Leto XXIV., St 284 f osama plačana • itAOVta Postgebuhr bai bezahlt Jpnvuistvc »luDiMu« ^»ujujicvi iiio > Telet.« fc »1-42 il /« ip^'"' joacick LHIDIMUI nicaoiicn obet t - letetuo «. il-ii. it-Zt Podružnica Nove noto> Unbliaoska cesa 42 izkliučnc tastopseve a nitast a hali i* v :nnjtmstv() tlMl •> V MII-AiNt tiaČUi.11 Ca 1-IUDIIaUSfcl MKT4IUk dO (XI$UU> čekovnem a vodo ta. 17.749. a -malt kratt I talne ' rmtt rjhrt Po« Nr- II Netsssr GrossangriSS im Raum estlich Aachen enttoaimf Verbissenes Ringen bei Saarlautern — Verstarkte Feindangriffe zvvisehen Saar ^emiind und Hagenau — Bo!schewistischer Briickenkopf an der Donau zerschla^ r-n — Sovvjetische Ausvveitungsversuc he bei Miskolc und in der Ostslovvakei geseh eitert gen Aus dem Fuhrerhauptquartier, 11. Dez. DNB Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Nach starker Artilierjevorbereitung trat die Erste nordamerikanisehe Armee gestern im Raum ostlich Aachen zum vier-ter. Grossangriff an. Erbitterte Kampfe sind mit dem an einigen Stellen in unser Hauptkampffeld eingedrungenea Gegner im Gange. Beiderseits Saarlautern dauert das ver-bissene Ringen um unsere Befestigungs-a;ilaš;en an, ohne dass sich die Lage vve-senilich veriinderte. Zvvisehen Saargemund und Hagenau setzte der Feind seine Angriffe auf brei-ter Front mit verstarkter VVucht fort. Durch sofort angesetzte Gegenstosse vvurde er nach einigen Kilometer Geliindege-vvinn aufgefangen. im Siidteil von Saar-gsmiind und in Hagenau sind heftige Slrassenkainpfe eritbrannt. Auch im sudlioben Elsass siehen unsere Truppen an den bisherigen Schvverpunk-ten vveiter in harten Abwehrkampi\ An ihrer Standha.-tigkeit scheiterten zahlreiche Angrifie des Gegners oder blieben nach geringen Bodengevvinnen llegen. Sttirungsfeuer unserer Ferrikamp^vvaf-fen. vor allem auf London, dauerte an. In Mittelitalien brachen starke feindliche Angriffe gegen unsere neu gevvonne-nen Stellungen sfidvvestlich Faenza im zu-sammengefasslen Ab-.vehrfeuer zusamracn. Im Siimpfgelande nordlich und nordvvest-Jieh Raven na lebte die Kampftiitigkeit gestern vvieder auf. An der Donau zerschlugen unsere Truppen den feindlichen Briickenkopf nord-vvestlich Vukovar. Die Masse eines feindlichen Regiments vvurde dabei vernichtet. Starkere Angriffe der Sovvjets siidostlich der Stadt blieben erfolglos. In Ungarn fiihrten die Bolsehevvisten zwischei Drau und Plattensee und an der Enge von Stuhlvveissenburg erfolglose Einzelangriffe. Die Versuche starker sovv-jetiseher Infanterie- und Panzerkrafte, den Einbruchsraum nordostlich Budapest nach allen Seiten auszuvveiten, vvurden in harten Kampfen vereitelt. In einem Ab-schnitt vvurden von 18 angreifenden feindlichen Panzer 17 abgeschossen. Im Raum von Miskolc und im Siidteil der Ost-Slowakei verstjjrkten die Bolsehevvisten ihre Angriffe durch Zufiihrung mehrerer aufgefrischter Schutzen-Dlvisio-nen und Panzerverbande. Ihre Durchbruchsversuche scheiterten an der Stand-haftigkeit unserer Divisionen unter hohen blutigen Verlusten. Gegen ortliche Einbriiche nordlich Miskolc sind Gegenmass-nahmen eingeleitet. Das Reichsgebiet beiderseits des Fheins war auch gestern das Ziel feindlt ber Tiefflleger; ausserdem griffen amerikani-sche Terrorbomber mehrere Orte. vor allem die Stiidte Koblenz und Binren, an. Im Kampf gegen den fe:ndl. ' Sarregueminesom in Hagenauom je sovražnik nadalje napadal na široki črti in z nja ceno silovitostjo. S takojšnjimi protisunki smo ga po nekaj kifometerskem napredovanju ustavili. V južnem delu Saare-guerninesa in v Hagenauu so se razvi i siloviti poulični boji. Tudi v južni Alzaciji bijejo naše čete na do eda^jih žariščih še nada'je hude obrambne boje Ob njihovi odpornosti so se izjalovili števi'ni nasprotnikovi napadi ali pa so se ustavili po malenkostnem napredovanju. Motil ni ogenj našega daljnostrelnega orožja smo nadaljevali zlasti na London. V srednji Italiji so se zrušili močni sovražnikovi napadi proti našim novo pridobljenim postojankam južnozapadno od Faen-ze v strnjenem obrambnem ognju. Na močvirnatem ozemlju severno in severnozapadno osi Ravene so spopadi včeraj zopet oživeli. r Izmed Iso glzvtev jih ©bratiifg le še devet — Pariz brez elektrike ln s Romuni brezposelnimi Stockholm, 11. dec Angleški poročevalci stockholmskih listov poiočajo o svojih vtisih iz Francije. Londonski dopisnik lista ?>Dagens Nyiieter« obravnava gospodarski položaj Francije, pri čemer opozarja, da deluje sedaj tri mesece po prihodu Angležev in Američanov izmed sto plavžev, kolikor jih je obratovalo pred petimi leti, samo še devet To število je zelo značilno. Železnice še vedno nimajo dovolj premoga. V Parizu so proizvajali pred vojno 9 milijonov kilovatov električnega toka, sedaj pa le 0,9 milijona kilovatov. V Franciji vlada sedaj večja brezposelnost kakor v kateri koli drugi deželi. Samo v Parizu je 300.000 brezposelnih, ki dobivajo zaenkrat od države 75% svoje prejšnje plače. Nadalje javlja švedski dopisnik o težavah, k3 so nastale spričo prisotnosti tujih čet v Franciji. Tako ogromen vojaški stroj, kakršnega imajo zavezniki v poraženi deželi, kot je Francija, ki se obupno poskuša zo- • V* BBL^— Hudi obrambni boji na zapadu in pri Budimpešti Uspešni protinapadi v Italiji, Sremn in ob Blatnem jezeru — Protisunki med srednjo Maaso in Renom — Izjalovljeni bsljševiški poskusi preboja okrog Budimpešte ni sovražnikovi napadi med Sarregue-predmostje ob Dunavu razbito — Sov-školcu in vzhodni Slovaški, izjalovljeni i Ob Donavi so razbile naše čete sovraž-! nikovo predmostje severnozapadno od Vu-kovara. Pri tem smo uničili večino nekega sovražnikovega polka. Močnejši sovjetski napadi južnovzhodno od mesta niso imeli uspeha. Na Madžarskem so podvzeli boljševiki med Dravo in Blatnim jezerom ter na ožini pri Szekesfehervarju brezuspešne posamične napade. Poskusi močnih sovjetskih pehotnih in oklopniških sil, da bi razširile na vse strani vdor no področje severnovzhodno od Budimpešte, smo preprečili v hudih bojih. V enem odseku smo uničili izmed 18 kar 17 napadajočih sovražnikovih oklopnikov. Na področju pri MiškoJcu in v južnem delu vzhodne Slovaške so ojačiii boljševiki napade z dovozom več osveženih strelskih divizij in oklopniških oddelkov. Njihovi pre-bijalni poskusi so se izjalovili ob odpornosti naših divizij z visokimi krvnimi izgubami. Protiukrepi proti krajevnim vdorom severno od Miškolca so se pričeli. Ozemlje Reicha ob obeh straneh Rena je bilo tudi včeraj cilj sovražnih nizko letečih letalcev. Ameriški teroristični bombniki so napadli vrh tega več krajev, zlasti mesti Koblenz in Bingen. V boju proti sovražnikovemu oskrbovalnemu prometu so potopile naše podmornice 5 ladij s 34.000 tonami in 2 rušilca. pet dvigniti, mora dovesti do hudih zaplet-ljajev štirimilijonsko francosko odporniško gibanje zs-hteva, da bi podržavili glavne industrije, med njimi premogovnike, ali pa da bi jih vsaj podvrgli dalj časa trajajočemu državnemu nadzorstvu. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladet« poroča o političnem življenju v današnji Franciji. Pri tem ugotavlja, da komunisti v Franciji nikdar niso uživali takšne naklonjenosti, tudi ne pri nekomunistih, kakor sedaj. Nekaj je gotovo, da je namreč komunistična stranka neposredno odvisna od Moskve. Komunistični list »L'Hu-manite« zavzema v vsakem posameznem primeru vedno isto stališče kot Moskva. Zaradi velike podpore, ki jo prejema de Gaulle kot predsednik vlade od Sovjetske zveze, tudi ni pričakovati zaenkrat nobenih sporov med de Gaullom in frar roškimi komunisti. Vlsga Fraisdfe v BeerVn. I1 dec Dip'omatski dopisnik agencije DNB dr Siegfred Horn p»še: Komunke. ki so ga izdali v Moskvi o oh i ku de Gaulla in n jegovega zunanjega ministra B daulta potrjuje domnevo, da bo igrala Franc'ja v okvira sovjetske evropske polrike posebno vloco To izha a že iz pod-pi.sa zavezniške pogodbe ki naj ščiti Evropo pred novo agresijo Nočemo napovedati vsebine te pogodbe, vendar lahko že sedaj ugotovimo, da sta postala de Gaulle 'n Bidault "v upanju, da bi napravila v. Francve zopet drugo največjo kontinenta'no silo. pomočnika boljševizae je vse Evrope Moskvi je uspelo, da 'e dokončno izbla Francjo kot iedro iz brita"^ega koncepta o ureditv Evrope poznanega pod imenom »zapadn pakt« Obnovila je politčno smer od katere nričakuie de Gaulle ponovitev itare francoske usmeritve pioti vzhodu, ne da b se lasno zavedal, da je bila pred-vo;na Francija nrvorazredni politični faktor, dočim stoji današnja Francija zunanje- m notranjepolitično na zelo slabih nogah ter $®vf@f§M politiki ne bo v zvezi z boljševiki nikdar enakovreden partner, temveč vedno le izvrstni organ moskovskih želja Pomoč, ki jo je Moskva na brže zagotovila Franciji na političnem, gospodaiskem 'n vojaškem polju, ni b la obljubljena brez proti-dajatve. Kot d rti god v Evropi se bo tudi v Franciji najbrže kaj kmalu razkrila kot tro-ianski konj. De Gaulle 'n Bidault sta koncem koncev popolnoma prostovoljno in ob napačni presoji po'ožaja podpisala določila, ki bodo naprtila Franciji nadaljnje krvne žrtve v svrho zaželjene zmage nad Nemčijo, kar bi značrlo zmago boljševizma v Evropi. Skok Moskve na zapad. to je do Rokav-skega preliva n Atlantika, ie pripravljen. Francija de Gaulla. Bidaulta in Thoreza ji pri tem pomaga Zato bo Moskvi le prav. ako bi eklen«! de GauHe tud" z Angleži kako pogodbo. da na ta način še nadalje poveča sovjetski vplv na zapadu. Stockholm, 11. dec. Moskovska poročevalska služba javlja, da je general de Gaulle v nedeljo zopet zapustil Moskvo. Berlin, 11. dec. Hudi, a krajevno omejeni boji na zapadnem bojišču in pri Budimpešti ter uspešni protinapadi v Italiji pa med Dravo ter Blatnim jezerom so označevali v soboto položaj na bojiščih. Na zapadu je privlačevala črta ob Saari še nadalje zelo močne sovražnikove sile. Tudi med Saaro in Renom so Američani ojačiii svoj pritisk. Trenutno poskušajo na vsem odseku med Mer žigom ob Saari in Hagenauom v zgor-njerenski dolini strniti svoje številne posamezne sunke v enoten naval na široki črti, s katerim hočejo udariti na nemški zapadni branik. Toda doslej so prišli v stik z nemškimi utrdbami šele pri Saarlouisu, na vseh ostalih odsekih pa razbijajo svoje sile v napadih na prednje postojanke ali pa na naprave stare Maginotove črte, ki jih Nemci izkoriščajo pri obrambi. Glavni sovražnikov pritisk je bil v soboto naperjen proti Saarlouisu, črti med Sar-regueminesom in Rohrbachom ter proti Hagenauu. Na ozkem predmostju ob obeh straneh Saarlouisa je bitka prav tako silovita, kot je bila v najtežjih dneh bitke pri Aachnu. Neprestano se sipljejo na branilce granate, vmes pa regljajo strojnice. Sneg. ki naletava v kosmih, je razmočil tla, tako da se oklopniki, premikajoči se med gorečimi ruševinami hiš in po razbitih cestah, kaj globoko vdirajo v tla. Grenadirji prehajajo vedno znova v protinapade. V borbah od blizu so iztrgali napadalcem nadaljnje skupine bunkarjev pri Dillin-genu in Rodnu, severnem predmestju Saarlouisa. Kljub ponovnim napadom je obtičal sovražnik v glavnem na svojem dosedanjem ozkem pasu ob bregu. Tudi južno od Sar-reguieminesa niso mogli Američani razširiti svojih predmostij na drugi strani Sa-are. Njihovi poskusi, da bi udarili proti severu in obkolili Sarreguemines, so se izjalovili v ognju pred Maginotovo črto. Napadi na tem odseku so bili v zvezi s sunki na gričih med Saaro in spodnjimi Vogezi. Tu so pritisnili sovražnikovi oklopniki zelo močno proti nemškim oporiščem pri m zapadno od Rohrbacha. Zagrizeni odpor nemških čet pa je zmanjšal ameriške uspehe na nekaj sto metrov. Nasprotnik je imel zlasti v pouličnih bojih v Rohrbachu zelo hude izgube. Kot novo žarišče se je izoblikovalo v nedeljo področje okrog Hagenaua. Severnozapadno od mesti so napadli Američani pri Reichshofnu, južno pa pri Bischweiler-ju. Čeprav so udarili z močnimi silami, so napredovali le na jugu. Energični protinapadi so vrgli sovražnika z dveh južnih predmestij Hagenaua ter so mu preprečili, da bi dalje proti vzhodu prekoračil Moder. Tako je skoraj na vsem bojišču med Merzi-gom in Strassbourgom narasla aktivnost nasprotnika. Pojavljanje novih oddelkov ter ojačenje topniškega ognja pričata, da čakajo nemške čete na tem odseku v prihodnjih tednih hudi obrambni boji. V primerjavi s temi borbami so boji na ostalih odsekih zapadnega bojišča trenutno manjšega pomena Pri Aachnu so prisilile nemške čete sovražnika, da je omejil svoje napade na posamezne cilje na glavni bojni črti, dočim so v južni Alzaciji, tako severnozapadno od Kolmara kot v dolini Thure v hudih cestnih in gorskih bojih preprečile njegove poskuse proboja. V srednji Italiji napredujejo Nemci pri Pideuri, ob razvodnici med rekama Lamo-ne in Senio, ter ob cesti jugozapadno od Faenze počasi, a vztrajno. Nasprotniku so iztrgali zopet važne dele ozemlja, pridobljenega v zadnjih dneh z visokimi izgubami. Ostali boji na italijanskih bojiščih so imeli le podrejen značaj. Južno od Bologne so odbili nemški grenadirji izvidniške sunke, severno od Ravene pa so potisnili britanske prednje straže na južni breg enega izmed številnih prekopov. Na Balkanu so izvedle nemške čete enako uspešne protinapade. V zapadnem Sre-mu so se energično uprle tamkaj napada-jočemu sovražniku. Prizadejale so mu prt Otoku in Vukovaru pomembne izgube. V gorovju severno od izvirov Morave in v južni či;ni gori so vrgle napredujoče boljševiške sile nazaj. Ceste v dolini Bosne pa so očistile komunističnih tolp. Med Dravo, Blatnim jezerom in Donavo so se nadaljevali nemški protinapadi. Dočim niso imeli med Dravo m železnico zapadno od Kapcšvarja napadajoči boljševiki nikakih večjih uspehov, so napredovale nemške in madžarske čete tik južno od Blatnega jezera, kjer so s protinapadi zavzele kraje Balaton, Ujlak in Kereštur. Poleg tega so zočile med vzhodnim koncem Blatnega jezera in Donavo krajevne sovražnikove vdore. Boj za Budimpešto se je razvil na odsekih pri Cseplu in Hatvanu, kjer so Nemci odbili mnogo sovjetskih napadov, preprečili boljševiški prodor proti madžarski prestolnici ter utrdili področje severno od kolena Donave pri Vaczu, pa obenem zajezili sovražnikov vdorni klin ob gorovju Matri. Razen krajevnih napadov v južnem delu vzhodne Slovaške je potekel dan na vsem ostalem vzhodnem bojišču mirno. Berlin, 10. nov. O položaju na bojiščih na vzhodu in zapadu piše »Volkischer Beobachter«: Sovjetski sunek iz Pečuha v smeri proti Blatnemu jezeru zasleduje cilj obkolitev Budimpešte. Nemci so uvedli protiukrepe s tem, da so odposlali rezervne oddelke proti južni Madžarski. Nasprotnik pa poizkuša zasesti Budimpešto s taktično ob-kolitvijo. Nemško-madžarske čete so se vrgle sovražniku nasproti z vso silo. Nevarnost še traja, ponovitev sovjetskih napadov pa je verjetna. O položaju na zapadu pa piSe Ust: Tudi če bi prišli Američani pved pfalskl zapadni branik, si bodo, kakor so si bili pred za-padnim branikom saarskega področja na jasnem, da se težko delo za njihove čete šele tedaj pričenja. Nemški zapadni obrambni sistem ni tam prav nič slabši in ožji ter zaseden s prav nič slabšimi vojaki, kot so oni vzhodno od Aachna. Trije tedni bitke pri zapadnem braniku, v bitki pri Aachnu so poučili Američane, kako strašni so napori in skrbi, ki se porajajo pri napadih na nemško obrambo, bilo to ob reki Saari ali pa na meji Palatinata. Boji v Italiji Berlin, 11. dec. Mednarodni poročevalski urad javlja z italijanskega bojišča: Na jadranskem odsieku so Imeli v dolini Lamona napadajoči britanski oddelki spričo uničevalnega ognja nemškega topništva m metalcev granat tako velike 'zgube. da so napadali zvečer le še manjši oddelki. Nemške čete so jih Preis — Cena ž.-1. Izhaja vsak das razec ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir (ireamfttvei Ljubljana — Puccinijeva ulica St. & Telefon St 31-22. 31-28 31-24. Rokopisi se oe vračajo vrgle nazaj. Pač pa so na tem odseku napadle nemške pehotne rezerve, ki so na S-roki črti pognale proti vzhodu razbite n pre* utrujene britanske napadalne kolone. Istočasno so udarili grenadirji in oklopniški gie-nadirji v hudih pouličnih in hišn h boj »h znova do vzhodnega roba mesta Faenza Ob ligurski obala apeninskega bojišča so poizkušale ameriške zamorske čete, z brutaln m kršenjem mednarodnega prava prevarati nemške čete. Približale so se jim z belimi zastavami, a eo nato tik pred jarki prešle v napad. Nem3d grenadirji se niso pustni presenetiti ter so nasprotnika domala uničili. Z brzino 5000 km na uro Stockohlm. 11. dec Britanska poročevalska služba je bila menja, da lahko objavi podrobnosti o nemSkem daljnostrclnem orožju »V 2« Po njenih izjavah si predstavljajo v Londonu »V 2« kot ogromno raketo, katere akcijski radij znaša prbližno 320 km in ki leti z brzin-> kakih 5000 km i.a uro. Ta brzina je mnogo večja od hitrosti zvoka, tako da se čuije šum. ki ga izstrelek povzroča, šele po eksploziji Po mnenju Britancev doseže »V 2« višno 100 kilometrov Ti podatki kažejo, da »majo v Londonu precej ne asno predstavo c poletu izstrelka O njegovem učmku britansko letalsko ministrstvo seveda molči, najbrž zato. ker se je angleški narod sam na lastne oči najbolje prepričal o njegovem strahotnem delovanju. Poulični boji v Atenal Po ulicah i» hišah se bore z nezmanjšano srditost!© — Bolnice prenapcflstjene — Pomanjkanje zdravil In vode Bern, 11. dec. Kot javlja »Exehange Telegraph«, se v Atenah in okoiici z nezmanjšano silovitostjo nadaljujejo poulični in hišni boji. V petek pozno popoldne je prodirala proti mestu nadaljnja močna boljševiška skupina. Imela je en oklopnik ter mnogo topov kalibra 77 cm. Boljševiki so se utrdiii ob vznožju Akropole, katere vrh je v britanskih rokah. V mestnih predelih in predmestjih so se spopadi vedno znova razvneli, čeprav je spočetka kazalo, da so že očiščeni. Neki stanovanjski predel ob cesti, ki vodi v Pirej, so morali že drugič očistiti od hiše do hiše. Britanski 25 palčni topovi so streljali v petek na neki boljševiški oddelek, ki se je vkopai na gozdnatem pobočju. Boljševiki so branili svoje strelske jarke s 3-colskimi možnarji, težkimi strojnicami in ročnimi granatami. Boljševiški ostrostrelci so še vedno v bližini poslopja britanskega veleposlaništva. Bolnice so prenapolnjene. V njih ne primanjkuje le živii, temveč tudi vode in zdravil Stockholm, 11. dec. »V Atenah divja krvav in morilski boj. Ta način borb je grozovit«, pravi britanski radijski dopisnik Goffrey Janssen v poročilu o položaju v Atenah koncem preteklega tedna. >V tesnih ulicah je izredno težko izslediti sovražnika, kaj šele ujeti ga ali uničiti. Večina nasprotnikov se prav nič ne razlikuje od nenevarnih meščanov.« Drugi britanski dopisniki poročajo, da postaja položaj vedno bolj zapleten in brezupen. Kaže, da se bore vsi proti vsem. Kako more prebivalstvo grške prestolnice sploh še živeti, je vprašanje. Niti bolnice nimajo dovolj živil Kupiti ne moreš ničesar, ne glede na to, da je vsako nakupovanje zvezano s smrtno nevarnostjo. Za molčečimi zidovi in hišami Aten divja lakota. Posebno katastrofalno učinkuje mirovanje vodovoda. Niti v bolnicah nimajo vode, pa je zato trpljenje ranjencev naravnost neverjetno. Za bolne civiliste se sploli nihče ne zmeni. Po zadnjih poro-čil'h britanskega vrhovnega poveljnika v Grčiji o kakem koncu nemirov ne more biti govora, ker so se obratno še razširili na velike dele severne Grčije, predvsem na pooošnoma boljševizirano Macedonijo. Stockholm. 11. dec. Poročilo zavezn ške-ga vrhovnega poveljnika v Grčiji generala Scobieja, izdano v soboto popoldne, ugotavlja, da narašča aktivnost j^sprot-nikovih siL Pri Pireju so porušf* važen most. Angleška pehota je poskušala s podporo oklopnikov in manjših lad:j očistiti nada'ijnje predele severno od luke, vendar so jo uporniki pred močnimi postojankami v goratem ozemlju zaustavili. Zato so bili potrebni napadi letal s strojnicami in topovi. V vzhodnih predmestjih Aten so odbili oddelki grške armade odločne napade nasprotnikov, ki jih je podpiral strojniški in granatni ogenj. V ostali Grčiji je položaj nespremenjen. Amsterdam, 11. dec. General Scobie je izjavil po vesti britanske poročevalske službe, da se pred popolnim umikom EL-ASovih čet iz Aten ne morejo vršiti ni-kaki uspešni razgovori. Z uradnega mesta javljajo, da ni dobil general Scobie doslej nikakih mirovnih ponudb. Tudi ne vedo ničesar o kakem prelomu med FAM^m in ELASom Amsterdam, 11. dec. Zadnja poročila iz Aten javljajo po vesteh londonskega radija, da so se tam ponoči boji zopet razvneli. Uporniki so napravili na več krajih napade v svitu mesečine. Glavni boji so se odigrali okrog vojašnice, v kateri je nameščen glavni stan britanske planinske brigade, in pa v nekem delavskem predmestju v jugoza-padnem delu mesta. Poročajo, da so bili britanski 25funtni topovi več ur v akciji. Britanski padalci so z Akropole odgovarjali na ogenj upornikov iz neke doline pod tem hribom. Amsterdam, 11. dec. Reuter poroča, da se je včeraj končala generalna stavka v Solunu. Amsterdam, 11. dec. Razni razgovori, ki jih je Imel ministrski predsednik Papandreu zaradi poravnave spora, bo po Reu-terjevi vesti iz Aten potekli brez rezultatov. Tudi nadSkof Demaskoinos je zaman poskušal spravit) sprti stranki. Razgovorov so se udeležili tudi ministri bivšega levega krila, vendar jim je bilo že pred pri- četkom razgovorov sporočeno, da je za sporazum nujno potrebno, da ELASove čete na.jpreje zapuste Atene. Stockholm, 11. dec. Iz Aten javljajo, da je britanskim četam doslej uspelo le očiščenje kake petine mesta. Prehranjevalni položaj je tako obupen, da so se morali včeraj dogovoriti za enourno premirje, da so spravili preko ozem'ja, ki ga imajo uporniki, mleko, živila in zdravila v neko bolnišnico. ELAS ima baje zapadno od Pireja še sile v jakosti dveh divizij, ki so razvrščene v dobro zgrajenih okopih in ki se doslej še niso udeležile bojev. V mestu samem cenijo jakost njegovih oddelkov na približno 10 tisoč mož. Cestna zveza med Atenami in Pirejem je prekinjena z raznimi ovirami, ki jih Angleži podnevi odstranijo, a jih uporniki vsako noč znova postavijo in oja-čijo. Položaj v Solunu primerjajo s položajem v sodu smodnika. Mesto je zasedla garni-zija indijskih čet, vendar so prodrli v središče tudi ELASovi oddelki, ne da bi jih posadka pri tem ovirala. Amsterdam, 11. dec. V komentarju o položaju v Grčiji je dejal ameriški radijski govornik Sidney Walton sledeče: »Včeraj zgodaj zjutraj so objavili, da se vrše pogajanja med generalom Sarafisom, poveljnikom ELASovih čet, in britanskim poveljnikom generalom Scobiejem. Približno uro kasneje je prišla vest, da je general Sara-fis podpisal z generalom Scobiejem sporazum, toda takoj nato smo zvedeli, da korakajo proti mestu ELASova ojačenja. Sedaj se je položaj še bolj poslabšal. Uporniki v Atenah so ojačiii svoje delovanje, od zunaj pa dobivajo ojačenja. V vzhodnih predmestjih so odbile čete grške planinske brigade odločen uporniški protinapad. Kljub Churchillovi in Edenovi obratni trditvi boji naglo pospešujejo razdor med desnico in levico. Grški «fašisti» podpirajo Britance ne glede na to, ali je to tem prav ali ne. Uradna poročila o tem cenzurirajo, ker so jih napisali večinoma vojni poročevalci.« Angleška politika v Grčiji — vprašanje zaupnice Stockholm. 11. dec. Britanska vlada je dobila v gpodšnji zbornici na vprašanja, ali naj so njena politika do Grčije izpremeni, zaupnico za dosedanjo politko z 279 proti 30 gla-sovi. Ostali poslanci so se glasovanja vzdržali. Parlament šteje skupno 615 članov. Druga Bonom; jeva vlada Stockholm, 11. dec. Kot javlja britanska poročevalska siužba. je Bonomi sedaj le pre>-vzel sestavo nove vlade V vlado so stopili liberalci, demokrati, delavska stTanka in komunisti. Socialisti so poziv, naj vstopijo v vlado, odklonili. Milan, 11. dec. Rimski radio javlja, da je ponudil Bonomi vod tel ju krščansko-deavsfce etranke De Gasperiju mesto zunanjega ministra. Gasiperi je ponudbo sprejel s pridržkom, da bo dosežen o zasedbi ostalih mi-nistrekh mest sporazum s sitrankami. ki so zastopane v vladi Milan, 11. dec. Glasilo socialdemokratske stranke, ki v vladi ne sodeluje. »Avanti«, jo izjavil da predstavlja nova Bonomi ;eva vlada le kompromisno refitev Socialdemokratska stranka ne more sodelovati v vladi, ki se mora za svoj obstoj zahvaliti »kraljevemu regentu in ne osvobodilnemu odboru« Nezadržno jaftottsko prodiranje na Kitajskem Sanghaj, 9. dec. S podporo pristajalnih čet. ki lahko sedaj prično z napadi s pred kratkim zasedenega južnokitaj-kega letališča Nanninga. nadaljujejo japonske sile prodiranje proti Kvejangu. Zdi se, da je cilj prodiranja odrezanje Čungkinga. V Čfcnkajškovem taboru je nastaa velika zmeda spričo nezadržnega japonskega prodiranja Jaoonci. ki noizkušajo poleg napadalne smeri proti Cungkingu doseči zvezo z železniškim kržišoeu v In^olrnl. od koder obstoja neposredna konenska zveza s SingapOurjem in Ramgoon S tem bi stala Japoncem na razpolago sklenjena železniška zvezna mreža na južnokitajskem področju. olj od življenja je smrt rodovit Spsmiitu nedolžnih, na Jesenicah od komunistov Ksusfjenih Met Na Jesenicah je komunistična mladinska organizacija S KOJ v četrtek, dne 29. novembra ob 3. uri popoldne zagrešila strahoten zločin nad slovensko mladino. V meščansko šolo so namreč namestili peklenski stroj, ki je sredi pouka eksplodiral, razrušil šolo in pokopal pod ruševinami 30 deklic v starosti 9 do 11 let. Sedem od njih in učiteljica so bile takoj mrtve, 12 jih je bilo težko ranjenih, sedem lažje. Ostudni zločin je strgal zadnjo krinko z OF na Gorejskem in vsa Gorenjska danes z gnusom zavrača morilce nedolžnih otrok. V spomin nesrečnim žrtvam je v imenu slovenske mladine govoril v petek, dne 8. decembra, zvečer po ljubljanskem radiu gosp. Nikolaj Jeločnik. Njegov govor se je glasil: Bolj od življenja je smrt rodovitna! Tako razmišlja romar, ki roma po slovenski zemlji in gleda nje prelesti in pije nje bolest. Na gričih bele cerkvice, pomniki preteklosti v kamen vtisnjeni izraz trpljenja in veselja, bolečine in radosti, klicar žive vere ln zahvale Najvišjemu, da je naš rod očuval, ga varoval in branil pred tatarskimi navali, pred turškimi ognji, pred poplavo modernega brezboštva. Ozreš se za njimi in začuden spoznaš — ni jih več! Ruševine in kadeči se pepel, to je vse, kar je ostalo od njih. Iščeš šole — ne najdeš jih, gledaš za slovensko vasjo — kup ožganih tramov in očrnelega zidovja vidiš. Stikaš po slovenskih goricah — na vsakem koraku naletiš na svežo gomilo, ki te opominja vsevdilj: slovenski človek je tod zakopan. Morilci in požigalci hodijo po naši zemlji in oznanjajo svoj evangelij srpa in kladiva. črna zarota je v njih srcih, črna zarota o smrti in poginu malega naroda. Bolj požigajo, bolj rušijo, bolj koljejo in more — bolj jim kličejo tisočeri neznani grobovi, bolj odmeva klic Jelendola, Mozlja in Krimske jame v strahotno prerokbo in opomin malodušnim, v pogum zvestim, v obtožbo izkoreninjenih: bolj od življenja je smrt rodovitna! Tudi Jesenice kličejo danes poslednjim malodušnim in omahljivim, tudi one oznanjajo morilcem slovenskih otrok: Kri mu-čencev, ki jih je dala slovenska mladina na Jesenicah, je seme novih, ojeklenelih borcev za življenje naroda, je blagoslov vsem, ki se zanj trudijo in trpe, je izliv najsilnejše ljubezni do slovenske zemlje in njene bodočnosti. Ni čas, da bi točili solze, niso trenutki, Id bi nam narekovali obupno uro, ki bi nam izpulila orožje iz rok, da bi se kot slepa raja predali na milost in nemilost v suženjstvo rdečim politkomisarjem in njih ofarskim evnuhom. Če gledamo danes porušeno zldovje jeseniške šole in se zavedamo, da je pod temi ruševinami za zmago svojega slovenskega prepričanja in zvestobe narodu po boljševiški zaroti izkrvavelo sedmero dekliških src, ki so komaj začela utripati v življenje in v prebujajočo se pomlad, potem je dolžnost slehernega Slovenca, posebno pa še dolžnost vseh tistih, ki jim be- seda narod ni vsakdanja fraza, marveč gledajo v njej vse, kar najvišjega in najbolj plemenitega na tej naši zemlji gledati morejo: da javno obsodijo morilce naših otrok in da pred Bogom in pred ljudmi pokličejo na odgovornost one, ki jih je bilo med zdravo pšenico slovenskega poštenja kot ljulko zasejal azijatski židovski satanizem. Te nocoj obsoja kot prva slovenska mladina in s svojo obsodbo kliče Boga in ves narod za pričo: na Jesenicah smo pokopali nove ranjence iz vrst slovenske mladine, po-pokopali smo nedolžne slovenske deklice, ki so imele vse pogoje, da nam rastejo v zdrave "in poštene slovenske matere! Povabil bi vse tiste, ki računajo na kapital žive slovenske krvi in hočejo iz nje delati dobičke za svoj umazani židovsko boljševiški žep; povabil bi vse naše visoke meščane, ki še do danes niso razumeli ali pa nočejo razumeti bolestnega krika slovenske zemlje, ki že večjim in številnejšim narodom, kot smo mi, izvablja občudovanje naše vztrajnosti in ki nemškemu vojaku vžiga ponos, da z veseljem seže v roke slovenskemu fantu in z njim ramo ob rami stopa v skupnem boju novim dnem in novim zarjam nasproti v prenovljeni, pomirjeni in boljševizma prosti Evropi; povabil bi tudi vse. ki še vedno tro-bentajo o krščanskem usmiljenju in o ljubezni do bližnjega, ki imajo za zločince vedno pripravljen izgovor, mučence pa blatijo s psovkami in zasmehovanjem; povabil bi tudi tiste, ki v svoji veliki skrbi za svoj narod, kot jim je bila od Boga samega naložena, kličejo naravnost bogokletno »Oče odpusti!«, — povabil bi jih vse te na Jesenice in jim tam pod Karavankami pokazal sedem svežih slovenskih grobov, pokazal sedem skrušenih delavskih očetov in mater, pokazal ranjene in pohabljene, pa bi jih vprašal: kako boste vi svoja čustva in svoje ponašanje v teh dneh zagovarjali pred bodočnostjo, ki nam je vsevdilj bližja? Sedem slovenskih deklic in njih učiteljica je moralo kot nežni cvet, ki se je bil pravkar razkril, dati svoja mlada, cvetoča življenja zato, da se zaslepljenim odpro oči, da izgubljenci najdejo pot, da zvesti ne Junaška smrt stotnika Meničanina Ljubljana, 11. decembra V »Slovenskem Narodu« smo že poročali o junaški smrti domobranskega stotnika Dušana Meničanina, ki je v soboto padel v boju s komunisti na Dolenjskem. Kakor je vedno bila njegova navada v vsakem količkaj tveganem podvigu, je stotnik Me-ničanin tudi v soboto dopoldne osebno vodil izvidnico kakih 30 mož, ki je odšla raziskovat hriboviti teren zapadno od Trebnjega, ker so prišle vesti, da so se tam vgnez-dila komunistična krdela. Domobranci so res kmalu naleteli na komuniste ter jih vrgli najprej iz Luže nato pa še iz Knežje vasi. Potem pa je komunistom prihitel na pomoč cel bataljon, ki je z vso silo napadel domobrance v Knežji vasi. Ker je polovica domobrancev ostala v Luži, jih je bilo v Knežji vasi samo okrog 15, tako da je bilo komunistov več ko desetkrat več. Ko je domobrancem vrhu tega začela pohajati še municija, se je Meničanin odločil, da se prebije iz Knežje vasi nazaj v Lužo. Pot je vodila pri tem preko vzpete čistine, na kateri so bili domobranci izpostavljeni pravcati toči komunističnih svinčenk. Ena od njih je na žalost zadela tudi stotnika Meničanina in ga smrtno ranila. Njegovi fantje so ga nezavestnega ponesli iz najhujšega ognja, a ko so ga v Luži lahko preiskali, je bil že mrtev. Razen njega ni od domobrancev nihče padel, eden pa je bil ranjen. Meničaninovo truplo so z avtom prepeljali v Ljubljano, kjer je pogreb danes popoldne. S stotnikom Dušanom Meničaninom izgublja Slovensko domobranstvo enega svojih najboljših in najbolj popularnih oficirjev. Po rodu Srb iz Like na Hrvatskem je služboval že v bivši jugoslovanski vojski, v kateri je dosegel čin kapetana, največ v slovenskih krajih, zlasti v Ljubljani in Skof ji Loki. Ostal je med nami tudi po zlomu Jugoslavije, saj je bil vzljubil naš narod kakor svojega. Ko se je lansko jesen ustanovilo Slovensko domobranstvo, se mu je zaradi tega brez oklevanja pridružil tudi pokojni Meničanin. Zaslovel je kot odličen in drzno pogumen borec ter kot uvideven in skrben oficir. Ko so bile sestavljene elitne domobranske udarne skupine, je bilo zaradi tega poveljstvo ene od njih zaupano njemu. To zaupanje je v polili meri upravičil, saj je vodil svojo skupino, kateri je poveljeval od letošnjega poletja dalje, od zmage do zmage ter zadajal z njo komu-jv^om udarec za udarcem, poraz za porazom. Ivlcuijaninova skupina je zato po svo- jih uspehih postala splošno znana po vsej naši pokrajini in tudi daleč izven njenih mej. Stotnika Meničanina je z njegovimi fanti vezal duh najpopolnejšega bojnega tovarištva. V vsakem spopadu je bil prvi, vsak opasnejši pohod je vodil sam osebno, četudi ga je opravila le majhna izvidnica. Domobranci so ga zato spoštovali in ljubili, mu neomejeno zaupali ter šli z njim in za njim, kamor koli je hotel. Tem bolj pa so se njih in njihovega poveljnika bal: komunisti, tako da je največkrat zadostovalo že samo ime Meničanin, pa so se spustili v beg. Padli junak je bil in bo ostal vsem domobrancem svetel zgled, a tudi ves naš narod ga bo ohranil v hvaležnem spominu kot najodločnejšega borca za narodno misel in narodovo bodočnost. Kako priljubljen in spoštovan je bil Dušan Meničanin, se je lepo pokazalo že včeraj in danes, ko je ležalo njegovo truplo na Žalah. Kapelica sv. Andreja je bila okrog njegove krste prepolna vencev ln šopkov, pred njo pa so bili na častni straži štirje domobranci. Oba dneva je bila kapelica cilj, h kateremu so neprestano prihajale goste vrste pokojnikovih domobranskih soborcev ter prijateljev in znancev iz ostalega prebivalstva, da pokrope mrtvega junaka in hvaležno počaste njegov svetli spomin, ki bo živel med nami še v poznih rodovih. Bojna pripravljenost ruske osvobodilne vojske Poročevalec balkanske brzojavne agencij« je imel priliko govoriti z nekim majorjem ROA (Ruska Osvobodilna Armija), ki mu je pripovedoval o vel ki radosti vseh voakov in častnikov nad ustanovitvijo odbora za osvoboditev narodov Rusije, kakor tud'. nad manifestom tega odbora. Major je prosil, naj se njegovo ime ne imenuje v javnosti, ker je v Sovjetski zvezi preveč znan, gaj nosi naslov »Heroj Sovjetske zveze«, in je poudarjal, da je vsak pripadnik ROA trdno odločen, da ne odloži orožja prej, dokler ne bo boljševizem dokončno iztrebljen. Letalci ROA obetajo svojemu voditelju generalu Vlasovu. da sii bodo njegovo zaupanje popolnoma zaslužili ter da v boju proti Stal'nu in njegovi kliki ne bodo čuvali svojih življenj. omahnejo v boju, ki so ga začeli za zmago poštenja in pravice. Sedem slovenskih deklic so umorih brezvestno boljševiški plačanci s svojim peklenskim strojem, zato, da njihova smrt dokaže resničnost zapovedi naših dni: bolj od življenja je smrt rodovitna! Kot so morilci brez priznanja kogar koli drugega sklenili zairoto nad malim slovenskim narodom in ga obsodili na smrt, tako tudi narod, ki je bil izdan in prodan po krivdi svojih lastnih propadlih ln izkoreninjenih sinov in hčera, nocoj ne išče nobenega priznanja od zunaj, marveč je trdno odločen, da sam obračuna iz svojih lastnih zdravih sil z morilci svojih otrok! Zato tudi ta mali narod, ki je moral v teh štirih letih več hudega in grozotnega prestati kot drugi večji in številnejši narodi, nikdar in nikoli ne bo dopustil, da bi ga kdor koli klical na odgovor! Tem bo naš narod tako danes kot jutri in vedno vrgel v obraz njihovo lastno zapoved: narod bo sam sodil in sam odločal o svojih notranjih vprašanjih! Morilci slovenskih otrok! Naj ste že kjer koli: po mestnih salonih, ali po hostah in gmajnah, v Moskvi, Londonu ali Beogradu, pomnite: nikdar In nikoli naš kmet, naš delavec, ki ste mu umorili njegove hčere na Jesenicah, nikdar naša slovenska mladina ne bo pozabila, kaj trpljenja, bridkosti in krvavih ur ste narodn v teh letih strahot in groze prizadejali. To so stvari, ki jih ne pozabljamo ne danes, ne jutri. Ne grozimo vam, kličemo vam samo: bojte se dvignjene desnice borcev naše bodočnosti! Vedite: Nismo prijeli za puško zato, da bi sami sebe branili takrat, kadar smo napadeni, prijeli smo jo marveč zato, da preidemo v napad sami, naj je to komu prav ali ne. Slovenska mladina se nocoj po vsej slovenski zemlji na sedmino pogreba nedolžnih otrok na Jesenicah spominja v globoki žalosti žrtev naših najmlajših in prisega pri njihovem spominu Bogu, narodu in domovini: ustvarjamo nov rod, ki bo Bogu Vsemogočnemu dopadljlv in svoji slovenski zemlji do zadnje kaplje krvi zvest! Ni je več sile, ki bi nas ustavna na poti, po kateri hodimo. Sladko in častno je umreti za domovino. Mi pa vemo še več, vemo namreč: bolj od živ'jen?a je smrt rodovitna! Vsem poštenim Slovencem in Slovenkam kliče nocoj slovenska mladina kot iim kliče po njenih ustih sedem svež;h grobov na jeseniškem pokonaMšču: Udarimo strnjeni 3n ediri pod enrtnfm vodstvom borcev n?v$f bodočnosti v svetem boju za Boga, narod in domovino! Opozorilo o pravISfsests vlaganju prošenj za propaist&:©e Ponovno se opozarjajo prizadeti, da je treba prošnje za izstavitev propustnic predložiti najdalje en mesec pred zapadlostjo stare propustni ce, in sicer: v notranjosti bloka pri pristojni policijski stražnici, izven bloka pa pri pristojni občini. Obrazci morajo biti v vsaki točki tečno in pravilno v nemškem jeziku izpolnjeni. Vse podatke je pod točko 13 podati izčrpno, podrobno in resnično in sicer tako, da je mogoče brez nadaljnjega povpraševanja ugotoviti, jeli potovanje potrebno in koliko potovanj pride v poštev v določenem roku. Zlasti je točno navesti kraje (ime :n naslov), v katere oseba potuje, ln za kakšen opravek gre. V dokaz teh navedb je priložiti potrdila. Tudi v teh mora biti nujnost potovanja utemeljena. Priporočila splošnega značaja ne bodo upoštevana. Potrdila delodajalcev morajo biti overovljena po delavskem uradu in Socialnem zavarovalnem društvu. Prošnje, katere v nasprotju z omenjenimi določili vsebujejo samo splošne opombe (n. pr. »službeno«, »poslovno«, »nujne rodbinske zadeve«), pri katerih je cilj in povod potovanja nejasen in katerim niso priložena zadostna potrdila, bodo brez naialj-nega zavrnjene. Trdke in službena mesta vlagajo prošnje za svoje nameščence, napisane na znan h obrazcih, v dveh izvodih na pristojnih policijskih stražnicah, oziroma na pristojni občini. DurchlaKscheinstelle der Wehrmacht No. 64. (frOher Priifstelle IX des OKH Nebenstelle B) Der Dienststellenleiter: Wolky e. H. Hauptmann Obvestila »Prevoda« Prodaja drobovine za delavce pri težkih delih V torek, dne 12. t. m. dobijo delavci pri težkih delih na odrezek »TD 9« dodatne živilske nakaznice za m-dsec november 1944. od štev. 201.500 do 205.000 ( z zeler nvi črtami ali braz njih) drobovino v razmerju: 25 do 50 dkg in sicer: 25 dkg ledvic, jeter, src ali 40 dkg vampov, govejnh gobcev ali 50 dkg pljuč. Drobovino bodo prodajali mesarji: Čemi-vec Stanko, Kastehc Alotjzij. Lavtižar Franc, Petrič Jakob, Kocjan Jože in Selan Franc na m ©samskih stojnicah na Pogačarjevem trgu od 8. do 15. ure. Imetniki dodatnih živilskih nakaznic od 8t 201.500 do 204.000 dobijo drobovino dopoldne. od št. 204.000 do 205.000 pa popoldne. Gena drobovine je sledeča: jetra, ledvico, srca — 22 lir, gobci, vranica — 16 Kr. pljuča in vampi — 14 Kr za kg. i elektriko! Opnzarilo Radijske poslušalce opozarjamo, da bo govor, ki Je bil v petek, 8. decembra, ob pol 12 prekinjen, ponovljen v torek, 12. decembra, ob 19, kljub grozilnemu pismu, ki ga je govornica prejela. Kratke vesti od vsepovsod Ženeva, 9. nov. Pregledno poročijo ameriškega vojnega ministrstva priznava, da je izgubilo ameriško letalstvo zaradi sovražnikovega delovanja v preteklih fceh letih vojne 13.491 letal. O izgubah mornariškega letalstva, ki je balo upoiabljeno zlasti v pacifiških bojih, ni nikakih podatkov. Amsterdam, 10. dec. Vatikanski radio je objavil po vesti iz Pariza, da je papež sedaj uradno priznal začasno francosko vlado. V kratkem bo Imenovan novi apostolski nuncij za Francijo. Madrid, 10. dec. Kanadska vlada Mackenzie Kinga je dobila po vesti iz Wa-shlngtona v parlamentu zaupnico s 143 proti 70 glasovi. Zaplemba imovine upornikov Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani od 6. decembra L 1944 objavlja odločbo o zaplembi imetja upornikov To. mazina Antona, posestnika, nazadnje stanujočega v Gorenji vasi St. 43, Marinka Franca, posestnika, nazadnje stanujočega v Kalcah št. 5, Gantarja Antona, čevljarja, nazadnje stanujočega v Gor. Loga+cu St. 79, Semrova Janeza, posestnika, nazadnje stanujočega v Gorenji vasi St. 11 in Nagodeta Jožefa, posestnika, nazadnje sta. nujočega v Kalcah št 17. Nekaj misli ob nabirki za Zimsko pomoč Zaradi komunističnih pokolov, požigov in pustošenja je naša uboga dežela postala dolina solza. Kamor pogledamo, povsod jok in sttk Evinih otrok: lačni in sestradani, oropani in iz rodne zemlje pregnani, obupani na pogoriščih svoj h ljub h domov, potrti od žalosti in v so zah se dušeči ob preranem grobu dragih očetov, dobrih sinov in zvestih bratCv in sestra. Še nikdar ni bila življenjska pot človeka posuta s tako bodečim osa.om in ako na gosto preraščena z ostrim t.n.em, ^akor je danes. Ni peresa, katero bi mego opisati skrbi, ki tarejo srca današnjih ljudi beseda zamre na jeziku, ker juh dopovedati ne more. Žalost nad pobitimi očeti, 6inoyi in brati, nad izgubljenimi domovi na eni st ani, na drugi pa moreča skrb pred bodočmi d evi: »Kaj bomo jedili, kaj oblekli, in kaj obuli9« In to popolnoma upravičena skrb S j se zdi, da živimo v onem času, ko ga je gbdail sv. Janez v Skrivnem razoderiu: »In ko je iagnje odprlo tretji pečat, sem videl; glej črn konj, in na njem jezdec s teh nco v roki. In slišal f>em glas, ki je govor': merica cšeriee po denarju, tri merice« (R^z. 6., 5, 6.) Denar — je bil delc.vč va plača za en dan. Torej taka d aginja. da bi moral človek delati ves dan za perišče pš niče ali tri merice ječmena. — Danes smo prav na istem, kot je bil narod, ko je rea o njem žalo^tinka: »Vse njegovo ljudstvo vzdihuje in išče kruha: dali so vse svoje dragotine za iti da bi se poživili.« (Za. 1. 11) Tej strašni stiski se je pridružilo še dru- go, nič manjše gorje, — gorje, da so premnogi pozabili, da je Božje gospodarstvo tako urejeno, da naj prihajajo ljudem Božje dobrote po ijudeh. Božja pomoč se namreč poslužuje človeških src in rok. ki se morajo sočloveka usmiliti, da so pripravljene bližnjemu v pomanjkanju in bedi odrezati košček kruha in mu tudi drugače pomagati. Organizem človeškega telesa je tako sestavljen, da če trpi en ud, z njim trpe tudi vsi drugi; in zdravi udje pridejo bol-im na pomoč. Tako bi mora o biti v človeila družbi. Saj smo vsi bratje in sestre enega Očeta — eden od drugega odvisni, eden drugemu v op°ro. Ta zavest o medsebojni povezanosti in vzajemni pomoči, bi mora.a danes živo prešiniti vse one sloje — vse one, katerih vojna vihra ni pahnila v vrtinec trpljenja in bede, da bi priskočili ta zdravi udje Človeške družbe bolnim, to je trpečim in gladu j očim na pomoč. Tako dejanje usmiljenja je pravičnost. Revež je bogatinu enako vreden. In b'1a bi v nebo vpijoča krivica — še več zločin, ko bi premožnejši sloji — pa bilo kjerkoli — v mestu ali na deželi ostali brezbrižni do bližnjega, ne meneč se zato, kako živi, ah dobro ali slabo. Trpljenje in pomanjkanje naših bratov in sestra: siromakov in beguncev — je doseglo vrhunec. Zato kliče in prosi te dni v imenu v^eh teh pomoči potrebnih Zimska pomoč po časopisih in letakih, po pismih in rek a-mah. da je prišla zadnja ura rešitve za te ljudi. Ti •i p^vk! moreš lajšati bedo siromakov! AH ste žs poiskali predmete, katere boste darovali za fecjšiiio obdaritev Zimske pomoči? iia časimse izgube cb alarmih In letalskih napadih Da se uredi vprašanje mezdnih in ča^v-nih izgub ob letalskih napadih v obratih zasebnega gospodarstva in da se ne zmanjša proizvodnja, je šef pokrajinske uprave div. general Rupnik izdal na podlagi pooblastila vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje« naredbo o ureditvi mezdnih in časovnih izgub cb letalskem alarmu in letalskih napadih, ki je objavljena v »Službenem listu« 6. decembra in je z dnem objave stopila v veljavo, ko so istočasno prenehale veljati vse tej naredbi nasprotujoče določbe. Naredba določa v glavnem naslednje: Mezda za izgubljeni čas Podjetje povrne delavcem izgubo mezde, ki nastane, če začno delati kasneje, ker zaradi alarma niso mogli ob pravem času oditi na delo ali jih je letalski alarm zalotil na poti v obrat. Podjetje plača delavcu tudi mezdo za izgubljeni delovni čas od začetka do konca alarma. Za čas letalskega alarma se smatra pri tem tudi čas pred splošnim alarmom, če se pred alarmom po odredbi vodje obratne protiletalske zaščite delo popolnoma ali deloma omeji. Tak čas je treba v spiskih obrata natančno zapisovati. Prav tako velja za izgubljeni čas tudi oni čas med letalskim napadom ali po napadu, kadar po oblastveni odredbi ali po navodilih vodje protiletalske .zaščite nihče ne sme stopiti v obrat ali v del obrata zaradi neposredne nevarnosti eksplozije (n. pr. zaradi bombe, ki ni eksplodirala). Odškodnine. ki jih obrati izplačajo, in druge dajatve lahko povrne delovni urad na predlog vodje obrata. Delavci, ki so zaradi alarma odšli iz obrata, morajo najkasneje 20 minut po končanem alarmu zopet pričeti z delom v obratu Delavcem, ki v tem času ne bi začeli delati, dasi bi to mogli, se za čas od začetka alarma m dokler ne pričnejo delati ne izplača nikaka mezda. Nadomestno delo Di se zaradi alarmov in letalskih napadov ne zmanjša proizvodnja, vsebu e naredba tudi določbe o nadomestnem delu Delovne ure. izgubljene zaradi letalskega alarma, se morajo, če je dana možnost, zravnati v naslednjih 10 dlnedi z nadomestnim delom. O tem, v kakšnem obsegu naj se opravi nadomestno delo, odloči predvsem odgovorni vodja obrata, ki mora tako nadomestno delo zahteva, i kolikor se delo di nadomeščati. Če podjetje kljub temu, da je bilo mogoče. ni odredilo nadomcs'ne>a dela in se to delo ni opravlo, tedaj lahko delovni urad odkloni podietju povrn tev rdškodnine za iz-gubjeni čas med alarmom, četudi bi b'ia povrnitev sama po sebi sicer mogoča. Pri tem je treba vpo^tevati trajanje delovnega časa ln pogostost letalsk-h alarmov V dvomu sii na nr tožbo odloči vrhovni komisar. Ce izgubljene delovne ure nadomeščajo vsi delavci obrata enakomerno ali če opravlja nadomestno delo samo del de'avstva. tako da se redm izmenjavaj» in ne opravi j »io nadomesitnefa dela vedno isti delavci, ne plačujejo ure nadomestnega dela kot navadne delovne ure. Če pa mora Izgubljene delevne ure redno nadomestovati samo nekaj delavcev obrata, medtem ko se osta'i delavci obrata ne pritegujejo k nadomestnemu delu, se tako nadomestno delo lahko plača kot nadurno delo. Kot nadomestno delo po gornjih predpisih se ne šteje dele. ki ga morai > neposredno po alarmu opravljati delavci kakega posada po preteku svojega običajnega posadkega časa do prihoda delavcev naslednjega nosa da Za nadomestno delo v smislu navedeni predpisov velja samo tako delo. ki se v pnključ;t*i na poznejše pesade opravi v 60 dneh. De'avc: prvega posada. ki se isteffa dne pritegnejo k delu do prihoda delavcev drugega posada. dobe njim prmdajočo mezdo. Čas, v katerem delavci zaradi alarma prenehajo delati, velja za posebno pripravljenost "m * računa v delovni čas Prav tako se mora delavcem naslednjega posada izplačati mezda od začetka njihovega delovnega časa. če ta pade v čas alarma, ps do trenotka. ko prspejo na de' ovno mesto. Določbe za primer poškodbe obrata Tudi po letalskem napadu veljajo še nadalje medsebojne dolžnosti ln pravice obrata in delavca xs delovne pogodbe. Delavci mo- rajo priti ob pričetku običa nega delovnega časa v obrat. Če so sami oškodovani zaradi letalskega napada se morajo nemudoma najkasneje pa drugi delovni dan po letaskem napaa kaže tudi več inačic, vendar ob vsem upoštevanju bistvenih in primernih razlik med obema spoloma sprejema stališče, ki je obvelja?« v vseh kulturnih državah, da sta namreč oba spdla enako vrračunljiva in odgovorna. Posebno poglavje posveča prOf. Maklecov kvantitativni raziVki med žensko in moško Zločinstve-noetjo, kakor jo kaže statistika veefa dežei, in zavrača mnenje nekaterih, da je statistično izpričana manjša zLočinstvenost žen te fiktivna, zavzemajoč se v razlagi tega pojava za pluralizem vzrokov, ki so socialne, biološke in psihološke narave. Prav tako podaja pisec razlago kvalitativne posebnosti ženske zločinstvenosti. pri čemer odklanja kot pretirano Hagemannovo (sociološko gledanje na kazniva dejanja žen (odpor šibkejšega spola zoper pravni red, ki so ga ustvarili moški) in WuAffeni /vo panseksualistično teorijo, ker obe preveč posplošujeta nekatera nesporna dejstva. Prof. Maklecov pravi v zaključku, da bi podrobnejša razčlenitev vprašanja ženske zločinstvenosti zahtevala obravnavanje cele vrste nadaljnjih problemov, vendar ee je že s tem orisom pokazalo, v čem je problematike ženske zločinstvenosti, m zlasti, v čem se razločuje od moške. Vsekako oa je treba izločiti iz preučevanja teh vprašanj feministična in antifeministična, čustveno pobarvana stališča. — Vsak izobražen bralec, tudi nepravnSk. se bo z zanimanjem in s pridom pomudil pri jasnih izvajanjih našega razgledanega kriminalista. Vsekako obeta biti prof. Malriecova uvod v kriminologijo ob njegovem načinu pisanja zelo poučno dsJo in bi samo želeli, da bi nam ga lahko čim prej pripravil. Nadaljnja razprava, ki nas mora zanimati z vidika današnje splošne problematike. poteka iz priznanega peresa prof. dr. Evgena Spektorskega in obravnava naturalistično sociologijo. Za piščevo metodo obravnavanja socioloških in pravnofilozofskih vprašanj je značilno, da m«nde še ni napisa^ spisa s teh področij. Id bi ee bil zanimiv in učite® tudi za brfsbražao-ca izven pravnih strok, tako se namreč povsod uvdjavija poteg Široke erudieiie pisateljeva kultura pisanja. Tudi razprava »Naturalistična sociologija« je mikavna ne le po vsebini, marveč takisto po spretnih stilističnih prijemih, teko da jo človek pre- bere kakor kak dober esej. ki zaradi te jasnosti in širine pogledov pa seveda ne zgubi globine in znanstvene utemei -en »sti Pri prof. Spektorskem bi se smeli učiti pisanja mnogi naši znanstveni pisci! — Pisec obravnava najprej naturalizem na splošno kot svetovni nazor, kot izraz vere. da se da vse v življenju razložiti z naravnimi, t. j. fizikalno-kemičnimi vzroki, na katere se reducira vse naravno dogajanje. Nato kaže s prepričljivimi primeri, kak« slabo se je obnesel prenos naturalističnega nazora že v življenjeslovju z njegovimi specifično življenjskimi pojavi >n še bolj v družbenih vedah. Ce hoče sociologija ostati strogo pozitivna veda, ne sme prekoračiti okvira dejstev; pod vpdivOm naturalizma pa je iskanje »socialnega fak*a« privedlo k fikcijam, ki so zelo odd"i!dcne stvarnosti Na cejd vrsti primerov kaže učeni pisec, kako se sociologi zapletajo v mreže neznanstvendh tolmačenj, kakor hitro 6kušajo tako specifično človeške pojave, kakor so družbeni, pojasniti naturalistično. V novejšem času je dobil sociološki naturalizem občutni udarec celo od fizikov in biologov, ki vedno bolj izgubljajo vero v spoznavne možnosti klasičnega mehaničnega svetovnega nazora z njegovem t ogni determinizmom. Zaradi tega, sodi profesor Spektorski, zaostajajo za modernim naravoslovjem tisti sociologi, ki še vedno gledajo človeka z vidika mehaničnega svetovnega nazora ter so bolj natura listi kakor naravoslovci sami. Kdor nadomešča preučevanje socialnih dejstev z naravoslovnimi ideologijami, se n« bavj več s pozitivnim znanstvena, temveč x metafiziko aŠ samo s frazeologiio. Pisec kaže, kako ee tudi v moderni sociologiji pojavljalo težnje pe reviziji h poskusi, detiaturaiizirati so-eioJogijo ia demontirati take konstrukcije, v katerih Je več tendenčne metafizike kot pravega podtivnega razasfcavanja socialne empulte. ŠPORT Bitka brez ognja Slabo obiskana revanžna tekma med Gorenjci in Herntesom je vrgla zasluženo zmago domačinom Ljubljana, 11. dec. Za gostovanje Hermesove enajstorice v Kranju, ki se je pred tednom dni brez posebnega hrupa končalo z neodločen m izidom 2:2, so Kranjčani ali b=»lj združeni gorenjski nogometaši včeraj še enkrat obiskali Ljubljano, da se oddolže še Herme-žanom in morda poravnajo račune. Brez običajne živahne reklame in v hladnem in neprijaznem vremenu je Hermesov &tad;on V Šiški kaza včeraj izredno velike prame ploskve, ka so dale misliti. — Ali ni bilo v zadnjih tednih vsega tega nogometa že precej dovolj in ali — vsaj zač- sno — ne kazalo bi dovoliti našim nogometašem nekaj odmora >n jih z lepšim vremenom znova poklicati na plan? V skladu s skromnim obiskom — računamo, da se je zbralo na igriiču dobrih 500 gleda cev — je potekala tudi igra, ki sta jo nudila oba nasprotnika. V tem pogledu je bila izrazito brez vsebine prva polovica, v kateri se niti Gorenjci niti domačini niso mogli dovolj razgibati, tako da so dolgi odlomki tega deda igre minevali v brezplodnem in dolgočasnem preganjanju usnja z ene polovice igrišča na drngo ter oforatno. Nekaj več obetajočih situacij pred obema vratima se je razblinilo v nič m tako je prvih 45 minut tekme tudi v rezultatu ostalo brez barve in izkupička. Po odmoru in ko sta obe stranki ugotovili, da vrata niso zazidana, sta se moštvi slednjič le razmahnili in začeli z nekoliko smotrnejšim delom, ki je slednjič Hermesu pri nesel nekaj premoči na terenu in nazadnje tudi številčne uspehe V splošnem pa je igra tudi v tem deti nr-čno zaostajala za mnogimi prejšnjimi enakega naslova in ni mogla ogreti niti najožjih pristašev nastopajočih, kaj šele onih, ki so prišli na igrišče neopredeljeni in samo zato, da bi imeli nekaj pravega športnega užitka v nogometu. Hemies — Gorenjska 3:1 (o:9) Združeni Gorenjci so v tej tekmi nastopili v enaki sestavi kakor v neodločeni igri na igrišču v Kranju razen enorckega srednjega napadalca Dorriena, pa tudi Hermežani so se držali tega dogovora in pripeljali na teren do slehernega iste igralce, s katerimi so gostovali tamkaj, to je s svojo trenutno najmočnejšo izbiro, ojače-no s Smo'etcm iz SK Ljubljane in Bajcem iz SK Mladike. Gostje so imeli svoje najboljše moči v obrambnih formacijah, in sicer v silnem branilcu Martolancu ter ne-utrudljivi krilski vrsti, medtem ko je njihov napad z Janežičem in Trčarjem vred hiral na več mestih. Posebno v situacijah neposredno pred vrati so bili gorenjski napadalci vse premalo odločeni in točni, da bi ukanili preizkušenega Obleka. Še četo častni g«l, ki so ga dosegli v izenačenju vodilnega gola Hermežanov, jim je navrgla precej strogo prisojena enajstmetrovka. Hermežani so do odmora v splošnem iskali sami sebe in tudi niso znali izkoristiti nekaj dobrih potez in ugodnih pozicij za strel in postavitev izida. Pozneje so se — kakor smo dejali že uvodoma — vendarle razmajali in je posebno njihov glavni človek v napadu Brodnik le prišel do besede in tudi do dveh lepih zgodltkov. Tretjega je prav tako spretno poslal med drogove Baje, ki se je dobro vigral v nenavadno srednjo trojico Baje—Smole— Brodnik. Zelo zanesljivo moč so imeli Hermežani še v branilcu Aljančiču, prav tako koristen pa je bdil tudi K-šerina med krilci. Čeprav v tej tekmi ni hote'o biti pravega ognja, ga je med Hermežani prav proti koncu ie zagorelo toliko, da so nekajkrat korajžno udarili na gorenjska vrata in — vsaj za zmago dovolj — pcftresli njihovo mrežo.D-e-sežer.i izid je po poteku igre prav gotovo zaslužen. Iz poteka igre bi bilo ugotoviti najpretj, da je dvoboj do odmora ostal brez odločitve in brez gola. Po odmoru je v 4. minuti Brodnik zadel v črno, toda že tri minute kasneje je Fale za. Gorerrce izenačil iz enajstmetrovke. V 16. minuti :»e Baje dobiil krasen predfoželk z de-ne ter neubranljivo plasiral žogo v levi kot. V 32. minuti je Brodnik z energično potezo zaključil eno izmed Čestih gneč pred vrati in postavil končni rezultat. Tekmo je sodil g. Hinko Kos, ki je tudi dal povod za razne ugovore, čeprav njegove sporne odločitve na izid tekme neposredno niso imele vpliva. Včerajšnja tekma brez ognja je bila zgovorno opozorilo aginlm prirediteljem iz vrst ZSK Hermesa, ki so nam v zadnjih dveh mesecih priprav lil i marsikatero lepo urico na športnih igriščih, da je ob svojem času treba tudi dobremu odmeriti kraj. Če upoštevamo, da smo se skoraj približali božiču in so ves domači športni spored že dolge tedne izpolnjevali samo nogometaši in zmerom spet oni iz vsega treh Mali oglasi Službe išče ODVETNIŠKA uradn ca, samostojna, z večletno prakso. Išče takoj primerno popol dan. k.-, zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vestna« 33329-1 MLAD FANT išče službo v kakršnem koli podjetju, najraje v tr.ehaničnem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlad fant« 33330-1 TKALKO spreimem takoj. Naslov v ogl. odd. JutTa 32990-la POSTREŽNICO za dopoldanske ure, spreimem Naslov v ogl. odd. Jutra. 33309-la GOSPODIČNO k dvema otrokoma in za dc-lno pomoč v gospodinjstvu, takoi sprejmem Zaposlite vod 8. do 19. ure. Podrobneie po dogovoru Naslov v ogl. odd. JutTa. 33307-la KUHARICO k mali družini iSčem za takoj Vprašati Jamnik, Cesta na Rožnik 9 33319-la TOI.MAČINJO z znanjem nemščine slovenščine n srbohrva ščlne sprejmemo. Pred tavit' se dnevn~ oc' 10 d« 12 ure t>ri Wirt-schaft politisehe Unter suchungstelle SS v po slopju Vzajemne zaviro valniee 33328 la KURJAČA za centralno kurjav0 s plazečo rešetko sorejme mn zh zimsko dobo — Zglasit! se pri hišnici — Gledališka uluca 16 33334-la GOSP. POMOCNICO pridno in pošteno za vsa gospodinjska deli ta koj sprejme tričlanska odrasla družin* od pol 8 do 15. ure ali za ves dan. Hrana zadostna Na slov v ogl odd Jutra. 33345-1a Ci' VAJENKO z primerno šolsko izobrazbo. takoj spreiemem za foto stroko. Studio Potrč, Šelen-burgova 6. 33364-44 EZB5Z3I MARKLIN št. 4 in 4a prodam. Zelo lepo božično darilo za otroke! Sedlac. Igriška i/l. 33126-6 BLAGO za ženski plašč in dežni plašč, za srednjo postavo, prodam. Cankarjevo nabrežje 15. 33323-6 RADIO nov. 5-cevni. magično oko, zadnji model, prodam. — Prediamska 53/11. 33322-6 PREPROGO rabljeno, 1.90x2.70, prodam. Naslov v oel. odd Jutra. 3331S- ODŠTEVEC prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 33313-6 KORENJE in PESO za krmo, večio količino, prodam. Hišnica. Kolodvorska 11. 33311-6 FOTOAPARAT 6x9 za film in proiektor *a otroške filme, proda Ho-lynski, Foto Studio. Ulica 3. maia št. 5. 35303-6 ŽELEZNICO za večjega dečka in nekaj moških puloverjev brez rokavov. prodam. Malgajeva 8, pritličie levo. 3306-6 PRE5TČJO KRMO zamenjam za slamo Her-bersteinova 9'I. 335 04-6 MOŠKO DARILO dragoceno, prodam. N.islov v ogl. odd Tutt-n. "tO*-6 Čl?NO BLAGO predvoino. za ko-turn. plašč ali moško obleko prodam. Černetova 9/1 — šiška. 33303-6 VTSOKE ČEVLJE štrapac. z krom usnia, št. 37, ugodno prodam Jeriška 6 dvorišče, levo. 33302-6 STOLE netapecirane. Proda Hinko Privšek Gradišče 7 33301-6 ČATNT SERVIS pristni iaponski krasen izdelek nroda Hinko Privšek. Gradišče 7. 3329S-6 in likalnik p-oda Hinko Privšek. Gradišče 7. 33297-6 IGRAČE razne za Božič, nrod.i Hn-ko Privšek. Gradišče 7 33296-6 VODOMER 1-orsn'etni. proda Hinko PrivŠM- G7 LIJTKOV GTEr>ATTščE obctoieče iz 16 lutk. več kulis in veliki oder. proda va 2?"0 lir Hinko P<-dd. Jutra. 33356 6 KRASNO PUPO celuloid ve' ikost -/) cm, dam v zameno. Naslov v ogl. odd Jutra. 33357-6 PLINSKI REŠO bel. emajliran. na 2 pla .tena. prodim. Ogled od 8 do 2 pop. Naslov v ogl. odd Jutra. 33358 6 2 PISALNA STROJA orodam. Oeled: Medve dovi 14 Tumšek. 33359 6 ŠTVALNI STROJ r'b'ijen dobro ohrt-njen proSim Nt-1ov v oela-s-nem odd Jutra. 33362-6 ZIMSKI PLA«Č Zi fanta do 18 let. dobro ohranjen \igodn-> prod-vn. Og>'1 dopolda-do 2. ure. Rožni doliia C XIX št. 8 33364-6 ffiVE čE VITE =em:š št 37 dobro "h""5 njene, prod-.m. 0?'ed mr-d 3. in 5. uro. Naslov v oel. odd Jut a. 33366 6 OKENSKE ZAVESE posteljno pregrinialo ter kuhinjsko tehtnico, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim«. 33282-7 VISOKE ČEVELJČKE m sneške, za 11 do 12-letno deklico, ženske čevlje št. 37 z nizko ali srednjo peto ter odgovarjaioče snežke. kupim ali dam protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen: močni.' 33281-7 KAUČ ali otomano ln moško obleko kupim ali zame njam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod -Takoj kaUČ« 33360-7 FOTO APARAT do 6x9. z bolišo optiko in dobro ohranjen, takoi kun;m Studio Potrč Še-lenburgova 6. 33265-7 RADIO priznanih nemških znamk, ca 5-cevn. kupim oziroma delno zamenjam. Naslov v oel. odd Jura 35257-7 DTNAMO S^TILKO kupim Ponudbe m ogl odd Jutra pod -Dina moj 33337-7 OTVVO 500 k<* nujno potrebujemo Plačamo dob-o — P;.=rrene ponudbe n- ogl. odd. Jutra pod -Ot-va. 33353 7 vsakovrstne tudi pokra 1in-ke. kupm Ponudbe n, oel odd Jutra pod -Znamke nujno; 32851-7 VOZIČEK. TRICIKEL. kakršne koli vrste, kurimo takoi Ponudbe na oglas, odd lutra Dod »300 kg« 32925-'' STRO TNE DELE stare tud: neuporabne l-upi StroJnn tebn'čna pisarna Rimska ce=ta 13. telef 37-55. 33110-7 STEKLENICE različn;h vrvt kupujemo Dobro plačamo Na Vašo žello 1lb prevzamemo na doru B Guštm Vodni kov trg 2 J 318 N-7 ZOPET KUPUJEMO škatle od >Mam-.« mle ka B Guštin. Vodn'kov trg 2. 1-426-7 PISALNE STROJE dobro ohranjene boljše znamke kup: takoi po najvišji dnevni ceni — tvrdka »Everest« Prešer nova Ul 44 J 429 7 NALIVNA PERESA ooljše vrste in dobre ohranjena, stalno kupu te tvrdka Everest Pre •°rnovo ul 44 1 431 < PERZ. PREPROGO manjšo dobro ohranje no kupim. Ponudbe na ogl odd. Jut-a pod Si-fr« »Tudi Pirot« 32887-7 PLAŠČEK dobro ohranjen, za 12 let staro punčko, kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen«. 33321-7 TRENČKOT zimsko suknjo, žaket s telovnikom (marengo)— predvojno blago, kupim. Ogled dopoldne - in popol dne do 15. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 33365 6 PRESITI ODEJI 2 ali eno predvojno blago. kupim ali zamenjam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Drva«. 33320-7 ČEBER za klselnino, 60 do 80 1, kupim From-Bernik. Ljubljana 'šiška 47. 33314-7 PODOBICE starinske božiepotne, bra-tovske in druge iz molitve-nikov ter božjepotne knii-ž.ce, kupim. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod »Ha-giografija«. 33312-7 FROTIRKE brisače, kuhinjske brisalke, kupi vsako množino Hinko Privšek. Gradišče 7. 33286-7 TRICIKEL močan, v boljšem stanju, takoj kupim. Studio Potrč, 5elenburcova 6. 33266-7 DAMSKE PLAŠČE zimske, v modernih barvah, samo dobro ohranjene, kupi Hinko Privšek, Gradišče 7. 33285-7 JEDILNE SERVISE kavin servise, skodelice, krožnike, kozarce, kupuje str.lno Hinko Privšek Gradišče 7. 33284-7 RJUHE kapne in drugo posteljno perilo, kupi vsako množino Hinko Privšek, Gradišče 7. 33283-7 LEPO ŽIMO Za 2 žimnici kup:m alt •zamenjam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Za menjava žime. 33347-7 BLAGO ZA KAUČ kupim ali za-renjam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod š fro »Menjava kauč blaga« 33348 7 V KOMIS. PRODAJO sprejemamo vsakovrstne bolite predmete. Parfu-meriJa Venus. pal-č- Bi i ta. 33375-7 I V^l.TFTT? STANOVANJE dvosobno komfortno na Iliriji zamenj-m z ena k m ali trosobnim na perferijl Ponudbe na og! odd Jutra ood ši fro »Zamenjam« 1 33331 21 STAVBNO PARCELO do 500 000 lir kupim v okolci Mirja Kolezlje. Viča. Rožne doline ali kjerkoli na severni stra nt. Ponudbe na ogl od delek Jutra pod »Vrhni. čan« 32917 20 LEPO VILO aH hišo v Ljubljani ku p:m takoj do 2.500 000 lir Ponudbe na oglasni odd Jutra pod »Goto vina tu« 32918 20 SKLADIŠČE. suho, v centru mesta, išče mo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Srednje veliko« 32926-r VDOVA v najlepšin let .h želi poroč ti re nega dobre ga gospod < od do 50 i?t. PonudV na oglas n odd. Juira pod šifro ;£em do i:., sizuir^na« £3327 25 LEPO SOBO čisto, oddam brez perila event. tudi prazno s posebnim vhodom. Naslov v ogl. odd Jutra . 33258-23 SOSTANOVALKO vz mem takoj z vso oskrbo. Streliška 7 33382 23 SOBICO za shrambo nove spai niče. iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši fr0 »Suha shramba« 32920-23a SOBO. prazno ali opremlieno. brez perila, za 1. ali 15. lanu ar, iščem. Ponudbe na og odd lutra pod »Shramba«. 33121-23a PRAZN OSOBO iščem za shrambo novega pohištva. Naslov: Cankar-:evo nabrežje 15. 33324-23a SOBO IŠČEM Katera samostoina gospa oziroma starejša gospodična bi vzela 55 let starega upo-ko:enca na stanovanje z vso oskrbo, posteljno perilo dam sam, cvent. v skupno gospodnjstvo. Dopise s polnim naslovom na ogl. odd. lutra pod »V dvoje je lepše«. 333t5-23a MALO SOBO na periferiji, išče mirna stranka Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Točen plačnik«. 33310-23a SOBO s nosebnim vhodom z 2 poteljama po možnosti s souporabo kuhinje — iščem Ponudbe ni ogl odd Jutra pod »V bližini Vodnkovega tr«;a« 33335 23a STANOVANJE enosobno, prazno ali opremljeno aH veliko so bo ? štedilnikom iš^ecn takoi ;n kjerkoli v Ljub ljani. Ponudbe na oel odd. Jut'- ped št. »1939«. 33336 23a OPPFF-f.J COSTCO brez perila iščem. Ponudbe na oel. odd. Ju. tra pod »Sobico za ves dan odsoten« 33339 23a ZA SOSTANOVALKO k starejši gosDe bi šla uradn ca Ponudbe na ogl- odd. Jutra pod šifro »Č!=to in poH^n.i« 333<>1 23a MAJHNO SOBICO preprosto Z3 1 ali dve osebi, kjer koli. s poseb nim vhodom, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »P!a*arn toč. lio in pošteno c. 33380 23a DESNO ROKAVICO modro, volneno, sem izgubila 6. dec.. Resijeva cesta. Poljanski nasip Ambrožev trg. Pošten najditelj naj jo vrne v ogl. odd. Jutra. 33261-37 PROŠNJE za potovanja aabavt racionlramh predme tov. posredovanja tr vse informacije van oskrbi komercijalnf-pisarna t a j c Lojze Gledališka ulica št. < OSEBA ki Je včeraj dopoldne pob-a!a petelin.-, na Ce-sti 800 let LjublJ.. je po znana in je bila opazo. v.ana. N;j zato takoj vr. ne petelina stotam da se -ogne težjim p- 'ed: Cam 33363 37 KINO MATICA Telefon ^2-41 Vroča kot plamen je ... CIGANSKA LJUBEZEN Attila Horbiger, Heidemarie H:itheyer Predstave ob: 15.30 in IS. uri .UNO SLOGA Tel. 21-30 Prekrasen glasbeni film TVOJE JE MOJE SRCE Benj. Gigh, Theo Lingen, Paul Rerap Predstave ob 16 in 18. an ž ONO UNION Tel. fon 22-21 Žena srpada k možu! GOSPA SILVELINA Heinrich George, Maria Tasnady, Carla Rust, Paul Rlcbter Predstave ob 16. in 18. uri m Vsemogočni je poklical med svoje angelčke ljubljeno hčerko-edinko Pogreb nepozabne hčerke bo v torek 12. t. m. ob %3. uri popoldne z žal, kapele sv. Marije, k Sv. Križu. Ljubljana, 11. decembra 1944. Neutolažljiva: STANA in MATIJA, starša ter stara mama in stari ata POZIVA SE Knajzl živko. bivši ln-tendanteki poročnik s službo v UžLcah al nje gova sestra Andreja, da pride v ogl odd. Jutra 33325 37 IZGUBIL SEM Omega urQ v sredo zvečer v središču Ljubijane Najd.telja lepo prosim, naj mi Jo vrne v oglas nem odd Jutra poti nagradi. 33332 37 IZGUBILA SEM rjave usnjene rokavice v četrtek zvečer iz dvorane kina Un ona čez dvorišče. Ker nimam drugih n sem begunka prosim poštenega najdi teija. naj jih vrne proti nagradi. Naslov v ogl odd. Jutra 33326-37 NAJDENE KLJUČE oddajte v ogl. odd Jutra. 333i8-37 Dotrpel je naš ljubljeni soprog, oče in sin, gospod Matissf Franja šef elekt. teh. Narodnega gledalšfiča v pokoju Blagopokcjni leži na Žalah v kapeli sv. Nikolaja. Pogreb bo v torek 12. t. m. ob y23. uri popoldne izpred viške cerkve na pokopališče na Viču. Ljubljana, 10. decembra 1944. Globoko žalujoči: HELENA roj. VRHUNC, soproga; JERICA, poroč. LIKOVNIK, hči; JANEZ, sin; CECILIJA, mati; FRANC LIKOVNIK, zet Ln ostalo sorodstvo ■ os mm1 Zapustila nas je po dolgi in mučni bolezni naša ljubljena mamica se ic Na zadnji poti jo bomo spremili v torek 12. t. m. ob 2. uri popoldne z Zal — kapele sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana. Sv. Peter pri Gorici, dne 10. decembra 1944. Globoko žalujoči: ABEL REŠČIC, soprog; DIVNA, DANILO, otroka; FRANC, oče; ALOJZIJA, mati; ter ostalo sorodstvo A f.r iK Spravljen z Bogom je umrl dne 2. decembra v Trstu IT? P EiiH n i - j M ti Njegove zemske ostanke smo položili k večnemu počitku dne 5. decembra 1944 na tržaškem pokopališču. Sv. maša zadušnica bo v soboto 16. decembra 1944 ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Petra. LJUBLJANA, SENOVO, dne 11. decembra 1944. ŽALUJOČI OSTALI U- pev; t ; Ev Zahvala Za številne izraze toplega sočutja ob izgubi moje mame, gospe se vsem iskreno zahvaljujem. — Globoko me je ganila velikodušnost upravnika g. dr. Hacina, komisarja g. Penka in uradnikov policijske uprave. Posebna zahvala g. dr. Arnejcu za zadnjo tolažbo, nadalje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi mojim stanovskim tovarišem za poslednje spremstvo n počastitev njenega spomina. Ljubljana, 7. decembra 1944. ZORER FRANJO, sodnik G. Furtmiiller: Kipec Roman »Milostiva, žal mi je, toda izvršiti moram neprijetno dolžnost, da vam povem: vaš mož se ni ustrelil sam, ampak je postal žrtev morilca « Marlena je tako naglo skočila pokonci, da se je sto! prevrnil. Kakor v obramb^ je iztegni a roke predve in oči so se ji v grozi razširile. »Ne _ ne — ne!« je zakričala. »Ne recite tega — to ne more biti res!« Zdravnik je podprl trepetajočo ženo, ki se je očitno z vsemi močmi borila, da ne bi omedlela. »Tudi gospod nadzornik Helbing mora na žalost potrdi+i mojo izjavo. Gospod Rothe je žrtev strela iz samokresa.« »Kako morete to trditi?« je medlo vpra-Sala Marlena. »Ko bi se bil vaš mož sam ustreuil, bi mora'a biti od strela iz neposredne bližine robovi rane ožgani. Ker tega maka ni :n pa tudi iz načina pre-trel:tve se da sklepati. da je bila krogla izstreljena iz neke razdalje.« Z negotovimi koraki je Marlena pristopila k zdravniku. »Gospod doktor — gospod nadzornik — j az — p z —« _ Z izrazom zanimanja se je polici ski nadzornik Weroer Helbing sklonili k nji. »Prosim, milostiva, govorite. Nam morda lahko poveste, ali je imei vaš soprog sovražnike?« Hotela je dokončati stavek, toda m ene ustnice so se spet drhte zaprle. Preden so jo utegnili prestreči, je z lahnim krikom zdrknila na tla. Werner Holding in njegov tovariš sta z lahkoto dvignila ženo in jo p-tložija ra naslanjače, ki sta jih Wi2kenis in Rled-^l naglo primaknila. »Onesvestila se je,« je pojasnil zdravnik in ji zrahljal ovratnik pri obleki. »Zasliševanje moramo odložiti do jutri.« Zasliševanje pisarniškega osebja in sJu-žabništva v zasebnem gospodinjstvu so trajale do pozne noči. Kriminalni nadzornik Werner Heilibing in njegov tovariš Heinz Urban sta zadal ala vprašanja o tako malenkostnih podrobnostih, da je bilo nepoklicanim kar nerazumljiva Polnoč je bila že davno minu'a, ko so poklicali k zasliševanju zadnli dve priči Bila sta to umorjenčev sluga Kari -Schmilt in Hanna Erhartova, sobarica, ki je stregla osebnim željam gospe Mar lene ROthe- jeve. . . Hejbing je nekaj časa listal po zapisniku, nato je pokfccaj tovariša. »Zdaj pa k zadnjim dvema,« je rekel Urbanu. »Zdi se mi, da je to priirer, kakršni so vam najbolj po duši,« je omenil Urban in ga pogledal. Helbing se je nasmehnil in si prižgal cigareto. »Uganila ste, ljubi Urb?n, kar zdi se mi, da bo razbistritev ,Rothejevega slučaja' delo, ki bo terjalo vso našo moč in iznajdljivost.« »Torej pričakujete, da se bo vsa stvar še bolj zapletla?« Urbanove oči so radovedno obstale na tovariševem obrazu. »Prav za prav niti ni treba, da bi nastali še novi zapletljaji,« je Helbing poja nlL »Stvar bo dvignila mnogo prahu — vse-kako več, kot morejo prizadeti slutiti.« Urban je zamišljeno prelistal zapisnik nekaj strani nazaj. »Iz dosedanjih izav moremo sklepati, da umorjenec ni imel sovražnikov. Po mojem mnenju je izključeno, da bi bil vzrok umora maščevanje.« Helbing mu je segel v besedo. »Drži,« je rekel in globoko zajel sapo. »Valentin Rothe je bil kljub svoji strogosti in zaprtemu značaju zelo priljubljen. Verjetno bi bilo, da je zločinec storii svoje dejanje v ihti.« »Izključeno!« je zaklical Helbing in skočil pokonci. »Urban — pomislite vendar — v ihti bi bil pograbil jekleni obtežilnik za pisma, ki je ležal na pisalni mizi. En sam udarec z njim bi biil Rotheja ubil. Ne. ne, Urban — ta umor je dobro premišjjeno in skrbno pripravljeno dejanje.« »Sodeč po tem, da ni samokresa nikjer?« Heinz Uriban je vprašujoče pogledal tovariša, ki se je že lahko ponašal s pomembnimi uspehi kot kriminalist, HelbHg je raztreseno prikimal, zdelo se je, da razmišlja o nečem važnem. Ko je še vedno molčal, se je Urban glasno odkašl:al. »Naj pričneva z zadnjimi zasliševanj i?« je vprašal in pogledal na uro, ki je kazala že zgodnji jutranji čas. »Da vam odkrito povem, utrujen sem že pošteno. Hud dan je bil danes.« Toda moral je svoje bes-de dvakrat ponoviti, preden mu je tovariš pritrdil. Helbing se je bil tako ze'o poglobil v svoje misli, da je njegovo opazko kar preslišal. »Da — seveda — prav imate, Urban, pričniva!« Mislim, da bo bolje, če najprej pokličeva sobarico. Ako se ne motim, je prav čedna, kaj?« Urban ga je presenečeno pogledal. »Da, čeden deklič se mi zdi.« Oči so mu vprašujoče cbvisele na obrazu tovariša ITaHrga. Kaj ta vraga ga ie bilo obsedlo? Prvič, kar je Urban pomnil^ *e je med preiskavo zanima! za čedne ženske, »Hm je nezaupi.jvo zamrmral. »Tele vprašanje ima naib.-že »pet kakšni krimi- na nt no '>zauje. — Jaz nisem opazi" kleti. rrav nič posebnegi- >Je niste R-k » r.mnčno pogledali k-ikor jaz, moj dragi Urban,« je smehljaje odvrnil Helbing in takoj naročil uradniku, naj pokjiče Hanno Erliartovo. Nekaj trenutkov kasneje je dekje že vstopilo. Pogledovala je zdaj enega, zd;ij dragega izmed gospodov, dokler ji ni oko vprašujoče obstalo na Wernerju Helblngu. Bila je v resnici zelo ljubko dekle, majhna, viika in svetlih las. »Najbrže ste zelo utrujeni,« je s prijateljskim glasom pričel Helbing »Da — res sem, je obotavlja je se odgovorila. »Ne bomo vas dolgo zasliševali Prosim, Urban, vpišite osebne podatke. S tihim glasom je odgovarjala na zadana vprašanja. Wemer Helbine ie medtem kodni cigareto. Nekaj treulkov se je zdelo, kot da ima oči zaprte. Toda ko ga je Urb3n m-d obračanjem lista v zapisniku pog'eda , je nekaj zbud;"o njegovo pokornost: nadzornik ie napeto opazoval dekle. »Kako dolgo s+e že v s^^bi pri Rothejevi?« je pričel z zasrševan5eni. »Leto dni. eosivv^ ^d^ornik. Mislim, da je zadovoljna z menoj.« »Prav gotovo — sicer vas ne bi bila obdržala,« je stvarno odvrnil Helbing. »Ko- liko imate rviare?« Sdiriftleiter — Urejuje: Milan Zadnek — Fttr das Konsortiuns »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot Ifdajatolja: Stanke^Vlrant - Fttr »Narodna ttekarna A. G^ als Druckstelle - Za »Narodno tiskarno