fUev. 19 Trst, v petek 19 januvarja i9I2 Tečaj XXXVII IZHAJA VSAK DAN ^ & (vetfeljtb Id prai*ikt>. rt ft^ ak p*ed«ifUta ife t. ijvtrat §t«T. s« prodajajo po S nv6. (6 stot.) v mnogik v Trate tta. okolici. Gorici, Kranju, Si. Petro, ^©»ojai, ItabreŽiui, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov- Dornbergu itd. Zastarel« fltev. po 5 nvč. (10 stot.) a-fiLASI 8E Ra&UNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 ^■nne. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 9 »t. m». ararta&e, z A vale, poHl.in?c«, oglasi denarnih »svodov po S« e* mm ^a oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 k, rnaka vrsta & 2. Mali oglasi po « stot. beseda, naj-pa<0tsiot Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „SV.MOHZi-. — Plačuje b« izključno le upravi „Edinosti". Ftalljlvo Ui tožijsvo * Trstu. epiNosr Glasilo polititoaga drultva JKđinost" xm Primorsko« V ed\nast» jt NAROČNINA ZNAŠA a» celo U4o 94 pol leta iS K, 3 mesece «K;b» u ro6be brea doposlane naročnine, se uprava ne osin. frniitu m M««ljik« tmteaj« .JDIIOITI" : » MU «MB S-N, S* »•! U«a ITN »»O Vai dopisi n«j se pošiljajo na orednidtvo lista. Nefrank»-vana pisma m m »preje*aje (■ rek o piti •• ■* vrt S a)«. Naročnino, oglase ia reklamacije je pošiljati na npravo lista. UREDNIŠTVO: «ttoa 6ler«U Galattl 2t> (NaretfeJ Sea). iadajntelj in odgov rni uradni* ATKPAN OODINA- Laatalk konsorcq Usta .Edinost". • Natisnila Tokarna .Ed*no«la. vpieua aadruga a omejenim poroštvom ▼ Trsta. iHti Giorgio G alatki fttev. 20. PoStno-HrMHiiKiil rstun ftev. »41-652. TELPF0I1 it 11-57 SRZOJflVNE UE5TI. Nadškof dr. Sedej ostro obsoja politiko dr. Gregorčiča. GORICA 18. (Izv.) Deputacija Italijan ske katoliške stranke se je oglasila pri nad Šktfu dr. Sedeju in se je pritožila napram njenu, da se Slovenska Ljudska Stranka v zvezi z italijanskimi liberalci bari proti katoliški ideji v deželi. Deputacija je prosila aadškofa, da naj prepove Slovenski Ljudski Stranki, da bi Se nadalje nosila ime „katolika4*. Nadškof dr. Sedej je izjavil, da globoko ©bžaljuje zvezo slovenskih klerikalcev z ita Kraškimi liberalci in da obsoja skupno delovanje stranke, ki se imenuje katoliška 2 največjimi sovražniki cerkve in vere. Nadškof je obljubil, da bo poučil slovensko katoliško duhovščino, da to absolutno ni pripustno, in da bo opozoril duhov-■ike, da so dolžni ravnati se v političnem življenju striktno po navodilih svojih Škofov, kakor je v interesu cerkve in vere in kakor jim je bilo še posebej zabičano v pastirskem pisnu episkopata goriške metropoli je. DUNAJ 18 (izv.) Izjava goriškega nad -škof* dr. Sedeja v zadevi zveze slovenske klerikalne stranke z italijanskimi liberalci je pobudila v tukajšnjih političnih krogih velikansko pozom ost._ Demisija grofa Aerenthala. DUNAJ 18, (Itv.) Proti ministru zuna-»jih zadev grofu Aerenthalu se vedno bolj in bolj razširja ljuta kampanja, ki se je za 4tla proti nJemu v zadnjem času in vesti o ajegovem odstopu postajajo vedno verjetnejše. Govori se da je grof Aerenthal trdno aklesil, da hoče čim prej izvršiti svoj cd stop. — Zaradi tega baje tudi Želi grof Aerenthal, da bi se vršilo de'egicjsko za-sedanje že meseca februarja. P sedaj zvesto držal besedo, ki si jo dal Bobovskim, ti odpro tudi vrata grada, pod katerim bi sicer omagal s svoj&ni ljudmi vred." „Nq, dobro, da si mi to povedal,* je govoril Mehmed ca-se, mirno zroč pri tem na Hijo. »Torej sedaj ti verujem," je dejal potem na glas, ,da izpolniš svojo obljubo." p Samo izpolni tudi ti svojo besedo tako, kakor Jat," je rekel llija, „ko bo To-mašević v tvojih rokah, se bova zopet videla I« j Eekši to, je odšel iz šalocar «e da bi bil z najmanjšim pripogibom glave pozdravil vezirja. „Kako predrzen je ta kaurin!" je zri vezir za njim. „Toda naj bo ! Dobre službe nam je iznazal in njegovo maščevanje mu privoščam iz srca; samo da bo grad kmalu v nfcši moči 1" Da, seveda bo ! Že od poludneva sem pregovarja, grozi in prosi vojvoda Rid ć, da se ljudstvo zopet ukloni njegovim ukazem, da |ih zopet prikuje k obrambi nepremagljivega gradu. Vse zastonj! „Tu je Bjsna I" je proglašal, „tu rešite svojo domovino, svojo vero, rodbino in svobodo! Tu lahko dobite bojne slave, kakor je ni še nihče pred vami J Samo še par dni vstrajajte, in potem me usmrtite ud za udom, če vam nisem resnice govoril! — Rotim vas pii vsem, kar vam je svetega," je prosil, videč, da njegovo pregovarjanje nima nobenega učinka, „ubogajte moj nasvet! Ne zahtevam tega radi sebe, marveč radi vas, ker mi je žal za vas, da tako bedno teptate z nogami svojo slavo; žal mi je Bosne, o kateri bodo sovragi z zasmehom govorili, da ni rodila junakov, marveč babe —" „Težko je bojevati pod zistavo, Id je oskrunjena s krvjo očeta,- se Je oglasil uporen glas iz trope upornikov. (Pride še.) »tran II. jjenje. Ustvarjajo se stranke in strančice, ki so svoj upUv prenesle tudi že na politiko. Ko je padel vojni minister baroa Schčnaich, se je uzroka temu iskalo takoj v Franu Ferdinandu. Čim je minister padel, že se je povsodi govorilo, da se nadvojvoda Leopold, Salvator, mož najljubše cesarjeve hčere, vsak j dan demonstrativno sprehaja, vedno pod pazduho, z baronom Schdnaichom. Tako se ustvarjajo stranke na dvorih' uadvojvod. Svojo stranko ima minister zunanjih stvari grof Aehrenthal, vojni minister, bivši Šef generalnega Štaba, in tako vsi po vrsti. Te stranke se osredotočujejo v salonih nadvojvod. Da, celo parlamentarne stranke imajo na dvoru svoje zaveznike. Cesarju prizadevajo člani družine s svojimi strankami dosti skrbi. Največ posla je dajala nadvojvodkinjam prestolonaslednlkova soproga, kneginja Hohenberg. Vsak njen korak jim je bil važen, a ker je bila kneginja le grofica, se je proti nji dvignila cela vojska nadvojvodinj, ki jej nikakor nočejo dovoliti enakopravnosti z rojenimi nad vojvodin jami. In kadar se je ona prikazala na dvoru, so si gospe prizadevale, da ostane kneginja v ozadju, kakor predpisuje to rodbinski red. Nu, ugled vladarjev ]e v vsej rodbini tako velik, da se je z njegovim prizadevanjem dogodil to leto velik rodbinski dogodek, o katerem se Še vedno govori. Vsako leto na Božič so prirejali na dvoru rodbinski obed, ki mu je predsedoval vladar sam. To leto pa ta obed ni bil pri cesarju, temveč pri prestolonasledniku. Nadvojvoda Fran Ferdinand je pozval vse člane dvora na rodbinski obed. In prišli so tudi. Prestolonaslednik je o tej priliki osobito izticat svojo soprogo, ter je I njo sprejemal goste v veliki dvorani svojega dvora, dočim je bil obed v sosednji dvorani. Dosedaj je bila kneginja Hohenberg na dvoru vedno zadnja, za najmlajšo nadvoj-vodkinjo, na tem obedu pa je prestolonaslednik nakazal svoji soprogi prvo mesto. Predsedoval je rodbini, sedeč na čelu mize, a poleg njega kneginja Hohenberg, dočim so šele za njo sedete nadvoj vod inje: Izabela, kateri je bita grofica Chotek dvorna dama, potem cesarjeva hči Valerija in nadvojvo-dinja Izabela, mati bodočega prestolonaslednika Frana Josipa. Vse te tri nadvojvodinje so velike nasprotnice prestolonaslednice in glavna zapreka, da kneginja Hohenberg ni dobila naslova nadvojvodinje. Ta obed je prava senzacija na dvoru in govore, da je ta obed znakom, da je na dvoru prevladal prestolonaslednikov upliv. Sodi se tudi, da je vladar sporočil članom rodbine željo, naj bo konec spletkam in na) se v znamenju miru vsi najdejo pri prestolonasledniku. Oftouor no petorico „Gonilnih" točeK. Članek, v katerem se bavi „Gorica" z našo bilanco Goriške, kulminira v teh-ie petih točkah: 1.) da imajo po volilnem redu Lahi enega poslanca več nego mi. 2.) da nam je mogoče priti do večine, le, ako si prisvojimo mandata, čez katera razpolaga trg. tn obrt. zbornica, 3.) da je v to treba skupnega dela obeh strank, 4.) da nam je mo-guče brez večine le z absistenco prisiliti laSko zbornično večino do spoštovanja pravice in ravnopravnost«, v kar pa je treba edinosti obeh strank, 5.) da je bila abstinenca pred leti upeljana, da jo je pa preprečil neki liberalni slovenski poslanec. „Gorica" pravi, da naš odgovor bo — mJk, ker da se solnce ne da tajiti z neba, kakor da je bil „pred petimi leti v uprav enaki zadevi, za to pa nam je in ostane njena bilanca — politična lopovščina". Kakor nismo nikdar ostajali dolžni stvarnega odgovora na izvajanja v „Gorici, ako so bila vredna odgovora, ker na vsako čvekanje vendar ne kaže odgovarjati — tako jej tudi danes odgovarjamo stvarno in kratko: Aa 1.) Nič novega, to vemo že vsi. Ad 2.) Tudi to je obče znani resnica. A J 3.) O tem pa ne le da smo prepričani, marveč smo ravno mi vedno pisali za skupno delo; kriva pa je ravno stranka dr. Gregorčičeva, da Je biio tako skuono delo onemogočeno ! Ko je bila v manjšini, jje z frivoino obstrukcijo preprečila vsako skupno delo ter izsilila racpust deželnega zbora; ko pa je prišla v večino, jej ta ( *rs;>eh ni zadostoval, marveč je na brutalenj način razveljavljala mandate neljubih jej po- , sUncev slovenske manjšine in je oropala j manjšino odborniŠkega mandata, ki je tej poslednji pristojal. Nazadnje je odklanjala vsaka pogajanja z manjšino, čemur «e v drugth deželah niso upirale najbolj nasprotne si stranke. Vprašamo torej „Gorico" : je-II biio kaj dobre volje pri dr. Gregorččevi stranki za skupno delo — in kaj |e za kri-j vita slovenska manjšina, ki je bila od leta 1908 naprej vedno le v defenzivi, da ni pri-, šlo do skupnega dela ?! i Ad 4) Priznavamo, da edlao orožje slovenskih poslancev proti prepotenci i tali-janskih poslancev je — abstinenca. Gregor-iičeva stranka Ima sedaj najlepšo priliko za dokaz, da jej ta trditev nI le prazna pokmičm frezu, asnpck da je pripravljena ►EDINOSTc št. 19. z vso energijo nastopiti proti nasilstvu italijanske stranke. Vsled odložitve mandatov šestorice furlanskih poslancev in abstinence slovenske manjšine je razmerje v deželnem zboru za Slovence tako ugodno, kakor nikdar popre): z nadškofom vred imajo Slovenci večino v deželnem zboru — brez nadškofa pa zadostuje, da le 3 pristaši Gregorčičeve stranke abstinirajo in Italijani ne morejo sklepati ničesar tli Italijanskih poslancev je namreč sedaj 9, slovenskih isto-tako 9. Gregorčičeva stranka ima torej brez ozira na slovensko manjšino moč v rokah, da z abstinenco pritisne na italijansko večino. Hic Rhodus — h'C salta! Ce Gregorčičeva stranka tega ne stori, je doprine-len dokaz, da je s Pajerjevo stranko tesno zvezana, čemur je „Gorica" vedno oporekala — in dokaz, da so „GoriČina" tozadevna izvajanja le prazna besedičenja in pesek v oči nepoučenim čitateljem. Ad 5. Kar je bila nekdaj, to sedanje zastopnike manjšine nič ne briga — tem manje, ker dotični nekdanjf poslanec ni sedaj ne v deželnem zboru, niti nima besede v stranki, h kateri je nekdaj pripadal. Le pogumno torej na piano z slovansko abstinenco, katere danes ne ovira nlkdo od slovenske strani/I Recept smo dali in treba ga je le uporabiti. To je naš odgovor in sedaj smo radovedni mi na odziv. Goriški deželni zbor. (Izvirno.) Predseduje deželni glavar dr. Pajer. Navzoči vsi poslanci slovenske klerikalne in laške liberalne stranke razun nadškofa dr. Sedeja. Začetek seje po 4. uri popoldne. Vložene so prošnje za podpore in načrt za občinsko pot v Žabljah, za vodovod v Č'ginju, za Dijaško kuhinjo in za strežnice pri napa]aliŠčih. Predlog posl. Fona o podaljšanju posojil, dovoljenih za obnavljanje Uokseričnih vinogradov se izroči finančnemu odseku. Ravnotako se sprejmejo, oziroma izroče nadaljne točke dnevnega reda, ki smo jih objavili v včerajšnji številki, dotičnim odsekom. K točki 27. se določi nadaljevalnim tečajem vajencev v Ogleju, Campolongu. Koprivi, Faii, Fiumicellu, Gradežu, Moraru, Perteolah, Pierisu, Romansu, Ronkah, Rudi, Zagraju, Šempetru ob Soči, Tapoglianu in Turjaku vsakemu po 700 K. K točki 28. se sklene naprositi trgovinsko ministrstvo, da zgradi v Gorici zgradbo za osrednji poštno-telegrafični urad. K točki 29 se sklene zahtevati drugo tčlefonično zvezo Trst-Gorica Kormii, potem izpopolnitev zve*e G tfica-Ločnik Kormin, Oglej-Červinjan, zveza po Soški dolini z Beljakom in po Vipavski dolini s Kranjsko. K točki 34. se odobri sklep deželnega odbora, ki določa ravnatelju deželne umobolnice dr. Tratniku plačo VI. razreda in 2000 K doklade, primarju dr. Breclju plačo VI. razreda, sekundarijema dr. Fransoniju in dr. B3čerju po K 24f0 —; mesto deželnega kancelarja se odpravi; računskemu blagajniku pri deželni umobolnici, Viljemu Klemu se določi plača IX. razreda, ravnotako inž. Mauerju, pisarniškemu cficijalu Ahilu Vfdrigu pa plača X. razreda. K točki 62. (zadnji) poroča v imenu verif kacijskega odseka polneč B e r b u č o izvolitvi treh poslancev veleposestva I. volilnega okraja. Navaja, da je bil glas volilca Ke':;an neveljaven, da komisija ni pripustila k volit vi uršulinske ga oskrbnika, da je bil nepravilen glas Jdkoba in Graziadija Bol ffija, da je volilec C »uč nedoleten, da je bil vo-lilec Šušmelj voisan v volilni imenik dan prej in da je 10 veleposestnikov volilo tudi v kmetSKih občinah. Izjavlja, da venfikacijski odsek ni prišel do ninakega zaključka in zahteval na-daljnih informacij od vlade. K besedi se oglasi nato okrajni glavar Rebek, kije slovensko govoreč, pred vsem zavračal napad posl. dr. Gregorčiča na vlado v dru^i seji in odločni obsojal način tega napada. Iz Gregorčičevih besed iihaja očitanje napram vladi, da je ob pril ki volitev v veleposestniški kuriji ravnala pristransko. Vlada je imela nalogo, da v zelo kratkem času pripravi vse potrebno za volitve in če se je v njen operat ukradla kaka pogreška vsled hitrega dela kakor v zadevi C >tič in Bolaffto, ji zaradi tega ni mogoče očitati pristranosti; najmanj pa zaradi s'učajev, ki jih je navedel poročevalec, zaradi katerih ne bi biio treba nifcakega razburjenja. Zastopnik vlade je nadalje poudarjal, da je tekom svoje 30 letne službe vide! ne-broj volilnih imenikov, da pa lahko reče, da ni bH nikdar nobeden točen. Ja pač treba pri tej stvari tudi sodeiovanja strank in zato je zakonodajalec vpletel v volilno postopanje tuli reklamacije, ko ima vsak volilec pristop in si lahko ogleda volilski imenik in potem reklamira. Strinja se z izvajanjem poročevalca, da je bil Kebatov glas oddan brez pooblastila in da ie komisija nepravilno zavrnila uršu-linskega oskrbnika, z drugim pa se ne strinja. Deželni zbor pač mora, da se odpravijo vse pogreške, natančno določiti način za volimo postojanje, v $redležečem slučaja ,r pa naloga zbornicc,. da ra&ve V Tretu, dne 19. januvarja 1911. . , rnknnifp brez iziave iz katere stvom, da ni daleč oni čas, ko bodo m * - ttposialiclprišli'r =1' - — *>rak °d * v zbornico le nekako Iz milosti, saj bodo tudi oni delovali za koristi prebivalstva t (Burno odobravanje med občinstvom!) Izjava vladnega zastopnika je vplivala na dr. G r e g o r č i č a in njegove tovariše kakor mrzel tuš in prebito klavern je bil odgovor dr. Gregorčiča, ki se je kakor s šibo kaznovan šolarček opravičeval, da ni hotel, da ni mislil udariti po vladi. Volitve so bile nepravilne, ampak vlada nI kriva, o ne, temveč le volilna komisija. Vlada prav nič! Bolaffio ima vendar samo figurativno predpisan hišni davek in upravno sodišče je reklo, da tak ne sme voliti. Gospod dr. Gregorčič je postal zelo, zelo ponižen. Nekoliko odločnejši le bil vendar posl. B e r b u č, ki je menil, da bi bilo pač zastonj, da bi se zbornica danes bavila z nje-poročilom obširnejše in morda že rali tudi oni napraviti korak od teorije d* — prakse! __ Nove doklade. V tekočem zasedanju se deželni ibar tržaški takorekoč sploh ne bo bavil z dm gim kakor z novimi občinskimi davki, kakor je to razvidno tudi iz poročila deželnega odbora. Prvi tak novi davek bi bila 2% dokiad« na eskvivalent. Od tega davka bodo prizadete juridične osebe, kakor zadruge, delsi-ške družbe itd., ki posedujejo nepremičniie. Deželni odbor računa od tega davka letali 30.000 K dohodkov. Drugi davek bi bila povišana pristojbin od* dedščin v korist ljudskih šol. Glasom predloga dež. odbora bi znašala ta pristojbina v bodoče: Za dedščino, ki ne presega govim r------ danes odobrila izpodbijane mandate Ne zngga ^^ pristo|bina 2 kroni Tg je stvar vlade, če se je ona zmotila, na|i_Wrt v ,nnn Hn K 7 1000 K ona stori svojo dolžnost, ,če smo se pa mi zmotili, bomo pa mi potrdili izvolitev". Fiat justltia za vsakogar. Nato izjavi končno dež. glavar Pajer: Ml smo na krivi poti! Prosim zastopnika vlade, da naj smatra poročilo verifikadjskega odseka le za prošnjo do vlade. Konec seje. — Malo čuden je res ta izid prve točke s tolikim hrupom improvizirane vojne proti veleposestniškim poslancem, no, pa ker stvar še ni definitivno rešena, smemo pričakovati še kaj bolj čudnega. Prepričani smo, da so gospodje Gregorčič, Pajer et consortes pričakovali vse kaj druzega po onih ljubeznivih besedah vladnega zastopnika v prvi seji, kakor pa ta ledeni tuš, pa so se le zmotili in to precej temeljito, kaiti končno se je le pokazalo, da pri nas na Goriškem ni prišel do veljave rek —: Ljubljana locuta, causa fi-nita! ____________ Piccolo" o razmerah v Istri. Včerajšnji „Piccolo" objavlja članek, v katerem se bavi z razmerami v slovanskem taboru Istre. Omenja nekega tozadevnega članka v „Reškem Novem Listu-, ki izvaja: „Hrvatsko-slovenska večina dežele mora najti svojega izraza tudi na upravi dežele. Istra, ki je po ogromni (k temu „ogromnemu- pristavlja „Piccolo" svoj ?) veČini slovanska dežela, mora slediti razvoju Dalmacije K omenjeni izjavi „N. L." pravi „Piccolo": „Kdor zahteva za Istro izgled Dalmacije, dokazuje, da ne pozna temeljne razlike dejanskih razmer med eno in drugo deželo. Slovani so v reformi deželnega reda sami priznali italijansko premoč v deželni upravi. To je fakt in priznanje, ki mora s!už ti v preko K 1000 do K 2000 _ _ 2000 „ „ 10000 10.000 „ „ 20 000 20 000 „ n 30 000 30 000 „ „ 40.000 40.000 „ „ 60.000 60000 „ „ 80 000 80 000 „ . 100.000 100 000 in dalje i fi 0.30*/, 0.407, 0.50*/» 0707. 0907, 1.107. 1.407* 1707, 2.-7. V ostalem ostanejo nespremenjene do-sedanje doljčbe. Tretji davek bi bila povišana pristojblaa od čistih defiščin za bolniške troške občiae. Te pristojbine bi znašale od K do K 20.000 30 000 40.000 60.000 80.000 100 000 in dalje tudi ta zakon 0.507, 0 707, 0 907* 1 .107, 1.407, 1 -707, 2.-7. nespre- 10 000 „ „ 20.000 „ p 30 000 , „ 40.000 „ , 60.000 „ „ 80 000 „ „ 100 000 Sicer ostane menjen. Veselja ti darovi gotovo ne napravio davkoplačevalcem Trsta in okolice! Domače vesti. Zaroka. Gospod Fran Saunlg v Gorici se je zaročil z gospico Katico Muznikovo iz Kobarida. „Gorica" meni očividno, da nas |e z vso silo pritisnila ob zid s tein, da ms aposlrcf rala, zakaj da ne pišemo nikake bilance o Istri, ne pa da imamo „v želodca-le „tiste dežele, kjer so v večini ti prokleti klerikalci". „Gorica- je siino zamahnila se svojo polemično sekiro, ali — kakor je že to njena smola v vseh nje polem'čnih borbab proti nam — zadeia nas ni. Mi znamo govoriti, a znamo tudi molčati, ko smo uver-jeni, da tako zahteva narodna korist. In ta m c laiki lil ui [Lu.iuiVf m imviu " » • ' . _ , ,, podlago vsem drugim pogajanjem. Slovani nam je pred očm,, ne pa napadL i. morajo na vseh poljih javnega življenja za-\ nam niso nikoli sv. ha za se. V Istri ie Zevati in tudi doseči enakost postopanja v vrše sedaj poga anja med obema str«.-smislu pravce: ne morejo pa zahtevati - .kama za mir al. prem.rje. lak. momeati in niti potrebne moči ne bodo imeli za to - pač niso primerni za napade ali rekriralna-da bi spravili istrske Italijane v podrejeni t "je, ki bi mogte evcntuvalno slabui mandat ali obupni položaj dalmatins im Hrvatov", i njih, ki se pogaa.o v imenu naroda. Iz Priznavamo brez druzega, da je medjsličnega razloga smo molčali tudi o Stajar-Istro in Dalmacijo res precejšna razlika. Do- ski čeprav imaj3 tam - v slovenskem deta čim je v Dalmaciji komaj par odstotkov dežele — vodeno vlogo — „ti prokleti kle-Italijanov, jih je v Istri približno tretjina; gre,rikalci"! iim torej v deželnem zboru in v deželni j „Gorica" nas vprašuje tudi, zakaj d» upravi sploh tretjina zastopnikov. Ce tudi j ne zahtevamo čudežev tudi od tržaških in so Dri kompromisu glede reforme deželnega j istrsfcih poslancev?! _ ' . . ./»«n O■ ___•__i___1:11 ti... ■.]______Mi n7!>(it«U!)m reda leta 1908 Slovani privolili Italijanom premoč v deželnem zboru in s tem v dež. upravi sploh ni še to noben dokaz za „Pic-colove" pretenzi.e, ampak le dokaz, da so slovanski zastopniki tedaj — in to v prvi Mi ne zahtevamo čudežev ne od tržaških, ne od istrskih in tudi ne od goriških, poslancev. Zahtevamo le od vsakogar, 4.* viši svojo narodno dolžnost. Vršenja narodne dolžnosti zahtevamo tudi od vrsti z ozirom na bedo prebivalstva in iz poslarcev Gregorčičeve stranke, a tudi tokr . . __j_i _____i. J..r _i____ i; mori mri?nrictl Irilrnr e>nn nnJr^7a!I lil do- te izvirajoče potrebe delovanja dež. zbora šli do skrajne meje popustljivosti in da so v interesu dež*>e se svojo miroljubnostjo doprinesli največo žrtev, s čemur pa še ni nikakor — kakor že rečeno — da mora ostoti vedno tako. Će torej mislijo Italijani, da morajo Slovani zopet doprinesti tako žrtev — do kakoršnic ne bi se Italijani nikdar povspeli — ter da se bodo pogajali na podlagi priznanja italijanske premcči — pojem se italijanska gospoda zelo motijo. Tudi slovanska dobrota in miroijubje ima nekje avoje meje. Naravnost dragoceno pa je priznanje „Piccola44, da „morajo Slovani zahtevati in tudi doseči enakost postopanja na vseh poljih javnega življenja. Če je terau tako, potem pa smemo vprašati, kako je to, da deželni odbor vse slovenske in hrvatske vloge rtršuje izključno v italijanskem jeziku ?! Zakaj uradi in zavodi, ki so v rokah deželr.ozborske večine, v meri mc žnosti, k3kor smo pokazali in dokazali v odgovoru „Gorici" na drugem mest* današnjega izdanja. Nižji in višji narod . Prejeli smo: Cl-tara v Slovanu 6t. 2. t. I.: „Vseobči svetovni shod narodov se Je vršil lani kot prvi tak shod, in sicer v Ltia-donj. Udeležba je bila neobiča|no velika, približno 1200 oseb. NjSJ Časopisi o nje«* niso poročali, vsaj obširneje ne. Take stvari smatramo za reči, ki se nas direktno ae-tičejo ; moglo bi se zgod tJ, da bi celo sme -šili tistega, ki bi se pri nas zanimal za — Maroko za Penijo al) za svetovne sh >de S tem pridemo do tega, da svet nič ne ve o nas, a mi nič o svetu. Seveda nam manjka tiste odgovornosti v nastopu, ki jo imajo pripadniki velikih narodov, nanjka nara pa rudi — znanja i?zikov. Koga bi poslali nu na ta kongres? Hrvati In Srbi Imajo maogo več inteligence, H ima f.-ancosko, italijansko In angleško izobtazho. Z;4.to ostajamo doma. VOUI, u »u » i PIVCIH ---------------1........... nočejo m nočejo dati od sebe slovenske ali C hi so poslali dr. Sama, ki pa je cčividao ? Z-kai halilancka več na bil boli oasiven osazovalec Na koneresu. ki hrvatske rešitve? Zikaj italijanska večna deželnega ibora noče in noče sloversko-hrvatskt menjšmi priznati enakopravnosti v zboru ? bil bolj pasiven opazovalec. Na kongresu, ki so se ga udeležil! tudi manjši narodi, je prevladoval razor: Ni narodov vlšfh in nii• v št eni a. v deželnem zboru ? Zakaj — pa čemu bi jih, dasi se razlika v štenlu, sposobnostih naštevali da'je? Vendar jemljemo na znanje In razvoju poediniK narodov ne da taiiti izjavo „Pjccola* ki nam vsaj teoretično brez Slabše In manj izojražene Da naj si i ne/ši bi pridržka priznava pravico do enakoprav- Azobraženejii prijatel/ski vzgajajo, Izobražm-nosti! To priznan(e je za nas zelo drago- *jejo, a naj jih ne tlačijoM. ceno, vspričo dejstva, da je biio časov, kol Med temi 1200 udeležescl se je naka Italijani sploh niso priznavali niti ekzistence jal morda tudi „Piccotov" poročevalec (saj Slovanov v Utrl, kamo-li pravice do Doli-j jih Ima povsod in |e vse .nostro"), a ven-tičoega in narodnega uvellavljenja 1 Sedaj der nisem nič čital o tem v njegovih pre-nam že celo priznavajo enakopravnost Za-!dalih. Misli si: težko je, da hi mi attoei£l enkia« seveda ie v tocriji. TodItalijani v in Izobraženimi z 20 X>-k*tnn kuliu:.^ vn) -Istri saj le •> kitkor z gtV^iea dej- teljiki sa in izo'^a5fiTiH iu Ja V Tratn, dne 19. januvarja, 1911, »EDINOST« št, 19. Stran IIL S>i jih ne tlačili. — Kam pa bi prišli mi ?! ig |a nostra dtta italiana ? (Pripomba uredništva : „Piccolo" im prav I Opravičeni so iniegovi pomisleki in njegove bojazni glede usode italijanstva — ali le njegovega, »Pic-colovega" laži-italijanstva —, če bi se Ita-Ufjani tako spozabili, da bi postali nasproti Slovanom — pravični! 1 To bi bilo res nevarno početje za ko-So«a, ki stoji na ... . lončenih, umetno narejenih nogah!) Naiim narodnim društvom! Prejeli smo : Mi tržaški Slovenci smo od nekdaj pogrešali tega, kar v drugih narodih vspod-buja maso : pogrešali smo narodne priproste — pesmice. Pogrešali smo je še posebno za našo mestno in okoličansko mladino, ki so jej razne italijanske canzonette kar nalez- ^Naši stari zaslužni pevski druStvjI .Velesila" v Skednju in „Siavu" v Sv M. M. spodnji sta bili prvi, ki sta sprevideli to potrebo in sta nam nekaj let zaporedoma preskrbeli prijaznih popevk ob novem letu. Zakaj sta nehali — mi ni zrano. Popevke, prvič prolzvajene od „Velesile* In „Slave", so dosezale še precej lepih vspehov in ako bi šlo tako naprej, sem prepričan, da bi „canzonette" prej aH slej popolnoma izginile iz naše okolice. Neobhodno potrebno je (torej, da bi zopet — če že ne „Velesila" in „Slava" — pa kako drugo narodno društvo Nadaljevalo to delol Sal imamo, ako se ne-aiotim, v mestu in okolici nad 50 narodnih drnŠtev. Res je sicer, da imamo Slovenci mnogo krasnih zborov, ali to so — bolj teške pesmi, ki jih brez šole sploh ni možno peti. Imamo tudi lahkih starih pesmi, ali dandanes si svet želi vedno kaj novega, ki Uma — ravno zato, ker je novo — svcj poseben čar in vabljivost. Zato: na delo, *iaša narodna društva! Ilirski. Clrll-Metodov ples. Danes zvečer ob 9. uri se vrši v restavraciji „Balkan* od-Iborova seja. Ker se bliža dan prireditve in se je treba lotiti vsega podrobnega dela, se prosi, da se vsi g. odborniki, ki so sprejeli delo v posameznih odsekih, današnje seje gotovo in točno udeleže. Dobrodošli so tudi gospodje, ki bi želeli pri odboru sodelovati, a se dosedaj še niso oglasili. Otroško delo v Avstriji. — Avstrijska vlada je v letu 1908 uvela obširna poizvedovanja o delu otrok, da zadobi Čim obširneje statistične podatke, ki naj bi služili v podlago za eventuvetno novo uredbo otroškega dela. O teh poizvedovanjih sta izšla se dva zvezka. Zadnji zvezek obsega zlasti podatke o pogostosti otroškega dtla in o del h, ki jih izvršujejo otroci v raznih obratnih panogah in vrsteh tega dela. Ugotovljeno je, da je nad tretjina otrok (34 8). kolikor jih je zajelo to poizve dovanje, pritegnena izven šole delom go •spodarskega značaja. Odstotek delujočih otrok raste vseuprtk s starostjo in je posebno visok pri osirotelih in nezakonskih ctroch. V občinah po deželi je delo otrok povprečno v vsej državi še enkrat tako TazŠir eno, nego po mestih. Rečena publikacija podaja tudi sliko o izredno veliki mnogovrstnosti o'roškega dtla. Wa p g steja pa so gospodarska, domača in Scdusttijelna dela. Znatno pa je tudi delo otrok p.i gostilniških, pivniških obrtih, po-t-m v trgovini in prometu, kjer porabljajo otroke kakor raznaševalce In tekače. Blizu polovica delajoč h otrok opravila izmenje-valno dela različnih vrsti, n. pr. v hiši in pri gospodarstvu, ali pri industriji in poleg ttga pii poljedelstvu. Dela, ki opravljajo otroci v raznih panogah dela, so v rečeni publikaciji navedena in opisana, kolikor potrebno. Posebno mnogolična so indu*tri-jalna dela otrok. V prvi vrsti v tekstilni industriji. Tej pripada nad polovica vseh indu-strijelno delujočih otrok, v kolikor so zbrani podatki. Tretji in zak'.jučni zvezek bo govoril sosebno o dnevnem delavnem času In o nočnem delu otrok, o njihovih plačilih in delavnih pogojih, kakor tudi o vplivu dela na telesni, duševni in uravstveni razvoj otrok. Zavarovalnica za govejo živino v Bazovici sklicuje za prihodnjo ntdeljo vnovič Szreden občni zbor, ker] na zborovanju mi-nole nedelje ni bilo zadostne udeležbe. — Zborovanje se bo vršilo v „Gosp koisum-nem društvu*. Odbor se nadeja polnoštevilne nd.ležbe. Tržaška maia kronika. Dve jako drzni tatvini. V ul ci Dante Alighieri št 2 se nahaja v pritličju zlatarska delavnica tvrdke Bdlzaretti & Z^rella. Predvčerajšnjem zvečer so zaprli delavnico kakor po navadi nekaj po 7. uri zvečer in lastniki so odšli. Ob 8.30 je pa redar, ki je Šel tod mimo, zagledal moža, ki jo je urno do-pihml, č m je zapazil redarja. Naprej hilč je redar konstatiral da je bila delavnica odprta. Stopil je noter. Sredi Štacune se je nahajal voziček in na nJem blagajnica. Šlo je torej za sila drzno tatvino, ki se |e izjalovila le vsled prihoda redarja. Tvrdkmi lastniki so bili takoj o tem opozorjeni. Prišli so na lice mesta in btegajnico so zopet postavili na svoje mesto. V blagajni je bilo 10.000 K. Včeraj zjutraj sta bila aretirana dva, ki sta na sumu, in policija išče še tretjega. V ul. Toro Št. 1 ima g. Ivan Bibiča prodajalno vina. Ko se je včeraj zjutraj podal v svojo prodajalno, je zagledal, da so bili po noči tatovi na obisku. Poskusili so prevrtati blagajno s svedrom in res na desni strani blagajne je bila že luknfa v obliki polumeseca. Ali dalje ni šlo. Morda se Je zlomila ost svedra, morda pa jih je kdo premotil. Zato so se tatovi odškodovali s tem, da so ulomlti predal, iz katerega so vkrali 240 K. V blagajni pa bi bili dobili 1300 K. — Tatovi so vdrli v prodajalno, spustivši se na dvorišče po vrvi z okna v mezaninu stopnišča I Zlezli so potem skozi okno stranišča v Blbičeve lokale. Tatvina v bolnišnici. Poročali smo Že o veliki tatvini v mestni bolnišnici. Iz pralnice bolnišnice Je zmanjkalo kar 1500 odej. Aretirane so bile štiri perice, ki so osumljene. Trije mali požarjl. Sinoči ob 6 25 je soproga g Silvija Malossi, stanujoča v ul. Giulia št. 28 šla s petrolejko v roki v sobo iskat v ormar komad obltke. Blizu ormarja se je gospej izpodrsnilo, da je padla in se je svetilka razbila. Goreče petrolje je kmalo doseglo tudi obleko v ormarju, ki je začela goreti. Škode je okolu 600 K. — V ul. Medla štev. 38 se je sinoči ob T15 v kamnoseški delavnici iz neznanih vzrokov vnelo oglje. — Ob 10 30 je pa v ul. Fer riera Štev. 37 plinova svetilka vnela izlož beno ckno ondotne pekarne. — Škoda ni velika. V vseh treh slučajih so bili pozvani mestni gasilci, ki so pa kmalu uduŠill ogenj. Redar ponesrečil. 27-Ietni redar An ton Železnik je včeraj popoludne na komi-sarijatu v ul. Chiozza padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Spravili so ga v vojaško bolnišnico. Naše gledališče. V nedeljo zvečer se po letu dni prestanka vprizori popularna opereta „MAM' ZELLE NITOUCHE" S to opereto je naše gledališče pričelo negovati ta žaner gledališke umetnosti. Nedeljska predstava bo tudi dokazala, kak korak naprej je v tem pogledu napravilo naše gledališče. Predstava je v abonementu. Popoludne se ponovi burka ob ljudskih cenah WCHARLEYJEVA TETKA", ki je v nedeljo vzbudila toliko smeha. ^RŽASK.% GLKHALISCa. VERDI. V soboto „Aid a*. V nedeljo premijera Verdijeve opere „O t e 11 o" EDEN. Varijetetna predstava. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila v soboto, dne 20. t. m. od 9—12 predpoldne in od 3—6 popoldne : Chiffonier, umivalnik za 2 osebi, nočne omarice, kredenčna omara, omara s štirimi predali, slike, stekla in klobuk za svetilke, tulipani, elektr. svetilke, plinove svetilke, aparati Auer, rešeta, petelini, prah „Pe-rolin" za čiščenje parketov, aparati „Sani-tor", izolatorji in drugi instalacijski predmeti. Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38, Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mesta in okolici, da se pridno poslužujejo domaČih izdelkov naše zadruge. - IPBEJBHAJO SE TUBI POPKA VB - Mnenje gosp. dr. J. Matouška primarlja — Kromerlž G. J. SBRRAVALLO Trst, Predpisal sem ŽELEZNA!O KINA VINA SERRA VALLO v prvi vrsti nevrastenlčnlm bolnikom, kl so se pritoževali o metenju želodca. V relativno kratkem Času se je pojavil apetit, boljše prebavljanje in hitra vspostava telesa, tako da jaz lahko priporočam Vaše zdravilo, ki se je dobro Izkazalo v sličnih slučajih. KROMERIŽ, 23. marca 1910. Dr. /. MATOUŠEK. Broj 7. Oglas natječaja. Otvara se natječaj na mjesto općinskog lječnika zdravstvenog okružja Roč— Buzet sa sjedištem u Roču i to na temeliu pokrajinskog zakona od 12. kolovoza 1907. Br- 39 Sa ovom službom skopčana je godišnja plača od K 3000 za liječena siromaha. Osim toga zaslužiti će privatnom praksom i za lijekeve, pošto je dužan držati farmaceutski ormar, nadalje ciepljenjem kozica, prig.dom sudbenih komisija i za vrieme epidemija i pošto c. kr. državna železnica železnica nema u blizini svojeg lječnika, nije izključeno, da bi s vremenom mogao postati i železničkim lječnikom. Uz kvalifikacije ustanovljene u gore-spomenutom zakonu mora natjecatelj poznavati hrv. ili koji od slavenskih jezika. Dokumentirane molbe treba podastrijeti do 10. veljače 1912. na predsjedničtvo ovoga zdravstvenoga okružja putem općinskog glavarstva u Roču. Zdravstveni Odbor zđrcustjenos okružja Rot-Buzet U ROČU u Istri, dne 9 I. I912. Predsjednik: BUŽDON v. r. Moka „O" „gtiffig" In dvojni „grifflg" j;a drobno 3* vin. kg. Zdrob (gris) za polento I. vrate po 26 vin. kg Oves T. vrste K 2080 100 kg DL PEĆNIK (Petschnta) Trst, Via S. Caterina St. 1, Trst (hida Grelnitzt ima čast Vam naznaniti, da se je v TRSTU kot zdravnik ua novo naselil. Rodom Korošec (PodroŽčica) bil je svoj čas zdravnik v več bolnišnicah na I>n-najnter Sef-zdravnik Fran Josipovega zavetišča v Egiptu, kjer je bival dolga leta. Za notranje bolezni (splošno zdravilstvo) sprejema od 8—9 zjut. in 2—3 pop. Kot 3p«eIJallst trn kolno bolezni in bo- lezni na vodi (spolne) strogo le od ll1/« do 1. are. Veseljo do življenja in življenska moč zahtevata zdravo telo in zdrave žive-. Kdor hoče ohraniti svoje telo krepko in hoče okrepiti svoje živce, ne najde boljšega sredstva, nego je dobro znana, izkušena Seottova emulzija z apnenimi matronovimi hy pofosfiti. Ze Satno pristen s 85 let velja Seottova emul- r?bfčna™ *n»- ^ , A. kom Seottova zna kot izborno sredstvo proti iideiovanja.-osibljenju in utrujen ju in sicer radi tega, ker vsebuje Seottova emulzijo v svojih sestavinah izključno najboljše surovine. Pri nakupu naj ee izrecno zahteva SCOTT-ova emulzija. Znamka „Scott", ki je upeljana že 35 let, jamči za dobroto in uspeh. Cena orig. steklenici K 2*50. Dobi se v vseh lekarnah Oves II. Seno . „ 19— „ V— Baruch in drug £rst, nI delU R fliacria št 7. iiiEKS. PBVNO SSAVKži - kave1 TELEFON »743. '"»'bij'.">* " V* *£*«> . POZOR!I 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 R 50 st. Radi piačiloe zaostalosti reč vel«tih tvornosti mi ie bilo ponuđeno, aaj p;olam veli i: o selogo Čevljev globoi. pod proi«-vajalco ceno. Zato p-odam vsakomur 3 pari moških in 2 para ženskih čevljev, uenje rujavo ali črno galonirano, b pred-niti in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovpjga faaons. Velikoiii po Številki. Vsi 4 puri Btauojo samo 7 K 50. Pofciljatev po povzetju H. SPINGARN, eksport čevljev Krekovo ii. 240 Sme ne zamenjati in n« vrno denar. Umetni: fotoarafiCnl ® e Oteljg £ "-iss s nlloa Biva J te*, 41 (prltHJj«) S I-—- brrtaj« mk* tetop***»« 4«t», katar ted) m|l«di, poaaMk«, mu*. *)Mt Ukalav, poroaUuaM p:*M» m vaakavmo« i|oa*oik( Itd. M. t*. Posebnost: Povečanje viakatere fotografije. Kadi adobDoat! P. U. aaratalka* «prajata* uroM« la Jlk tonta> u dana, motulu tali na«) aaita, POHIŠTVO Š0U0N0: m : ELEGANTNO ■;sSST PO ZMERNIH CENAH 4FAELE ITALIA TRST - VIA MALCANTON - TR8T i * Najboljše in najcenejše gorivo j)riquettes m,Klara1 Izključna zaloga SILVI0 MALOSSI Trst, ulica Ctolsi štev. 3 TELEFON 18-89. Ceno: R 4 50 — 100 kilogramov S doatATiJenJem franko. na Osem: gospodinjam toplo priporočamo KOLINSKO CIKORIJO f^dino pristni, po kakovosti oedoeesluvi slovenski izdelek. v korist druZbi sv. Cirila in Metoda I Stran IV. »EDINOST- št. »9. V Trstu, dne 19. januvarja 1912. DrilfitupnA vAfiti ! z letošnjim obč. zb. se je popri jela y rusivene vesu. 2last| mladin^ ki je izvoljena v £borl in „Tržaško podporno in bralno dru- obeta da bo z vso vnemo skrbela za na- stvo" uljudno vabi gg. odbornike in na- predek društva. _ mestnike k jako važni seji danes v pet k, ( \ še tako besni vihar dne 19 t. m. Ladije naše vef-lar Telovadno druStvo „Sokol" v Trstu. Ne straši se nikdar". — Jutri v soboto dne 19. t m. bo navadna pri tej priliki se |e nabralo nekoliko plesna vaja. kron v nabiraln»k CMD in gospod Ivan Vrdeljski „Sokol" priredi dne I. febr. Kocman |e dodal 2 kroni za društvo, t. I. svoj pustni maskeradni ples. Dne 11. Podružnica družbe sv. Cirila In Me-febtuvarja bo prvi nastop orkestra Soko- toda v Komnu je odposlala glavni družoi lovega odjeka. V soboto običajne plesne sledeče zneske: iz nabiralnikov: Avgusta vaje, ki bodo trajale od 8 30-1130. Stare v Š?anjtJu K 14 23, Leopold* Naber- Trž. kol. društvo „Balkan" sklicuje go| v Š anjelu 95 stot. Andreja S'gmund v nedeljo dne 21. junuvarija volilen sesta- Gorjanskem 30 stot., Karola Petelin v G r-r ek v kavarno „Minerva" vseh članov iz janskem K 3 40, Alojzija K^mel v Komnu Trsta, Dutovelj in Zgonika. Ob enem razpi- k 2 12, Ivana Adamič v Š*rbini K 5 56, suje V. društveni občni zbor na dan 11 fe- Anton Ravbar v Komnu K 5 50 Josipa Ko-bruvarja, ter I. redni občni zbor oddelka Va6č v Komnu K 6 35; pri veselici na Dutovije za dan 2. februvarja, a oddelka Ivanjigradu se je nabralo pri omizju 70 sU t.; Zgonik dne 28. t. m. Slednjič prosi društvo g uć,te|j Trčon nabral je na svatbi Kosmina-vse člane, ki so zaostali s členarino za leto Lozejevl K 7 20. Skupaj K 46 39. 1911, naj jo blagovole poravnati. Sedež je v -- kavarni „Minerva". »i. • i_tlr\e vrsle :: ier po ufzbih in zmernih cenah. ItSU POSTREŽBA NA DOM. - POSTREŽBA NA DOM. ^ 1 "it Konsumno in posojilno društvo na Konto elju reg. ?adr. c omuj. poro&tvom. VAB LO na redni občni zbor ki se bo vršil v neteljo, dne 28 jan 19 2 «1» uri prt d pl a d ne v drsStvrslk prostorih. Dnevni red : 1. Pozdrav pred>ed ika. 2. Poročilo toj a ka ia blagajnika. 3. Odobrenje letnega računa. 4. Volitev odbora i a nadzorstva. 5. K< zni nasveti in predlogi. Odbor. »Konsumni zadrugi1 *jtm Številu. naj pridejo v č m ve- nas vseh, da bi se zopet povrnila med Pripravljalni odbor. jnas- Spoštovana gospa kumfca naj sprejme --I naš ponoven pevski pozdrav iz sedaj tihe koledar hi treme. — Danes: Kanut In zapuščene Doline I Pevci, kralj. — Jutri: Fabjan in Sebastijan muč. Temperatura včeraj ob 2. un po^otudnt •• Cels. — Vreme včeraj: oblačno, burja. Vremenska napoved za Primorsfco 1 . . „ , ... c - . „ , Večinoma motno. Lokalne padavine. Mrzlo, Pavcev ^lovšKi S^enci prirede na ▼atoinn spvprni vptrnvi ^ ' j korist spomeniku pc k< jnima slovenskima skladateljema, bratoma Ipavcema, dne 21. Drugo slovensko dožolo Celovški Slovenci za spomenik bra- „Pobežansko posojilno in konsumno društvo" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom pri PoDenih vabi na Izredni občni zbor ki st vrši v *obrto dne 27. januarja 1912 ob 7. uri z/, v lastnih prostorih. DAROVL januvarja t. I. koncert v veliki dvorani hottla Trabesinger. Pevske točke bo pel g dr. — V počaščenje spomina pok. Urbana Bela Stuhec iz Ptuja, a na klavir.u ga bo Lenčka je poslal g. Janko Malovič iz Pariza spremljal gosp. stud. comp. Makso Urger. 10 K za družbo sv. C. in M. Denar hrani Začetek ob 8. uri zvečer. Slovenci in S'o-ttprava. »venkel Udeležite se tega koncerta v obilnem — Ivan Žerjal iz sv. Križa poslal 4 K številu! Ker je čisti dobiček oločtn v za miško podružn sv. C. in M., ker so od- domoljuben namen, se bodo preplačila hva- stopili od vložene tožbe gg.: Gustinčič, ležno vsprejemala. _ Krizman, Pakiž in Sorič. Vosti iz Goriško. „Narodna Delavska Organizacija* v Gorici naznanja, da se bo vršil v nedeljo, dne 21. t. m. redni občni zbor v prostorih g. Hvaliča, na Stolnem trgu št. 10. Na to zborovanje so vabljeni vsi delavci in de- „ . lavke, in poleg njih tudi vsi drugi, ki jim KUildriCH pnrej*vanja aiadčicf želi utopiti v ie ležeče, da se n&ša organizacija zopet sluibo t. februarja v r sUv.acij ali - bolj&i družini "povzpne h krepkemu razvoju. IvmMu al. maj. Naslov po.e iasert»tni oudelek p iz Sv. Kr 2a na Vipavskem: Ciril- E innB1 ----150 531 t ALI 06LASIFH1 i i KALI OOLASl m ttteati« fm O Mi. besedo Mutio tlik*M b«-h4« •* ntiioijo ■■kxat Na} Ban)« pnnojbiaa caifts 40 »tat leč« m ttkej Itnt etfd*)ks imp\ v i Dnevni red : 1. Prem^mba 2, 40 in 45 zadružnih pravil. 2. *'re j anj-- revizijskega poročila. 3. Sločajnt-sti. K udeležbi vabi NaCelnlStvo. Gospodarsko, posojilno in konsumno društvo v Bazovici vpts&na zadrug- z omej. poroštvom vabi na lil redni občni zbor kateri se vrši v soboto dne 27. t. m. ob 8 url zvečer v lastnih prostorih. sposobna tu> i r a vsa domač« iela. i&če plužb* zunaj Trata. Na-dov pove ifiwerati»i oddpleic E n > t;. 151 Metova podružnica za Sv! Križ-Dobra vi je- KuhdMCa Velike Žablje priredi skupno z „Bralnim društvom" v nedeljo, dne 21. t. >» Ob 3. SeofkuMamt p,*u„jte -e «Tnn Blo. uri popoludne veselico v dvorani g Ferjan- j rOZOr ,e^ke triv..u ~ * člča v Sv. Križu. Vspored obseza 9 toček rrc, T.irbomir resnega in šaljivega značaja. Med posamičnimi točkami bodo udarjali tamburaši iz Dobravelj. Po of.cijelnem vsporedu bo ples. Ta prireditev je gotovo razveseljiv pojav en*ke trivi.ice ul S Mt.rco 4. Pripo- __?>85 P__nnm Ano v**^ ulovt-nSčme, katere si že-D0SpUU'trIlO lij o izučiti ae či pkarekega d. Ia »e sprejmejo od četrtka naprej Vi» Criotokro B lli Su 50, V. nad 126 narodne zavednosti in umevanja vzvišene p,»|.tnrnco naloge, visoke kulturne, narodno-obrambene ruriuruau. ta rešilne misije, ki jo vrši naša Družba •b narodnih periferijah in ki Je ne morejo zatemniti tudi vsa ljuta in zastrupljena na-sprotstva od strani zaslepljenih istorodnih sinov. A ini smo uverjeni, da istotako, kakor prireditelji, pokaže tudi naše ljudstvo v ajdovskem okraju z oblnim obiskom isto veliko umevanje vzvišenosti ciljev, za katere deluje družba sv. Cirila in Mttoda. Na veselo in mnogoštevilno svidenje v nedeljo, dne 21. t. m. v Sv. Križu na korist naše Družbe I Iz Volčjegrada. V veseli družbi pri „Skonžnih* na Brjah pri Komnu nabral g. V. Terčon učitelj K 7 20 za družbo sv. Cirila in Metoda. Denar oddan podružnici v Komnu. Bralno pevsko društvo „Ladija" v Devinu je imelo v nedeljo dne 14. prosinca 1912 svoj redni občni zbor. V novi odbor so bili izvoljeni; Predsednikom gosp. Ivan Pecikar, žel. usluŽben. podpredsednikom gosp. Rudolf GaŠper*n, •atelj ; tajnikom Leopold Ples; blagajnikom Oroden Josip, pismonoša. Odborniki: An-gelj Gabrovec, Colja Ivan in Mervic Štefan. Namestniki: Pless Miroslav, Anton Peric, Anton Peric ml., knjižničar in vodja dramatike. Pregledovalca računov: Svigel Josip in Anton Peric ml. D o^ec fkoraj nov, tri aobe s pohištvom, kuhinja, vrt, sadno drevje, studentica, v bi žmi kopelji. solnčno, se proda takoj. Naaluv pri in ser. oddeUu Edinosti. 14 Stara grška žganjarna .*. v Trat«, VU Oavaaa S. Tu se dobi bogat* J«- bii« likvorjev; specijalitete: grSki in fraoconk k »jak, kranjski bnnjevec, kraflki sllvovec in briski tropino-*ec in rum. Cene niske. Izbert grenčic. Hla^Čice in sapečenci. Gr6ca mastici ia ega. — 8e priporoča Andrej Aotonopula. „Kletarstvo pri Pobegih" vpisana zadruga z omejenim jamstvom vabi na izredni občni zbor ki se vrši v soboto dne 27. januvarja 1912 ob s. mil it- ier t prostorih „k•ituncft dridiv*" pri Pobeglk. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. P ročilo tajnika 3. Č?>t-i»je revizijskega poročila. 4 Poročilo blag jnika. 5. P ročilo nadtorstva in potrjenje letnega računa; 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Reš'tttv interpelacij in predlogov. 8. Eve- tu»lnoht<- K obilni udeležbi vabi Odbor. {§ 38. dr. pr Občni zbor sllepa veljavno, ako je navzočih vsaj tretj.ua zadružnitov. Ako bi teg« ne b lot ne mora sk ic&ti • ajkaaneje v dobi treh tednov diug obč ii zbor, ki je sklepčen pri vsakem šte* ilu navzoč b zadružnikov). • • Hočete najti dobrih ^^ 5 5 "in cenih čevljev :: • • Obrnite se samo v trgovine čevljev v nI. Barriera 41 (vcgal ulice Sal ce) -- - in v ono i ul. Barriera lO, kjer dobite vse po ugodnih cenah. Sauadrani & Buda vin* Kupuje In prodaja slato Is riujt viaktoo aeio oraiiks ln iktarakt itrck«. Irat. «1. Soalinatn ftt. 1. Zaloga obuvala — in lastna delavnica — MATIJA PAHOR, Trst ulica Arcata štev. 1 9 Velika izbera čevljev za mo&ke, Ženske in otroke. - Sprejema naročila po mer ter tudi popravlja :: po Jako II Iz k i ti lit zmernih oenah. Josip Semulić TRST, ulica deir Istituto 5t. 5 Priporoča slav. občinstvu SVOJO PKKAKNO in KLA1»CiCaKXO, v kateri ae dobi cel dan svež fr.ruh in raznovrstne sladfice. Moka iz 1 mlinov ter Ukeri, vino in pivo v rtekl. Postrežba tmis na dom. ■BHHHBBIi Velika vinska klet dvoriSče Goijup - OPČlN^fc. - dvorišče Gorjm^ Prodaja se najmanj 56 litrov. Istrski teran......po 56 vin. liter Kraški teran......n 76 w n Belo Risling......„ 52 , Bur^undiko belo . . . „ 08 „ n Pri»tna žganja .... K i'4«> n m Žganje se pošilja tudi 5 litrov v botiljkah —— PcAllJa »o po povzetja. " -— Josip Sosič št. 176 Zaiogi tu- in iruzem vin špirita likerjuv ic razorodsja na debelo in drobno JAKOB PERHAUC Trst, Via delle Acq ie š . 6, Trst (N*a«proii Caffč Centrtilej Velik iz~or franconkega ^am, an ca, penečih dei*rv nih italijarHkih in avstro - ogrskih vin. Bord^au^ B'irtruodtT, renskih vio, M*-f>e ia in Chianti Hum konjak razna Žganja ter po»et>ni pristni tro^inovec slivuvtc in briujevec Itdeici I. vr ;e, doUi il dotičnih krajev. Vsaka naručba s« takoj izvr&i Uarp*. iilja se po povzetiu. Ceniki ni zaht»vo ia fr«nkr Razprrdaj^ od pol litra naprei 'J*-. ■ ■■SBHHBHHESflB ■ ČE IJARNiC* --------- ■ BRATA ČEH il Trs: u! S. Carducci 40. (9 Bj Prodajah a i d< lavnlco vsako- J>r ga vratnega obarala za mo^ke ln m __ t> uske ter oiroke ™ SPREJEMAJO SE NAROČILA ^ B - PO MERI --H Oj Cene zmerne. Svoji k svojim ! ^ ■■■■BBflBBBBHI Albert Faber Zaloga gozdnih proizvodov fa kuriva tovarna za brezplinove brik te iz dr-venega Oglja, ae prip« ro<*a v zalaganje Hrastov. In buk. dru prirejenih za pet tBglefk' ga in inotema^ega a' etlega premoga AKTBAC1T, brraplinovih brikeu.v ic drvn. oglja „Bonlet" v veliki jajčji obliki ea vsako kurjav, i 2areči tornadi v (mali jajčji obliki) ca odprto ognj tie m Likanje. Naročbe al ae lsvrie točno, caal .viii na tovarniško pisarno : Trst - V!a della Teea itov. 22 ali na naročilno pisarno v Trstu pri tvrdkl fiiovanni Angeli ulic. Vinc. Bellinl štev. < (nasproti cerkvi novega Hv. Antona Robert Cian, urar, S&S'l"^Sjt lep no tn atensko ure t«r aprojoma vitke ^opradjinj« po nli^l oonl s dvoiotaim Jamstvom. 1292 Dnevni red : 1. Nadomestna volitev enega člana načela!va (predsednika). 2 prečitanje revizijskega poročil*. 3. Slnč*jnoeti. K udeležbi vabi NačelnUtro. Velika klobučarna Romeo Doplicher Klobuki is klobufteviiie prvih tovarn. Specijaliteta; trdi angleški klobuki EvporfJ kap u potovanj« In Bi fiport. iOOOO&i