m-1 n. a. 1 Tirol. Št 1. V Trstu, v sredo 3. januvarja 1883. / _-j_fx Tefcaj Vil Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. _V 71^_ •T »UnMti J« ■•«•. •EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako in tabott o poludim. Cena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt letal. gld. KO kr. — Pohumezne Številke se dobivajo pri opravniStvu in v trafikah v Trata po K kr., v Go.oi in v Ajdovščini po O kr. — Naročnine, reklamacije tn inserate prejema Opravnlitvo »via Zonta 5«. V«i dopisi se pošiljajo Uredništvu »vit Torrente« Nuova tipografija;vsak mora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — Inseruti (razne vrste naznanila in poslanice) «e zaracunijo po pogodbi — prav ceu6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Vabilo na naročbo. Nanašaje se na poprejšnja vabila, priporočamo še enkrat slovenskemu občinstvu naš list, ki bode v novem letu prinašal mnogo zanimevega v vsih strokah : ozirali se bomo v novem letu Se več na trgovino in gospodarstvo in nekoliko tudi na kmetijstvo; Kripravljenih imamo tudi uže mnogo jako zanimivih Sikov za poduk in zabavo. — Naš list bode za zdaj, izhajal še po 2 krat na teden in sieer vsako sredo In soboto opoludne. — Gena mu bode za vse leto . . 6 gld. — kr. za polu Ista..........3» —- » za četrt .eta..........| » 50 » za 1 metec..........— » 50 » Plačuje se naprej upravništvu, »Via della Zonta« St. 5. I. nadstropje. DeneŽnjo itevitko polijemo vsem dosedanjim naročnikom, kttere prosimo, da nam naročnino za vsaj eno Četrtletje precej naprej plačajo. Kedor pa ne namerava teč lista prejemati,, naj nam blagovoljno vrne to Uevilko. __Uredništvo in upravniitvo. Novo leto. DenaŠnjd naša Številka ie prva v novem letu. Zdi se /a m torej potrebno, da se malo ozremo v Srošlo leto. Naša država je v prošlem letu še precej obro ilvpredovala na polju enakopravnosti in prave svobodi. Ustavoverci so v prostem letu večkrat poskusifj da bi razdvojili sedanjo večino državnega zbora; to se je godilo najprej v parlamentu, a ko so videli, da tam ne gre, šli so na ulico in so na-pravljalj ulične škandale po Dunaju in drugod. A noz, kateri so obračali proti drugim, obrnol seje proti njim: ljudstvo, katero so hoteli naščuvati proti se-danjej v>ladi, obrnolo se je proti njim ter jih v javnih xii nio^no zasratnovalo; takih blamaž pač še ni ucakala jnobena stranka, kakorSnjih letos ustavoverci. S TV h dopolnilnih volitvah je pridobila na številu red< ralistlčna stranka, katara s i je vsled tega tako okiepčala, daje ni prav nič vznemiril ali pretresel ul eg nekaterih uskokov in da se niti ne boji novega fcoroninijega kluba. Naslonjeno na stranko In uživajoče popolno zaupanje vladarjevo, more mi-msterstvo denes z mirnim okotn zreti v bodočnost in jjore z večo odločnostjo spolnjevati svojo zadačo, ki obstaj«, v tem da zadovoli vse v Avstriji živeče narode. J V Pošlem letu mi Slovani v obče še nismo dosegli vseij svojjh pravic; a kakor zadovoljni in pre-doDri trpi,,jf nij Slovani Boga hvalimo cel6 za to malo, kar smo»(|osegjj Veseli nas, da so Čehi dosegli pre-membo )0ijinega reda v velikem posestvu, vsled ka- Podlistek Petje na Primorskem. (Dalje.) Pa i*neli smo tukaj tudi moža, ki bi bil to stvar lehko voiii in ki je bi! kar se tiče mUzikaličnega talenta norda prvj n;1 primorskem; ta mož je bil rajnki; "Ajdrih, kateri nam je zapustil mnogo prekrasnih Kvartetov, a da nam ni zapustil druzega, nego samo »Ji»jiansko morje«, proslavil se je na polju slovanske umetnosti. Prav ob tistem Času, ko so goriški rodoljubi po nasvetu skladatelja »Oblačka« in zbiratelja narodnih pesmijo nepozabljivega Kocjančiča (f 1879) snovali "Jda^fea«, pojavil seje v Trstu ženijalni Hajdrih (1. 1875). Aj^jEe poprej in ko je leta 1873 bival Hajdrih ne-časa kot telegrafski praktikant v [Trstu, zbral >je okoli sebi nekoliko izvrstnih pevcev iz telegraf-' skega kursa, v kateretn je bil učitelj g. Cegnar. Ti ' pevci so tržaške prebivalce kar čarali. V krčmi, kamor so hodili, bilo je vedno vse polno gostov. Celo policija jim ni branilaponočnega petja, ker so se okna odpirala nad pevci, ter so poslušalci te prosili, naj še zapoj6. Kakor v Gorici uže veliko poprej, tako so tudi v Trstu napravili v tistej dobi dijaki malo pevskodruštvo, katero je podučeval Hajdrih, ki je uže za tisti čas kazal .veliko sposobnost za rauziko in skladbo. Zbiral je dijake okolo sebe znani, zdaj v Trstu živeči g. Lovro Žvab, uže dobro poznan slovenski pisatelj. Junija 1878 nastopili so slovenski dijaki pri velikej besedi v tržaš-kej Čitalnici pod vodsvom Hajdrihovem, Pri tej be-Redi so peli tudi eno Hajdrihovo prvenko »Deklico«, terega je takozvana strašnaspaka »Chabrus« pokopana za vedno; veseli n is, da smo dobili volilno reformo, katera, akopram »ni uzor pametne in svobodi popolnoma odgovarjajoče razdelitve državljanskih pravic, vendar nas je v t-in obziru za lep korak porinoia naprej, kajti broj volilcev se je zdatno pomnožil, posebno na zdola j. ko Istri vedno bolj Širita in da se je uže v prošlem etu začelo na to delati, da »Naša Sloga« še v tem letu postane tednik; v obče se zapazuje tudi v Istri nekaj več gibanja. Mi v Trstu pa moremo še precej zadovoljni biti z napredkom, kateri smo napravili v prošlem letu, ki je vzbudila m -j poslušalci pravo navdušenje. G. Kosovel je bil tisti pot tudi mej pevci. V tistem času se je tudi prepevalo močno po Trstu in uže tisti krat so prepevali nekateri dijaki in podčastniki Kuhnovega polka lepe čveteiospeve pod vod- stvom Haidrihovum; a Hajdrih, v katerem se je bil pojavil tak žen i j, odšel je koncem leta 1873 zopet v Ljubljano. Kosovel pel je pod njem, a ob enein podučeval rokodelce, kakor smo uže omenili, Ko se Hajdrih leta 1875 zopet vrne v Trst, Kosovel izroči njegove pevce novemu pevovodju; a sam pa se mu pridruži kot učenec, ob enem pa zvest adjutant. Hajdrih pa je skrbel za pomnožitev zbora, h kateremu so zdaj pristopili tudi možje bol jših stanov; a ker je bil rajnki Hajdrih posebno prijatelj kvartetov, in ker je sam zložil toliko nežnih čveterospevov, ustavil si je zraven zbora tudi nek eiite-kvartet. sestoječ iz dobro izšolanih pevcev s krasnimi glasovi, in žei slavo povsod, koder je nastopil. (V tem kvartetu so peli znani gospodje: Vadnol, Kosovel, Ursič in Mirko Vilhar). V okolici pa se je osnoval po njegovem izgledu drug kvartet učiteljev, (Pelicon, Valentič, Čenčur, Koren) in kadar je Hajdrih nastopil v tržaškej čitalnici ali drugod, pomnožil je dostikrat svoj tržaški kvartet z omenjenim okoliČanskim; a v čitalnici tržaškej je Hajdrih leta 1875 in 1876 večkrat nastopil z močnim zborom nad 40 mož, samih izveŽbanih dobrih pevcev in kot ena najlepših besed tržaške čitalnice je bila ona, koje mladi K režtna nastopil in Hajdrih z močnim zborom in svojim elite-kvartetom popolnoma vredno sodeloval ter izn >nadil samega umetuika, ki se je čudil, da je v Trstu tako izvrstno slovansko petje. Za »Slavčevo« besedo v goriškem gledišču, dne 30. decembra 1875 bil je tudi Hajdrih s£ svojim kvar- ustanovili smo »Sokola«, pevsko društvo pekov in pevski zbor delalskega društva, nsiš list se je v prošlem letu povzdignol iz tednika na dvakrat v tednu izhajajoči list in mu je zdaj dober obstoj zagotovljen, naše delalsko društvo je v letu 1882 bilo tako srečno, da ga je vzel sam cesarjevič Rudolf pod svoje mogočno varstvo ; ono je v prošlem IHu napravilo tudi velikansko, epohalno slavnost blagoslovenja društvene zastave, pri katerej je po namestnici, prevzvišenej gospi baronici Pretis-ovi kumovala naša cesarjevna Štefanija; — vsa naša stara društva so se razvijala v {»rošlem letu prav dobro, tako da so mogla koncem eta zaznamovati znaten napredek in pomnoženje. Marsikaj se je začelo v prošlem letu na boljše obračati, Slovenec v Trstu je začel prosteje dihati, k ljubu še mnogim oviram in težavam. Prošlo leto pa je bilo Še posebno zato velepo-membno za Tržačane, ker smo v nj«m slavili 500 letnico, odkar je prišel Trst pod Avstrijo in ker smo bili tako srečni, da smo imeli nekoliko dni mej seboj skoraj vso cesarsko obitelj. Društvo »Edinost« je storilo vse, kar le mogoče, da so Slovenci pri teh slovesnih prilikah pokazali svojo udanost do cesarske hiše in gotovo so Slovenci to pot bolj odločno na-sopili, nego pri mnogih drugih prilikah. Pa saj jim je šlo iz srca. — Imeli smo tudi ra/stavo, katera je dala nam tržaškim Slovencem dosti prilike, da smo z našimi brati Hrvati še bolj spoznali se in skleuoli Še ožjo prijateljsko zvezo ž njimi, ki eo delali južnim Slovanom vso čast na razstavi, mej razstavo pa smo imeli tudi priliko seznaniti se z mnogimi odličnjaki vseh drugih slovanskih plemen, kar gotovo more le dobro uplivati na občno zanimanje za našo osodo. A kakor ni rožice brez trnja, prav tako so nam lepe dneve grenile prikazni, o katerih ne bi bili nikoli mislili, in katerih zadnje dejanje se je vršilo baš zadnje dni leta v večen spomin stranke, ki si je zapisala na zastavo izdajstvo. Nam vsa ta stvar ni Škodovala, odločilni in najvišji krogi so v prošlem letu saj videli In se prepičali, kaj je lahonstvo, tako da se je zdaj nadejati boljšega načela vladanja na Primorskem in večega priznavanja slovanskega življa, ki prebiva v ogromnej večini v teh južnih deželah in ki z vso močjo zahteva ne samo priznanja, temuč tudi podpore in to ne samo zarad sebe, temuč tudi v varnost južne avstrijske meje. V obče moremo torej konstatirati, da je Avstrija v prošlem letu še precej dobro napredovala in da so se tudi Slovani približali v starem letusvojem uarodnoprav-nim cilom; a mi Slovenci posebe nismo Še veliko dosegli, boljše pa nam je uže bilo, nego poprejšnja leta, — tako sicer, da moremo s prijaznejšem licem in vedrejšem čelom gledati v bodočnost in da stopamo v novo leto z dobro nado, da nam bode v letu tetom v Gorici in gotovo se še spominjajo mnogi po besedi v restavraciji Evropa navzoči rodoljubi, kako nas je očaral s6 svojimi tako točno in občutljivo petimi čveterospevi. Po izgledu »Slavca« prizadeval se je Hajdrih, da tudi v Trstu osnuje oddelek »Slavca«; začel je uŽe podučevati po okolici, vsi pevci so imeli neizrečeno veselje, skušnje so Šle prav dobro in napraviti je imel Hajdrih uže velik koncert v gledišču »Armonia«; gledišče je bilo uže zagotovljeno, a la-hotiske intrige so stvar preprečile; ni bil tistikrat še ugoden čas v Trstu. Leta 1877 je začel Hajdrih bolehati, popustil je vsled tega petje in Šel v Hodik uči-teljevat; a bolezen gaje tam še hujše prijela in moral je iti k svojim domu v Ljubljano, kder je leta 1878 umrl. Tržaško petje je bilo vsled tega nekaj časa zapuščeno, posebno ker je mej tem časom tudi g. Kosovel odšel v Krk. K sreči se je leta 1878 pojavil mladi trgovski pomočnik g. Srečko Bartelj, ki .je potem tu in tam podučeval petje in kateremu je Hajdrih še na smrtnej postelji priporočil tržaške pevce. Ta mladenič, akoprem le samouk, vendar je še dobro vzdrževal tržaško slovensko petje in ga vzdržuje še do denes. A prav on ima glede razmer v Trstu več sreče, nego rajnki Hajdrih, kajti leta 1880 so se odprla tudi Slovencem tržaška gledišča in slovenska društva so napravila v gledišču »Politeama« in »Fenice« v 1. 4880 1881 in 1882 več velikanskih koncertov, pri katerih je v prvo vodil petje c. k. učitelj, g. Košuta, njemu pa pomagal g. Bartelj, pozneje koncerte pa je vodil Bartelj sam in tudi letos je okoli 140 tržaških in okoli-čanskih pevcev pelo pred »Miramarom« serenado pre-svitlej cesarskej obitelji, katero pa je vodil iz posebne vljudnosti tudi gosp. Hribar iz Gorice, mej tržaškimi pevci znana, čislana osoba. 188-i osoda Se mileiša ter da se v njem Še boli približamo svojej sreči. Ker so pa z Avstrijo tako osko spojeni naši interesi in naš narodni ohstoj, konstatnjemo tudi z veseljem, da so začeli naši driavniki (ako nas znamenja ne motijo) boljšo zunanjo politiko in sicer tako, ki jamči našej državi prosto roko" na vsako stran, jo varuje pred pastmi. Ako koncem leta Bona hvalimo, da so se razmere za toliko zboljšale, prosimo ob enem Vse^a-mogočnega, da razsvetli one, kateri odločujejo na tein svetu, t. j. v našej državi, da nadaljujejo na začetem potu, v slavo Avstrije iti v boljšo bodočnost nas Slovanov, posebno pa Slovencev. Oberdankovanje v Italji. Nobeden se ne bo čudil, da je Oberdankova ža-ostna a zaslužena usoda onstran morja vzbudila veliko gibanje. Sčuvalcem je bila ta prilika jako ugodna, vzlasti mladina je bila vsa v ognji In vojnega kričanja ni manjkalo. Mi ne moremo i tudi nočemo vsega popisati kar se je tam godilo, a resnici moramo dati čast, ker prikrivanje ne bi na nobeno stran koristilo, ampak škodovalo. Da s=e vemo ravnati, moramo resnico poznati. Mi poročamo tuknj samo o nekaterih javnih prikaznih, iz katerih ne bo teSko ugibati političnih razmer i namer, ki so vkoreninjene v načelih in mišljenju mnogobrojnega italjanskega prebivalstva; da vsaj vemo, na čem smo, in česa se nam je nadejati od rastoče irredente. Iz Rima se poroča: Vsi telegrami, ki so dospeli iz raznih mest o vtisku, kateri je napravilo obešenje Oberdanka, bili so zatrti. V Turinu je nastala rabuka, katero so zadušili vojaki, ki so morali avstrijski konzulat varovati. — V Napolji so demonstrirali dijaki na Dantejevem trgu in kričali: Evviva Tergeste l Gloria a Oberdankl Policija ni mogla množice potolažiti, vojaki so jo morali razkropiti. Irredentovski časnik «Pro Patria« je bil zasežen zarad nečega članka, kateri je pisal Imbriani. — Tri rimska republikanska vojniška društva so poklicala nujno glavne zbore ter sklenola, razobesiti na polu povešeno v črno zavito društveno zastavo skoz 30 dni, trideseti dan pa za Oberdanka mrtvašnice napraviti. V Milanu so morali vojaki trikrat ljudstvo vsaksebi razgnati; na hišnih voglih so bili nabiti plakati: »Vendicate Oberdankl. (maščujte Oberdanka), avstrijskega konzula grb so odtrgali, na zidovih kraljeve palače so bili nabiti pamfleti. — V Faenzi so zaprli vse pro-Uajalnlce v znamenje žalovanja. V Bolonji je vseučiliščni profesor in čislani pesnik Carducci izdal italijanskej mladini zoper Avstrijo ščuvalen proglas, v katerem kliče: Orožje! orožje! orožje! Ne za brambo, ampak za napad, predno nas tuje vojske poplavijol Zdaj je čas za delo, italjanski mladeniči, da osvetimo Oberdanka, ki je zarad naše krivice za nas umrl I V desetih letih morajo naše biti naše planine, da na najvišjej gori postavimo spomenik Kaju Mariju in Garibaldiju z napisom: »Strauieri in-dietrol« (Nazaj, tujcil — Teh besed mi Slovenci ne smemo pozabiti). Še mnogo hujših izjav bi lahko zapisali, ali te so tako črne, da niso za javnost, zadosti jasno je uže to, kar smo omenili; nič nam ni treba dostavljati; vsak lehko vidi, da v Italiji vre, da je sovraštvo do Avstrije zelo vkoreninjeno ter da irrenenta steza svoje roke po slovenskih deželah. Rada bi na vrh Triglava nasadila italijanski prapor, in to stran Triglava se vedno še pripravlja pot irredentovskim kolonam I Kdaj se temu konec stori I Priznavati moramo sicer, da je italijanska vlada te Avstriji sovražne pojave krepko dušila, a italijanska vlada je podobna petelinu na strehi, zdaj zanjo ne veje dober veter, če pa potegne od drugod, zasuče se njena politika; na italijansko vlado se tedaj ni za- V novejše m času se je petje še posebno unelo in k malu bi tukaj nastal krepki »Slavec«, da imamo tudi pevovodjo, ki se more popolnoma posvetiti tej važnej nalogi, kar g. Bartelju zarad privatnih razmer ni tako lehko mogoče; upajmo, da nam zraven gosp. Bartelja pride tudi še kak novi Hajdrih. Pevci so dobri, le organizacije ji in še manjka. Vendar pa je prva stvar, da se posamezni zbori dobro drže, da se vežbajo in da imajo dobre vodje, ako so vsi posamezni zbori dobro organizovani in da imajo vsi majhno lastno denarnico, more se potlej počasi napraviti tudi pevska zveza; ni treba zato, razen osrednjega odbora, v katerem bi bili vsi pevo-vodje in pa kakor predsednik glavni pevovodja, kateri bi lehko • anoval v Trstu ali v Gorici, to bi bilo potem vse jedno. Ako bi pa imel vsak pevski zbor svojo majhno denarnico, lehko bi vsak zbor nekoliko odrajtaval za sekirce in druge skupne potrebe. Po tem načinu bi se kdaj dal kde na Primorskem zopet napraviti skupen koncert, pri katerem bi tekmovali razni pevski zbori in dosti bi bilo, da bi se vsako leto samo on tak takozvani pevski dan napravil, eno leto v Trstu, drui'o v Gorici, tretje v Tolminu itd. Taka pevska zveza bi bila lehko dosegljiva in prepotrebna, kajti taki pevski dnevi ne bi le dobro uplivali na pevce, temuč povzdigovali bi tudi slovenski narod. S tem smo podali majhno zgodovino domačega petja na Primorskem; naj nam bode zdaj dovoljen se kratek ozir po najzasluzenejlh možeh za to stvar. Kot pevovodju in za pet|e na Primorskem največ zasluženemu moramo priznati prvi venec gosp. Antonu Hribarj u, zdaj c. k. vodju vadnice in pevovodju ženske učit. pripravnice v Gorici; ta gospod je bil mnogo časa neutrudljiv pevovodja, ob enem pa je on pravi strokovnjak, poznajoč najbolj teorijo muzike in petja mej našati. Tudi italijanski vladni časniki ostro sodijo izgrede zoper Avstrijo. Posebno znamenit je članek časnika »Opinione« pod naslovom: »Oberdank e 1'ir-redentismo.« V tem članku pravi »Opinione,« da je nujna potreba irredentizmu konec storiti. Ona sicer obžaluje, da je bil Oberdank njegova žrtva, ali agitacija, katera se je izcimila v Italiji ter jo je Victor Hugo na Dunaji podpiral, pospešila je njegovo smrt. katera dogodba naj bi Italiji bila ozbiljna svari teljica. Mi moramo nehati delati večno revolucijo; irredentizem nas osamlja od časa, ko se je sklenola berolinska pogodba. Zarad tega imajo v Berlinu i na Dunaji dosti vzroka, da ne zaupajo prijateljskim našim predlogom, francoskim anarhistom pa se s tem v roke dela. Ako irredentovcev ne obrzdamo v zadnjej uri, zamotajo nas v vojno z Avstrijo, in vendar je nam edino avstrijsko-nemška zveza koristna. Naša domovina mora nehati biti igrača irredentovskih rovarjev, ki si prizadevajo polastiti kraljeve pravice glede vojne in miru. Mi rotimo — pravi Opinione — vse italijanske časnike, naj odsvetujejo ljudstvu vse agitacije vsled Oberdankove smrti, ker bi budile nezaupanje do Italije, da bi potem nemogoča bila vsaka vspešna politika s zunanjimi drŽavam«. Mi moramo pogodbo z sosednjo Avstrijo ostro in pošteno držati. »— Tako govori »Opinione.« i mi smo ž njo ene in iste misli. A ne govore vsi časniki tako, kakor »Opinione,« vladni vsi bolj ali manj ljudstvo svare in mire, vladi nasprotni in posebno irredpntovski pa so prestopili vsako dostojno mejo. — »Bersagliere« sicer obžaluje Oberdankovo usodo, odobrava pa krepko postopanje italijanske vlade zoper ralnike. »Popolo Romano,« organ ministra načelnika De-pretisa, graja one časnikarje, ki ščujejo ljudstvo, naj dela demonstracije, sami p i, ker so strahopetci, doma čepe. Carducciju ta časnik očit t, da sam brez nevarnosti, v ognjenih poezijah ščuje mladino in vladarja sosednje prijateljske države zasramuje. Oberdankovo dejanje je neodpustljivo, ker nedolžne ljudi mori; njega sicer pomilujemo, ali zelo moramo grajati politične njegove prijatelje v Rimu, ki so ga zapeljali k usodopolnemu dejanju. Crispijeva »Riforma« svari sicer pred rabuko, vendar pa se ujema s žalovanjem mladine ter Eravi, da je Italija sama kriva Oberdankove smrti, er svojega poklica prav ne uineje ni ljudstvo, ni vlada, ni parlament, ki si ne znajo v zunanjih državah pridobiti spoštovanja. Glavna skupščina v Rimu bivajočih izseljencev iz Trsta, Istre in Tridentinskega pa je sklenola, Oberdankovo ime vliti zlatimi črkami v irrendentovsko zastavo, vse Italijane povabiti, naj se izroči pesniku Carducciju zahvalno pismo in pričeti nabiranje za Oberdankov spomenik. Časnik »Liberta« ozbiljno svari, naj se ne delajo neumne demonstracije zoper Avstrijo; Italija zgubi vse prijatelje zarad — pouličnega rovanja. — Irreden-tovska »Lega della Democrazia« pa prestrastno napada avstrijskega cesarja in italijanskega kralja. Fantastični pesnik Carducci je izdal strahovito bombastičen proglas, ki se končuje z besedami: Oberdank nam je žrtvoval svoje živenje in kliče nam: To je vaša zastava, da Istra spada k Italiji 1 in mi odgovarjamo: Mi to zastavo sprejemamo na smrt in živenje. Odtrgali smo Rim papežu iz rok, in Trst odtrgamo cesarju. Tako se je te dni v Italiji oberdankovalo; res je to oberdankovanje tragičnokomično, ali vendar tudi podučljivo, ozbiljno in zato naj se zabeleži in premišljuje posebno v tistih krogih, v katerih se dela naša zunanja i notranja politika. — Politične razmere v Italiji so tako premenljive, kakor vreme in prijateljske vezi mej velevlasti preseka vsak dan lahko Bi-smark ali Aleksander; v potrebi pa je dobra tudi sicer malo čislana Italija. vsemi drugimi pevovodji. kolikor smo jih imeli. Od njega imamft tudi nekoliko lepih, a teških cerkvenih in posvetnih skladeb; ena najlepših in umetnejših skladeb je njegova staroslovanska maša. Mnogo njegovih lepih skladeb smo slišali uže na večih koncertih, katere se še dandenes pevajo. Kar se tiče že-nijalnosti in nežne kompo/.icije, posebno mogočnih navduševalnih zborov in nežnih kvartetov, presegal ga je rajnki Hajdrih, a gotovo ne gledč teorije. Hajdrih je bil ženijalen in škoda, da ni našel več podpore in da je prezgodaj umrl; on bi nas bil Se obogatil s prekrasnimi umotvori na pevskem polju. Njegovo »Jadransko morje«, »Slava Slovencev«, »Cerkvica« in Še mnoge druge prepevale se bodo dokler bode živel slovenski rod. Po mojem menenju je bil tretji v vrsti Josip Kocijančič; on ni bil sicer teoretično posebno izurjen, in se v tej zadevi ni mogel meriti s Hiibarjem, njega sta glede teorije prekosili gotovo tudi Hajdrih in Leban, a v njem je bil v^lobljen poseben ženij, saj je bib vse njegovo bitje naj posebnega. — Njegove skladbe, kakor »Oblaček«, »Ljubici« in še druge, niso teškega kalibra, a kaj pomaga, ki gredo tako do srca, ker so preproste in nežne, in v tem se nam kaže ženijalnost. Le škoda, da se ni bil ta mladenič, ki je živel le v idealih in se ni hotel sprijazniti se žalostuo ozbiljnostjo sveta, posvetil popolnoma muziki. A Kocijančič je imel še posebno zmožnost za muzikalne kombinacije, kar nam kažejo njegovi venci, in v čemer obstaje njegova največja zasluga na polju narodnega petja, to je njegova dična zbirka narodnih pesmij in želeti je, da bi se našel zopet tak ženijalen človek, ki bi narod znal tako poslušati in posnemati kakor rajnki Kocijančič in bi nadaljeval od njega započeto delo. V vrsti Primorskih skladateljev je vreden ome- Politični pregled. Notranje dežele. Poslanska zbornica se 15. dan t. m. zopet odpre. Dr Smolka je poslancem uže poslal vabila. Koroški deželni zbor se k izvenrednemu zasedanju sestane 8. t. m. da se bode posvetoval o nare Ibah Eroti povodnji in o podpori poškodovanih po tej ožjej šibi. Avstrijski poslanec v Parizu grof \Vimpffen se je-30. decembra sam usmrtil. Ob 10. uri zjutraj se je peljal z svojimi otroki na sprehod, ob 11. uri je objel svoje otroke, stopil iz kočije naslonil se na zid ter se z revolverjem ustrelil v serce tako, da mu je krogla skoz glavo šla. Poroča se, da se je na njeni uže nekoliko dni opazovala neka razdraženost. Uzrok samomora grofa Winipfen so baje finančne zadrege. Bil je v zvezi z Bontouxom ter je pri banki »Union generale« veliko premoženja zgubil. Vnanje dežele. Srbska skupščina, kakor znano, sklenola je, da mora plačati 1000 frankov globe poslanec, ki ne bi hotel v skupščino priti. Zadnjič se je o tej stvari razgovarjala, pa ni imela pogumu, komu te globe naložiti, ker je uvidela, da je predaleč segla. A ta skupščina je res žalosten ljudski zastop, ki ne bode deželi v srečo. Kako je z volitvami in poslanci, to naj kaže to le: Simo Pavičevič je poslal skupščini tako le pismo: »Policija je zahtevala, naj se sedanje skupščine kakor poslanec vdeležim, Če tudi sem pri volitvi 11 junija t. 1. le en glas dobil. Jaz sera prepričan, da nikakor nemam pravice smatrati se za zakonitega zastopnika mojega okraja. Ćlen 37 ustave določa: Poslanci se volijo z absolutno večino, in z absolutno večino izvoljene razglaša javno za take volltnl odbor. — Člen 48 pa se glasi: Volitni odbor ima onim, kf so bili izvoljeni po členu 37, mandate izdajati. Glede mene se ni spolnil noben teh treh po ustavi zahtevanih glavnih pogojev. Jaz nisem dobil večine glasovf mene volilni odbor ni javno za izvoljenega razglasil ter mi tudi nobenega mandata ni dal. Vsled tega ne morem misliti, da sem bil zakonito izvoljen ter nemam, poguma zastopati okraj, ki je svoje zaupanje druzemu dal.« — In na tak način izvoljenih poslancev, kakor Pavičevič sedi v skupščini skoraj 301 V Rimu je tudi senat potrdil zakonski načrt o ;prisegi državnih poslancev in sicer z 101 glasov proti 5, potem pa dela pretrgal do 18. januvarja. V Parizu se je zaprl državni zbor 29. decembra potem, ko je tudi senat sprejel proračun za leto 1883. Francoska republika je zgubila največjega mož&, kar jih je umela v zadnjem času. Umrl je nji sv. Silvestra večer, 5. minut pred polunočjo glasovni govornik in polltikar Gambetta v najboljših moj1 ih letih, imel je 44 let. Na njegovo zvezdo so upali L'rancojsl, katerim je bil prvi ljudski tribun; Bismprk se je znebil najnevarnišega nasprotnika. Koliko jf ta mož delal za Francosko takrat, ko so Nemci Parizom, to je skoraj neverjetno; 4 mesece Francosko, bil je minister natranjih zadev, financ, vojni minister in vojskovodja ob e je bilo vse zbegano, prišel je v Tours ter : ,------ dneh vse prerodil; vse gaje poslušalo in sijalo ter v malo dneh je spravil na noge 200.000 mos- Uzrok njegove smrti je bila ženska, nekdaj njego ona je zahtevala, naj jo vzame za ženo, vzel poštenje, a on se je-branil; v nečem :ali pred ;e vladal minister ,iem. Ko v malo a ljuba; "er je) je .i'otičnem prepiru je zgrabili za revolver, ki je ležal J-1 Gambetta ga je jej hotel vzeti, a pri tej prllL« se J® sprožil ter njega v roke in prsi ranil, vsled te rane je Gambetta umrl. J AngleUa kraljica je sklicala državni zbe"* na 18. februarja. Angleški Časniki pišejo Avstriji jako soč^,tne uvodne članke o priliki šeststoletnice. »Times« poudarjajo posebno veliko priljubljen je avstrijskega lesarja, za (Dalje v prilogi.) 1_ l njen biti jako nadarjeni, a prezgodaj umrl' Avgust Leban, ki je bil tudi dober teoretik in sklajatelj; le so mnoge njegove skladbe morda 5e preume »oe> kakor • Slavčev spev« in druge; a mej njegovimi lah^jamo tudi veliko nežnih, kakor »Domovini« in nekaterih manjših kvartetov. Nekateri strovnjaki prip znva^ 80 lepoto njegovih skladeb, a zdele so se jim p^več pre-šinjene z italijanskim duhom, — a to m pre veljau samo glele nekaterih; mnoge njegove sD^do® Pa so popolnoma slovanskega značaja. Tudi Kosovela moramo uštevati mej primorske skladatelje, akoprem so njegove skladbe ' aanJ P®." znane in so jih menda le tržaški pevci tu i ^ tam peli. Se je nekoliko manj znanih skladatelj^ mej učitelji na Primorskem, mej njimi je vreden olme,?ll)e D. Fajgelj v Tolminu, kateri je komponirali več cer~ kvenih skladeb, mej temi na Primorskem dol. ,0 znan0 mašo, a vsi drugi so manj znani diletantje. v Trije naši skladatelji, katerih pesmi so znan\® lu1a! po vsem Slovenskem, počivajo uže več let v iii,r3?ieJ zemlji; prerano so nam umrli ti sinovi muze in jV*56 kakor iskren prijatelj vseh treh, hotel sem jim postaviti le skromen začasni spomenik v našej »Edi-nostiu, ker dobro vem, da se najde spretnejše in stro-kovnjaško per6, katero postavi tem možem vrednejši spomenik v našej kulturnej zgodovini. Globoko v mojem srcu vtisnjeni pa so za vse živenje prelepi trenotki, katere sem prebil v pevskej družbi teh blagih, za vse lepo unetih duš, in meni še dražega očeta vsega narodnega gibanja, in torej tudi prvega mecenata narodnega petja na Primorskem| Večna jim pamet, mojej duši sladke akorde vzbuječa. (Dalje prihodnjič.) Priloga k s t. 1 „Edinosti". sednje boljše stanje ima hvaležna hiti Avstrija svojemu cesarju, ki druži svo.jej priljubljenosti tudi največje spoštovanje do u?tave. »Tirnem« potem govore o nalogi, katero ima Avstrija o reševanji narodnostnega prašanja na vshoiu; ona pravi, da male države na balkanskem poluotoku ne bodo imele dolzega obstanka i da se morajo prej ali slej združiti s katero velicih držav. Taka država pa je le Avstrij i ali Rusija in gotovo se boste oni pri tem delile. Obema je potrebna pot do mor j a, in prej ali slej, ko razpade turško cesarstvo, morali bomo računiti z Avstrijo in Rusijo kakor velevlastmi srednjega morja. Dopisi. Tržaška okolica, 29. Decembra. (Nabergojeva interpelacija; šolsko petje v okolici). Vsacega poštenega okoličana mora veseliti, da se naš državni poslanec Ivan Nabergoj tako krepko poteza za uboge ribiče iz sv. Križa. Pa tudi innogi Križki ribiči, volilni, naj si to zapomnijo, da se I odo vedeli pri prihodnji volitvl bolje ravnati. Mnogo Križkih volilcev je volilo namreč pri zadnjej volitvi v državni zbor rudečega lahona Leopolda Mauroner-ja. Ta mož gotovo ne bi v državnem zboru bil govoril proti svojim ultra — bratom Ghioggiotoin, kajti poznan je kot eden najhujših Iredentistov. Tedaj, volilci iz Križa! kadar bodo voli t v« v državni zbor, pridružite se narodnim vselej zmagavajočim volilcem. Glejte, da vas taka sramota ne zadene kot nekdaj, ko so vas z volitve vračajoče narodni ProseŠki volilci z gnjilim krompirjem lučali. — V podlistku »Edinosti«, št. 77, čita se o razvitju petja na Primorskem. Gotovo, le lepo ubrano petje navduši človeka. A petje se začenja uže v šoli, in le iz malega v petju podučevani dečki postanejo izvrstni pevci. V tržaŠkej okolici si res nekoji učitelji priza levajo šolsko mladino v petju izuriti. In res milo se dela človeku, ko sliši majhno dečke slovenske pesmi pevati. Ali v nekojih vaseh tržaške okolice uči se v šoli tu ii italijansko petje. Enako je bilo do sedaj v Kojanu. A letos je šlišati tudi v Barkovijah otroke po cesti peti italijansko pesen, kojo so se v šoli naučili. Ne vemo, kaj je temu krivo. Morebiti hoče naš magistrat šolsko mladino z italijanskim petjem navdušiti. Gotovo, le tako naprej, da pojde barkovljanska šolška deca Še pred smrtjo v nebesa. Jaz mislim, da bi mogli naši poslanci kaj o tej stvari spregovoriti. Je li treba da se slovenska mladina v šoli italijansko peti uči, ko nčma dovolj Časa, da bi se še po svoje narodno dobro peti naučila? Okoliški Ahasver. Iz sežanskega okraja, 27. decembra. (Nov zid, nov župan, novo leto). — Nisem mislil, da bode Kras res v belej prazničnej obleki, mej tem ko v naših južnih krajin preljubo solnce Še precej močno svoje žarke na zemljo pošilja. Peljem se iž Trsta skozi Bazovico, ali bolj, ko sem se bližam Lokvi, bolj me je zeblo. Ali mraz me je še le v Lokvi stresel, ko seiu videl tik glavne ceste nov zidan zid, kojega pred tremi leti ni bilo. Ta zid gotovo pripomore da se cesta razširi?? Mesto da bi pripomogli k širjenju cest, pa jo ožijo. Vprašam: Ali nema cestni odbor sežanskega okraja oči? Se le takrat sprevidite, kedar vas iz daljnih krajev kateri pod rebro dregne. Bodite previdni I in cestni odbor naj blagovoli ovi zid na južno vzbodnej strani cerkve pregledati, in ako ni postavno zidan, kar dvomi marsikdo, naj se tuli postavno postopa. — Pozabiti ne smem, da so v Lokvi župana izvolili, vsled prošnje, kojo so vložili, da ne bi bili več od visni sežanskemu nadžupanstvu. Kako se je volitev vršila, tega ne vem, ali karati moram sploh vse tamošnjo občane, koji so si izvolili prejšnjega podžupana, moži, kateri ni zmožen niti svojega pri imka zabelježiti. Takemu županu lahko vsaka »šiapa« v podpis prinese listič, na kojem je lahko njegova poslednja sodba izražena. Tedaj pozor, da vam vašega prihodnjega župana ne odpeljejo v deveto deželo. Ali nemate drugih veljavnih mož, koji so zmožni treh jezikov v besedi in v pisavi, kakor je vsega spoštovanja vredni g. M. B. ž____v, kateri je, kakor mi je bilo rečeno, jako skušen in pri vojakih je bil celo s svetinjami obdarovan radi hrabrosti. Mislim, da bi izkušeni mož bolje županoval, nego tak, ki ni bil nikder in se je od svojih mladih dni le s čevlji, Šili in z dreto kratkočasil. Marsikateri bralcev utegne vprašati, kako da je imel prejšnji g. podžupan G. tak upiiv, da je bil izvoljen županom? Da ne bi bralcem »Edinosti« sladke nočne ure kaiil radi te zastavice, naj jo rešim. Evo Vami Ker je bil g. G. uža prel kakor podžupan le sredstvo občine Lokve, ali bolje rečeno, sredstvo g. M. K., kajti kar g. M. K. zabelježi, bilo je in bode g. G. sveto, kar je njemu, ergo vsej občini. Mislil si je g. M. K., ako izvolimo Izkušenega moža, bodo moja dela in besede v občini ničla. Tedaj na noge, naj stane kar koli, G. mora biti izvoljen župinoV esničile so se njega misli tudi v dejanji, izvoljen je bil g. G. županom. G. M. K. pa ne vidi, da s takimi čini šlco iuje občini in vsem občinarjem. — Srečno novo leto I Popotnik. Iz Senožeč, l. januvaria. * Kadar volk volita kolje, takrat bo huda zima« dejali so naši starci. Čudi se svet, da je sinoč od tam, kder se je v prošlem letu, kolikor toliko ludi po njegovem trudu, nemškutarska županija senožeška izci-mila; od taiu, kder so potem pseudo-domačiui združeno z njim in drugimi nemčurji, stanico za nekdanjo narodno čitalnico zgradili; od tam, kder se listi sv. Grspina, od zora do mraka od mraka do dnć, na žalost in nesrečo celih družin mešajo : od tam. ali kakor pravijo, iz krčme državnopravdnega funkcionarja po lastnih njega in njegovih ljudi rokah, zvesti iyegov in kamniškega Kecel-na pristaš, gospodin Zavrl sć silo na cesto pognan bil. Kaj je junaškega iunkcijouarja do tacega skrajnega čina proti' gospodu, ki je meso njegovega mesa, prignalo, to bosta gotovo ona dva najbolj — ali to še ona ne bosta vedela. Če se omenjena prislovica naših starcev obistini, hoće bodočnost učiti. Naši fantje so v obče mirni; a nekateri Nemci, ki ilelajo v pivovarni in neki drugi gospodje, ki imajo paziti na javni mir, vznemirujejo jih. — Na sv. Štefana praznik so fantje pili skupaj v nekej gostil ni kar nakrat pridejo tako zvani nemški prajerji, potem takozvani »šalvahterji« in pa uže omenjeni gospodje za mir postavljeni. Ko pridejo v gostilno, hitro so ubozega pijanca vrgli skoz vrata. — Nekdo je opazil, da to ni prav, a potem so odšli fantje. A neka »Sekaila« teče za njimi, vzaine enemu fantu palco iz rok, pa ga do dobrega namaha. Fantje so ostali pri vsem tem mirni, samo rekli so, da tisti, ki bi imeli mir delati, delajo nemir. To so prijetnosti, ki nam jih dela naša tako zvana inteligencija. Ciorica. Hl. decembra. Prvi »jour fixe«, pod vodstvom pl. K. se je prav dobro obnesel. Zvečer 2:3. decembra sa je zbralo nad 2J osob odlične gospode v posebnej sobi gostilne »pri solncu« za mesnicami. V prvo je zbrane pozdravil in jim pomen jednakih večerov razložil predsednik; potem so nas zanimale razne debate, sukajoče se okoli za lev na.ših večerov, osnove pevskega zbora, veselic mestne čitalnice i. t. d. 01) enem so je določilo, da srt, ako ne bode izvanre Inili zaprek, skliče vsako saboto »jour fixe«. Vreditelj je vsacemu večeru drug, ki se voli izmej došlecev. Ža objavo, za potrebne priprave, sestavo programa i. t. d. pa skrbi stalen »notarius«. Osnoval se jo tudi pevski Čvetoro-spev za te večere. Pri domač'j zabavi se je vršila napltnlca spesnijo. — Jednako lepo se je obnesel drugi »jour tixe*t 30. dec. Predavanje znanstveno — zgo iovinsKO »Slovenski knez Priviua« čest. g. dr. I\. nas je zelo zanimalo in želno pričakujemo nadaljevanja Mej navzočimi smo videli mnogo odličnih narodnjakov, in kakor kaže pričetek, prav se vdo-inače ti večeri. V to jedinost in mejsebojua ljubezen! Tretji »večer« bo v petek 5. jan. Program bode nekda zanimiv in mnogovrsten. »Čitalnica goriška* se naroči na 19 slovenskih, 3 hrvatske, 2 italijanska In 9, večinom v slovansk. duhu pisanih nemških listov. Javna dražba 30 časopisov bo 3. jati. zvečer ob 6. uri; trije pa se hranijo v društvenej knjižnici, katera se tudi vpiše v slov. matico, družbo sv. Mohora, glasbeno matico in dra-matično društvo. Društvo bode imelo tri predpustne veselice in sicer 13. in 27. januarja ter predpustno nedeljo 4. februarja. Spored se pri priliki naznani. Pevske vaje so za gospode In za gospodičine po dvakrat na teden in sicer za prve: ponedeljek in četrtek ol 8—9 in za slednje v sredo in soboto od 2—3 popoludne. Vaje vodita g. g. M. in B. Veselo nam novo leto I — Sedaj Še nekaj novega. Doslej še nemamo volilnega odbora za prihodnje deželnozborske volitve, a ko so se vrnoll posamezni ljudski zastopniki z Dunaja, pričalo s? je nekako bolj živahno živenje v politiki. Jeden nasve-tuje to, drugi ono — vse je uneto za napredek 1 Sklicalo se je mnogo g. g. veljakov goriških v privaten pogovor, da učinijo kaj. Vsled pogovorov se skliče 11. januarja dopoludne v čitalnične prostore redni občni zbor — nekdaj uže mej mrtve štete — »Sloge*. Na dnevnem redu: 1. osnova slovensk.h otročjih vrtov v Gorici, 2. posvetovanje o ustanovi ljudske posojilnice za Goriško. 3. razne peticije radi vpeljave jednako-pravnosti v uradu in v Šoli na Goriškem. 4. volitev novega odbora političnega društva. Na svidenje toraj — a ne samo za trenutek, ne samo pred volitvami, temuč tudi kasneje, vednotrajno in neotnahljivo. Srce nam v vesolji Igra, ko vidimo, da se sredi zime, okoli novega leta začenja tajati led, ki je obdajal nekdaj zdravo in čilo telo. Pazimo, da prvi mraz ne posuši mlade in ne povsem Še razcvetele rožice! *) Vrtnarji pozor J „ w Tudi vre me je nekako nestanovitno. Bilo je božične praznike prav lepo, suho in precej toplo — a bati se je prevratka, kajti mogla nam nagaja in ne vemo, kaj se skriva za njo: »Slovensko podporno društvo* je v občnem zboru volilo nov odbor in sicer gg.: PovŠe, predsednik; dr. Gregorčič, dr. Nikol. Tonkli, Klobučar, Berbuč, Prin-čič, Vuga, Lodati, Fon, Hvala, Oblak odborniki. Da smo koncem leta v šolskem svetu zgubili č. g. Zorna, sedanjega poreŠkega Škofi in mesto njega vdobili Italijana č. g. kanonika Flappa to vam je znano. Tako smo zgubili jeden glas! Koncem vsem TržaČanom veselo novo leto! M. V Tolminu, 23 decembra. (Banket v Tolminu). Zadnji četrtek, 21. dec. bil je gotovo krasen dan, da, dan, katerega se bodo vdele-ženci Še v poznejših letih spominjali. Ta krasen dan je bil namenjem iz političnega tolminskega okraja odhajajočemu c. k. namestniškemu svetovalcu gosp. Aleksandra Schemerl-u v dokaz ljubezni in visokega spoštovanja. Na poziv posebno za to določenega odseka so se zbrali omenjega dne duhovščina, uradniki, advokati, notar, občinski zastopniki In mnogo druge gospode vsega tominskega okraja (da celo zunanji okraji so bili zastopani) in banket se je vršil v najlepšem vedenji in radosti. Tominska go iba je svirala več komadov in pri koncu banketa je tolminski župan, gosp. Iožef Devetak počestitencu gosp. SchernerI — u blizo tako — le nazdravil. Gospo la moja! dovolite, da se drznem biti le prilično razkladatelj denašnjih čutov. Od italjanske, *) To se no zgodi, ker neko rožico cvet6 samo, kadar se bliža zvezda repatica, ki se vraču, vsakih G let, so torej pod uplivom kometa. koroške in kranjske meje je zbrana gospoda, katera se glede svoje učenosti odlikuje, in gospoda katera uživa vpliv v vsem okraji; — vsi stanovi, da vsi stanovi so tukaj zastopani. Komu je pa namenjeno to zbranje? Nobenemu drugemu, nego našemu mnoga-za^luženemu in visokočestiteinu e. k. natnest. svetovalcu g. Aleks. Scheinerl-u, kateri si je v svojem 9 letnem službovanji v Tolminu ljubezen in visoko spoštovanje vsega okraja pridobil. Le njemu toraj, kateri zapusti naš okraj, poklican na vi>jo stopinjo, dovolim si napiti, ter prosim zbrano gospodo, naj z menoj zakliče 3 kratni živio. Godbi zaigra in pok topičev je dal znamenje skupne prijaznosti, ter neprenehljivi, živioklici š trkanjem kozarcev izrazili so v tem trenutku, odkritosrčno, prijazno in zjedinjeno sočutje. Nekoliko časa potem poprime počestitelj, c. k. namest. sv«tavalec, g. Schemerl besedo, ter odgovori blizo tako le: Prišel sem iz mesta in nastopil prvo službo na deželi v Tolminu, ter še — le tukaj mije bilo mogoče spoznati socijalno živenje; žal mi je, da so moram iz lega okraja preseliti, zahvaljujem se tedej g. županom in p-eČe-titej duhovščini za vse podpore, katere so mi v mojim poslovanji skazovali; gospoda moja, zagotavljam vas.da bodem vedno skrbel za okraj, toraj napijem okraju na siečno bodočnost 3 kratili živio. Živioklici, kakor gori zadone in godba zaigra zopet himno. Potem napije čest. gosp. tominski dekan Jožef Kragelj v imenu močno zastopane duhovščine, mej katero je bil tudi 80 letni starček, vedno še bistroumen in Čvrst župnik gosp. Miha Firih — iz Melc, kakor tudi gosp. Ianez Bevk vikar iz Grahove, katera sta še le v mraku društvo zapustila in se na svoj dom vrnola.— Še več družili napitnic se je gosp. Scbemerlu napilo. Ob 8'/, uri zvečer je svirala goiba po trgu, namenjena bakljada pa se je morala zarad vetra opustiti. Društvos« je razšlo še le v poznej noči. G. namest. svetovalec je rekel mej drugim, da je bil ta najlepši dan njegovega zivenja, in to v resnici, kajti noben politični glavar še ni bil tako lepo in sijajno pozdravijen ob času njegove ločitve, ker prelepo se je od njega poslovila zbrana duhovščina, vsi sodnijski in politični uradniki, advokati, notarja in obč. zastopstva. Za se-boto, 23. dec. je bil odoločen odliod c. k. namest. svetovalca, in zopet so se zbrale pred odhodom vse hono-racije iz Tolmina, meščani in drugi posestniki iz okolice, da še enkrat pozdravijo mnogočestitega gospoda. ZaraJ slabega vremena ni bilo mogoče sijajno sprem-Ijevanje, zato je spremilo 6 voz čestitega gospoda do Kanala in tam vzelo od njega srčno slovo. IZ Bolca, 28. decembru.. Dne 27. decembra je imela naša narodna Čitalnica svoj redni letni občni zbor, koji je bil prav dobro obiskovan. G. predsednik je pozdravil došle goste prav srčno; spomnijal sa je živimi besedama preveselega bivanje Nj. Vel. presvitlega Cesarja in očeta v Bolcu, enako dne 27. dec. 1282, kojega dne se je postavil temelj sadanjemu avstrijskemu Cesarstvu pod mogočno in prelju hijeno rodbino Habsburg. Ta dan je tudi nam Slovencem pomenljiv in prevesel ter navdušeno zakliče trikratni gromoviti: Živijo Franc Jožef I in vsa cesarska rodbina Habsburška! Živila Avstrija! kar zbor radostno pripomore. Za tem radostnim prizorom se je vršil dnevni red: Sporočila tajnikovo, denarničarjevo in knjižničarjevo so bila povoljna. Iz teh vidimo, da je imela »Čitalnica v t. 1. 50 udov, da se je ta prav dobro vedla, ker je imela več lepih veselic. Tudi je priredila presvitlemu Cesarju in očetu s prijaznim sodelovanjem vrlih kobaridskih pevcev slovesno slovensko kantato pod novo in prekrasno v ta visoki spomin v kupljeno zastavo, spremljano z lepo bakljado. Ta ovacija je presvitlemu cesarju, kojo je preljubi vladar ves čas ganljivo poslušal, prav dopadla in izrekel je za to svoju cesarsko in očetovsko pohvalo. Društvo sv. Mohora in Matica hrvatska ste darovala Čitalnici 40 oziroma 10 lepih knjig, za kar bodi jima javim presrčna hvala! N i to je bil izvoljen novi odbor in sicer: g. Alojz Sorč zopet par aclamiitionem za predsednika, G odbornikov in 2 namestnika, koji koj izvole podpredsednika denarničarja, tajnika itd. G. predsednik zahvaljevajo se za čast in zaupanje, pravi, da hoče vselej kot do sedaj pod zastavo: Vse za vero, cesarja in dom in to v avstrijskem duhu delovati in prosi odbor in društvenike za krepko podporo, ker le v edinosti je moč, Za tem se je vršilo naročilo in dražba časnikov, obedve ste bile živahni. Čitalnica ima 13 slovenskih listov in Tribune. Vrlemu listu »Mir« se je sklenola tudi za prihodnje leto »podpora«. To je hvale in posneme vredno. Po končanem »zbfj^u« smo se Še dolgo in dolgo pogovarjali prav po prijateljsko, tudi na bližni »pust«'nismo pozabili. Bomo videli. S krepko željo da bi društvo »Čitalnica« Živelo, rastlo in cvetlo in da se v kratkem zopet vidimo, prav veselo smo se razšli. Rodoljub. Bitinja, 27. decembra. Danes dopoludne okolo 10. ure je hotel mlinarski posestnik Jože Dekleva ml. v družbi svojega svaka Roliha peljati svojega mlajšega brat i Franceta, kateri je za božične praznike došel od vojakov svojo rodovino obiskat, k omožeuej sestri v Zarečje; — ker pa so njegovega konja uže pred smatrali kot zel6 divjega — poslednji Čas je pa svojo divjost še z ležanjem pomnožil — odsvetovali so mu, naj se z mrho nikar ne vozi, ampak naj peš ho lijo. Ali gospo iar k svo-jejjnesreči ni hotel slušati, napregel je zdivjanega konja in hajdll be niso došli dobrih 200 korakov od hiše na cesto, uže seje konj splaŠil, voz zadel se ob cestni kanton, preobrnol se in zgoraj imenovani posestnik je prilet«! s tako močjo v cestni kanton, da se mu je leva noga pod kolenom prelomila, ter prelomljena kost kož» pretrgala. Bratu njegovemu in svaku, kakor tudi 5 let staremu sinčku njegovemu se pa ni nič zgodilo. Z »uiiaja, iK decembra. Nemški Časnikarji čuti|o včasih potrebo, zagnati se v Slovene, vzlasti v Rusijo. Letos je kolonjska mamica zagnala v svet glas: (Sjte bor, vojaške roje, Krogla žvižga, boben poje, Grmi vali se vsip In prah itd. Tak vi iš in piŠ je Šel mpj Rusijo in Nemčijo, da ste ga golovo celo tja > 20 > 4'/» » a sei inesi ftsso per Napoleoni Jfcon preavviao di 20 gior. ai-» < i >40 » 3V « » * »3 masi 3 » » » » C tuesi Godramio deli'IntPtva-m aumnntatn le lettere in circolaiione con 5 giorni di prenvvirfo dal (> novembre n. o. qiiaUe oon 12 giorni dal 13 giorni e inielle con 24 giorni dal 2T> novembru a. c. aiA\f ;o giiio abbunando li 3®/o interesse annuo sino qualunque somma; prelevazloni sino a flor in i 20 000 a vista verso chšaue; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma del versamenti ln apposito llbretto. ConteKK'a per tuttl 1 versamenti fhtti a qual-siasi oni d' ufficio la valuta del medesimo giorno. Amumo pot p ■■opri ooi*entiMtl V incasso di Cambmfe per Trieste, Vitima e Budapcst, rilascia loro assegni per (fueste nI tirne piatzc, ed accorda loro la facolta di domlciliaro effctti presso la sna cassa franco đ'ojjgnl npoitn per eui. b) S'incarica dell'acijuisto e della remi i ta di effetti pub-blici, valute edivise, nonehć deli' incasso d*assegni, cambiali e coupons, verso '/»°/o di proviggione. c) accorda ai suoi committenli la facolta di d eposi tare effetti di aualsiasi specic e ne cura gratis V incasso dei coupons alla scadenza. 28 La Filiale della Banca Union (Sezione Morci) s' incarica deli* acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzic ad essa] consegnate, oppure polizze di carico o Warrants. Prvo Primorsko veteransko društvo, pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva cesarja bode imelo 21. januarja ob 9. uri zjutraj svoj redni občni zbor v zgornji dvorani *Monte verde« Pred zborom, točno ob 8. uri bode pri novem sv. Antonu sveta maša za vse umrle družabnike, b katerej so povabljeni vsi častni udje, prijatelji veteranov in vsi veterani. Dnevni red občnega zbora: 1. Letno poročilo predsednika. 2. Letno poročilo denarničarja. 3. Predlogi odborovi. 4. Predlogi odbora za pregledovanje računov. 5. Predlogi posameznih ut^ov.*) 6. Volitev novega odbora. Za odbor: Predsednik 2-2 Viljem Raclte, nadporočnik v r. •} Predlogi za občni zbor morajo se saj 8 dni pred zborom naznaniti odboru. NajetarejSa avstrijska zavarovalnica c. k. priv. Azienda Assicuratrice ■v Trstu ustanovljena v letu 1883 s poroštveno svoto nad osem milijonov goldinarjev ki so bili po predpisu V: 214 trgovinskega zakonika v zadnjem glavnem zboru dokazani, priporoča se za zavarovanja. 1. Zoper škodo po požarih na poslopjih, fabrikati, pohištvih, zalogah z blagom, shrambah s poljskimi pridelki, kakor tudi na drugem premičnem blagu. 3. Zoper škode po potih na mokrem in suhem. 3. Zavarovanje na človeško živenje v vseh razmerah. 4. Zavarovanje zoper nesreče na životu in živenju. Azienda Aaaiouratrlee, ki si je od svojega ustanovljenja pridobila zasluženo dobro mie v avstrijskej državi in zunaj nje, zavaruje po najcenejih vplačilih i naj-slobodnejših pogojih in daje sč svojo poro3tveno svoto p. n. občinstvu gotovo varnost. Pozvcdovanja vsake vrste radovoljno daje preglede brez plačila deli in zavarovalne ponudbe sprejema vodKtvo x Trstu via S. Nioolo it. 4. Kakor tudi zastopništva in glavna društveno oprav-ništva v vseh večjih krajih avstrijsko ugarske države in v Italiji. 12—10 o Mirodilnica (drogerija) E. MORPURGO, lekarnik. Via S. Oiorani 4, poleg pivarne »Aurora«. Velika zaloga zdravil za konje, preiičs, pse osle, to je Restitutions-Fluid, lečna zrna (pile) čistilna, lečna zrna proti konjskim glistam strup za miši, vse to pripravljeno po Fr. Janezu Kwizda: c. k. dvornem oddajalcu v Korneuburgu, kakor tudi tinktura proti trganju od Kwizde. Zaloga mlrodij, barv in flrnežev. Petrolje dvakrat čiščeno (luč kakor plinova) po 8 soldov liter, vse blago prve vrste. Govori se tudi slovensko in nemško. 5—3 Prva istrska voščarna v Rovinju odlikovana na razstavah v Gradcu v Istu 1880 in v Trstu v letu 1882. Priporočamo vel. čest. gospodom župnikom , č. cerkvenim društvom in drugim pobožnim zavodom, kakor tudi gosp. trgovcem naše izdelke iz voska od bučel, katerega ponujamo po sledečih cenah : I. vrsta. Velikonočne velike sveče (naša posebnost) naslikane na olje, okrašene s6 zlatom, srebrom in s podobami sv. pokroviteljev . Kilogr. gld. 3.— Sveče, duplirje, velike sveče itd. . » » 2.— II. vrsta........ » » 1.65 III. vrsta........ • • 1.40 Slabša vrsta, sicer blago lepo na videz • ■ 1.20 NB. Te cene se razumejo v Rovinju, blago zaco-lano; povojilo (embalaža) računi se po ceni kar stane. V zameno se jemlje naravni vosek in voščeni odpadki po dobrih cenah. 12-7 Figli di Antonio Artusi. Razno, posebno sobno pohištvo za 200 popolnih sob, katere je imel v najemu oficijelni urad za preskrbovunje stanovanj za časa razstave (A. Hirschfeld, mej narodna agencija za liste) s katerim so bile napolnjene 3 hiše, je na prodaj, da se izogiblje podjetje troškom na vožnjo nazaj. Proda se le za točni denar po najnižji oeni. Prodaja se vrši vsak dan od 9. ure pred. do 4. pop. v Via Caserma št. :t. nadstropje) II. in Via iuova št. :t, V. II., III. 1IV. nad. 5—5 Ignacij Kron z Dunaja. ii!525Z5Z5B5Z5Z52525B525^ Nova tiskarna K S H H S 8 K S S K K K (Nuova Tipografia) v Via Torrente, na voglu nasproti kavarne »Chiozza« in gostilne Aurora izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po najnižje] ceni. Ker je v tej tiskarni osobje, ki zna slovenski in hrvatski jezik, kar se ne nahaja v nobene] druge] tiskarni v Trstu, priporoča se ta tiskarna sama po sebi Slovencem in Hrvatom, — posebno zdaj, ko bodo c. k. uradnije in stranke potrebovale vse polno novih slovenskih in hrvatskih tiskovin. Priporoči se tudi čestiti duhovSčinl, gospodom učiteljem, ki pogostema rabijo vsakovrstnih tiskovin, potem trgovcem, gostilničarjem in drugim obrtnikom. Za Božič prodajam urne verižice- za gospode in gospe v zlatu povite 1)0 2 do 5 gld.. demante iz Sumatre, ki se od pravih nič ne očijo, po 1 gld. do 5 gld., bracelete, uhane, broše in srajčne gumbiće močno pozlačene in z demanti iz Sumatre okin-Čane, zlate prstane s češkimi granati, vse po 1 do 5 gld. Pismeno 6e zavežem, da moje blago nikdar ne začrni, in vrnem denarje nazaj, ako bi se to zgodilo. Demanti iz Sumatre se tudi v poslune reči prav po ceni vdelujejo. Pohvalna pisma od znamenitih osob so vs-ikateremu na ogled. Wilhelm Rosenkranz, Exportgeschaft, Prag. 5-4 Iveinberge. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. T" priproatn in nurBvno idravilo je prav* do-brodejnu pnnicfi In m trjbit mnogih besedi. d:i h« do-klito njihova eudovitu m>8. č« s« le rabijo nekoliko dni, olujUuj i in prđ£tmqju pntv kmalu najtrdo-vrHtinRa želodi-n« boiuati. Prav iivratno vstrazajo zoper hemorojde. proti boleznim na jetrih in na Traniol. proti C^evniiiira boleznim in proti yliatam. pri (enakih iniefinih nasilnostih, loper beli tok, bojja-st, zopi'r sroopok ter Čistijo pokvarjene kri. One ne preganjajo Damo Dmrnjenih tioir/ni, arupak nas obvarujejo lud! pred viiako boleznijo. Prodajejo »c v vseh nlavuih lekaruicah na svetu ; »a narofiuo in poii-Ijai ve pa edino v Ikirnioi Critln/oletlt t; Ourtri, v Triin v lekarni C, Hunellt i O. H. Rovi' in G. B. Foraboiehi. K na ateklenica Htane 30 novcev. Varovati »e je pokvarjenih potntlkov, s katerimi bo zavolj litije po dobiSku tu pa lum ljudstvo s illiil'a, dni nimajo nobene moći in vrednotiti. no-«) Ker fco «e drznoli no-ventnl fahrikantje ponarejati moje slavno znane revolverje, in so tako ponarejenemu blagu vtisnoli ■Leopold Gasser, Patent, Wlen, »ter tako ponarejeno blago prodajali in še prodajajo za moj izdelek, zarad tega jaz naznanjam mojim kupcem, da le oni revolverji so pravi moj izdelek, kateri so previđeni razun z mojo firmo tudi s tukaj ponatisnje nem varstvenem postavno vknjiž«nim znamenjem. Leopold Gasser, c k. dvorni in vojaški fabrikant orožja 4-2 na DUNAJU. The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo P* eden goldinar dobi se Originalni Singer - jev šivalni stroj, in to brez povišanja cene. Poroilvo se daj© za pel let, poduk na doma brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palača Nlodello Šivanke za Singer je ve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (13-4) G. le. pr»iviligirano društvo Riunione Adriatica di Sicurtš v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah, filavnioa in reserva društva dne 31. deoembra 1881: Glavnica društva........gld. 3,300.000.- reservni fond od dobičkov.....a 625.927.02 « « za pokritje premikanja vrednosti efektov....... « 161.500.— Premijna reserva vsih oddelkov ... « 6,638.505.— Reserva za škode......... 284.591.- V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih .......... « 13,206.696.47 Skupni znesek vsih škod plačanih od 1. 1638 do 1881.......gld. 103, 255.007.57 Urad ravnateljstva Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej taiSi). 24—13 Odlikovano s sreber no medaljo na tržaSkej razstavi Najnovejši patent-hlačniki! Najbolje praktični, primerni, elegantni! Cvet zoper trganje, po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper protin in revmatlzpm, trganje po udih. bolečin« v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ode in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj s<> samo »cvetu zoper trganje po dr. Maliču« z zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr., uKmarke) Prave&a ProdaJe in razpošilja samo lekarna «pri samorogu« J. pl. Trnkoczyja na mestrem trgu št. 4 v Ljubljani. (10-^ Obče znane in izvrstne na tržaSkej razstavi s srebrno svetinjo odlikovane voščene sveče z Čistega ne pok var je ne ga čebel nega voska priporočata 9—5 P. in R. Seemann v Ljubljani. na Dunaju. Na prodaj pri vseh trgovcih na veliko in skoraj pri vseh na drobno, v avstro-ogr-skej državi. Prosi se, dobro paziti na izdelavo. 12-10 Tinctura Chinae & Bhel comp. vulgo Marija Maj želodečne kapljice katere napravlja Gabriel Pioooli lekar «pri angelji» v Ljubljani, Dunajska cesta. To zdravilo napravljeno iz najboljših zelišč, kpterih mnoga rastejo v okolici znane romarske cerkve Matere Božje na Brezji na Gorenjskem. Ima čudovl-moč v sebi. Omenjano zdra-! vilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako ima alabo sapo, ako ga napenja, ako se mu peha in ga vije, proti želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati. ako noli koga glava (če to ne izvira iz želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrih in proti zlati žili, in V različnih mrzlicah. Cen« t Steklenico 20 kr. Franoova eaenoa, ki jo izdeluje O. Pioooli, lekar «pri angelu« v Ljubljani, na Dunajski cesti, je narejena iz rož, je pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu In trebuhu, krč, boŽjast, trebušno in premenjavno mrzlico, zabasa-nje, hemorojlde, zlatenico itd , ki so vse nevarne, če ae v pravem Času ne ozdravijo. 1 steklenica 10 kr. Antlrrhe&mon, pripravil Gt. Pioooli, lekar «prl angelju« v Ljubljani, na Dunajski cesti. Najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostoboljii, hromoti delavnih čut-nlc, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena 1 steklenice 40 kr. Najboljše In najvplivnejše pravo norveSko pohumeljevo Jetrno olje proti mramoricl, rhahitisi, plučnicl, kašlju Itd., v steklenicah d 60 kr., 10 steklenic 5 gld., z železnim jodirjem združeno (posebno vplivno pri malokrvnih in kjer treba čistenje krvi) v steklenicah d 1 gld., 10 steklenic 8 gl. Vsa naročila gredd v lekarno Pioooli «prl Angelu*, Ljubljana, dunajska cesta, velika zaloga najboljših alopatičnih in homeopatičnih zdravil, zdra-vilstvenih Dosebnosti, rudninških vod, dišav. (34—13) I SO premij | | Ftitanovljcna 1HIT [ Diplom za zasluge mejnarodne zdravstvene razstave v Londonu 1881 za zdravstvene tvarine in aparate za^pospeSevanje^zdravja. Nje veličanstvo, angleška kraljica Viktorija. — Njegova kr. visokost vojvoda Edinburški Spencer, razstavi načelnik. - Joh Erie Erlchsen, odseka načelnik. - Mark H. Judge, tajnik. Ozdravljanje katara, kadija, hrlpamti, prsnih in želodčnih boledsni, pomanjkanja krvi pri slabotnem životu in probavljanju, kakor Krepilo pri vseh okrevajoSih po vsakej bolezni vedno z gotovim uspehom rabljen. Ivana Ho (Ta sladn! ftzleček zdravstvenoga piva, Ivana Hoffa koncentrirani sladnl izleček, Ivana Holta sladna čokolada, Ivana HoITa prsni sladnl izlečni honboni. Vsakdanja pohvalna pisma priznavaj o nj ili zdravilno mo6. JTavna pohvalna pisma ! pošljite mi zopet 28 ma HolTovega sladnega Prosim Vaše blagorodje, steklenic vašega izvstnega Ivana w Izlečka-zdravstvenega piva In 5 mošenj Iv. Holta prsnih sladnih bonbonov v plavem papirju proti povzetju. — Ob enem Vam poročam, da sem uže 5 let trpel valed plučnega katara In pozneje skora] eno leto valed bljuvanja krvi na zgagi in zgagkanju v sapniku; kar pa rabim pivo Iz sladnega izlečka, Šutim zdatno boljianje in upam. da se pri daljiej rabi popolnoma ozdravim. Sloer {e bom le tako zdrav, kakor 8e čutim zda), uSe sem popolnoma žadovoljln 2 Vašim Ivana Hoffa pivom iz sladnega Izločka. Z največjim spoštovanjem Vam vedno udanl. Edvard Kollman, merski nadzornik. V Mariboru, 27. novembra 1882. V Gorici, 2 aprila 1882. Vaše blagorodje I Vaš Irana Hoffa koncentrirani sladni izleček me je jako okrepil in moram Vam hvalo izreči ta lo izvrstno in dobrodelno idravilo. Prosim pošljite mi še 6 steklenic koncentriranega sladnega izlečka. Konat. vitez Dabrowsky, c. k. stotnik. I i Hoffova sladna čokolada je zadostila uže davno Čk-tetej potrebi kakor rejilo in zdravilo pri pomanjkanja krvi (Chhrose) in slabem mešanju krri, kakor tudi premnogim iz tega izviraj očim boleznim. Dr. med in pliil. Feliks Paul Ritterfeld _________________. pr. zdravnik v Frankfurtu na M. Glavne zaloge: v Trstu: Fran Prlnz, via Acquedotto, Jakob Seravallo lekarničar via Cavana; v Borlol: 6 Crl-stofoletti c. k dvorni lekarničar ; PulJ: Monay Delioaters.VLjublJanl: P.Laasnlk H. L. Wsnzel V. Mariboru: P.Holasek. Svarilo pred ponarejanjem. Naj se zahtevajo le pristni Hoffovi sladnl preparati. (Varstvena marka, doprsna podoba iznajdenlka, 12—2 j [lloflovi prlMlnl honboni Ijt. Hladnega izločka lo v plavil« jiavojih. Lustnik, druStvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ. Nova tiskarna pod vodstvom F. HLJALA v Trstu.