Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: l „ Za <«1. lato predplačan 16 ,14., z. pol leta 8 ,14., za totrt l.ta 4 ,14., » jede« N«oenin® !n <»*> "P"iema "P"™«1™ ln ekapedicIJ. v mesec 1 fld 40 kr. * „Kstol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. V administraciji prejeman velja: t Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo. U selo leto 18 fld., za pol leta 6 fld., aa četrt leta S rld., za jeden meiec 1 fld. * „ . ... . _ ...„ . _ _ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 ,14. 20 kr. več na leto. T Vrednistvo je v Semenskih ulicah It. 2, I., 17. Posamne itevilke po 7 kr. I Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva telefdn - itev. 74. Štev. 141. V Ljubljani, v četrtek 22. junija 1899. Letnili XXVII Kaj je z nami? Ko bo bili zadnjič na Dunaju zbrani zastopniki državnozborske večine, na katere se naslanja sedanja vlada, so pač od vseh strani naglašali gospodje potrebo, da vlada nekaj stori za Slovence in Hrvate na Primorskem. Ministerski predsednik grof Thun je baje v daljšem govoru pojašnjeval razne težave in ovire in pokazal svojo naklonjenost in dobro voljo za izvršitev slovensko - hrvatskih opravičenih zahtev. Tedaj se je tudi govorilo, da se izvršilni odbor desnice še ta mesec zopet snide ter nadaljuje svoja posvetovanja glede postulatov posameznih desniških strank. Toda sedaj čujemo, da se izvršilni odbor desnice ne snide, ker so postulati desnice označeni že v adresnem načrtu in ima grof Thun podrobne zahteve posameznih strank že itak v rokah. Torej je zamorec storil svojo dolžnost in naj se gre solit. Desnica je grolu Thunu izrazila popolno svoje zaupanje gjede nagodbe ter mu obljubila 8 voj o pomoč, grof Thun se je kot kavalir najprijaznejše zahvalil, gospodom stisnil roke in se — poslovil. To je torej vspeh dvojnih konferenc na Dunaju, in mi Slovenci ter isterski Hrvatje smo ondi, kjer smo bili. Ne, mi smo na slabšem, mi z vsakim dnem lezemo v propast, mi vidno propadamo in ginemo v trenotku, ko našim zastopnikom ministri stiskajo roke in jih smehljaje zagotavljajo svoje dobrohotnosti. Ali ni to bridka ironija?!! Ali smo danes na jasnem, da se interesi, nameni in težnje sedanje vlade pokrivajo z interesi državnozborske večine? Mi sodimo, da ne, kajti vsa znamenja kažejo, da je vladi samo na tem, kako bi odstranila razne ovire, katere jej obstrukcija meče pod noge, in sebi podaljšala politično življenje. Ali naj se desnica popolnem izrabi za ministerstvo, o katerem niti ne ve, da so njegova pota tudi njena pota in da sploh hoče pričeti izvrševati postulate posameznih strank? Mi se zahvalimo za same obljube, katerim ne dajemo nobene veljave več. Vedno bolj se nam utrjuje prepričanje, da tudi sedanja vlada noče ničesar storiti, da bi olajšala neznosno stanje obmejnim Slovencem in isterskim Hrvatom. Mi govorimo vedno opremembi ziste-m a! Smešno, saj nam vlada ne izvrši niti naj-primitivnejših zahtev, najponižnejših prošenj, s čimer bi nemškemu ali italijanskemu življu niti lasu ne skrivila. Tako navajamo izmed stoterih takih malenkostij samo prošnjo »slovanske krščansko-narodne zveze«, naj bi pravosodni minister imenoval za notarja v Logatcu jednega izmed šesterih slovenskih prosilcev, a ne Nemca, ki slovenščine v pisavi ni prav nič zmožen. Ni se šlo za osebo, ampak za načelo. Kakor vemo iz gotovega vira, so naši poslanci dobili najboljše obljube, toda imenovan je Nemec za čisto slovenski okraj. Vprašamo sedaj : Ali naj naši državni poslanci sploh še komu verujejo, ali naj še igrajo žalostno in smešno ulogo kranjskih Janezov, s katerimi se hoče vsakdo norčevati? Ne, ker tako preziranje je naravnost sramotilno za poslance in ves slovenski narod; poniževalno pa je tudi za državnozborsko večino, ki pri vsaki priliki naglaša svojo solidarnost, za katero pa se vlada ne zmeni. In če vlada pometa z nami na Kranjskem, ali naj potem pričakujemo, da bode obmejne Slovence pestovala? Ali je čudno, da slavna vlada niti z mezincem ni ganila, da bi omogočila sodelovanje slovanskih poslancev v Istri, Trstu in Gorici? Slovansko prebivalstvo tvori veliko večino v Primorju, toda njihovi zastopniki morajo stati pred vratmi, ker Italijani tako hočejo in visoka vlada to trpi. Ali ni to narobe svet? Slovenski poslanci na Dunaju podpirajo vlado z največjim samozatajevanjem, a istih poslancev vlada na Primorskem niti ne pozna. To niso naravne razmere 1 Ali naj visoka osrednja vlada tudi v državnem zboru išče zaslombe in podpore pri Italijanih in liberalnih Nemcih proti Slovanom, ako se upa, ali pa naj poseže v to sršenovo gnezdo ob Adriji ter zatre protiavstrijskega duha. Tlako so odpravili že pred 50 leti in naši poslanci ne bodo hodili na Dunaj tlačanit! Pravo in uspešno sredstvo. Zagreb, 19. junija. Pred nedavnim smo čitali v jednem hrvatskem opozicionalnem časopisu o slabem gmotnem stanju Hrvatske. Že več slabih let je sledilo zaporedoma, pa tudi letošnje ne obeta nič dobrega. Spomladanski mrazi, potem povodnji in hude ure, so pokončale že dozdaj mnogo poljskih pridelkov. Ob Savi in Dravi pa stoji še zdaj voda, tako da se ne more dokončati setev kuruze, glavne hrane tega siromašnega prebivalstva. Najhuje je brez dvoma v Posavini in Podravini, kjer je prebivalstvo v vednej nevarnosti, da ga voda zalije. LISTEK. Polžar, (Gorska idila. — Spisal Fr. Kočan.) Življenja valovi! — Pravijo, da udarjajo s hrumom in šumom, da zasecajo globoko, da podirajo in razdirajo .. . Mogoče! A vendar je toliko ljudi, katerih življenje poteka brez valov, brez hruma in šuma. Tem prizanaša osoda od zibeli do groba in ti žive res srečno, idilično življenje! Polžar — tako so mu jeli rekati že v zgodnji mladosti — ni poznal menda nikdar kake posebne skrbi. 11 Mati mu je bila Meta in Polžarjevo pravo ime je bilo Oleža, ker se je rodil na sv. Aleša dan. Mati je bila dninarica in je živela s svojim Oležo skopo in skromno. Moj Bog — in vendar se je vedelo, da spravlja in grabi na kupiček, ki bi ne imel biti najmanji. Pri Ormoževih v bajti pod bregom sta stanovala. In Meta je hodila delat k Ormoževim, če so krompir kopali, repo ruvali, želi, orali in sploh kaj tacega delali gori v lazu. In Oležo je jemala redno seboj. Dečko je že hlače nosil tedaj. »Oleža — pojdi pobirat!« je vpila raz njivo. Oleža pa se je najprej obrisal z zavihanim komolcem, če je slučajno brlozgal po grajii. šele črcz kaj časa je zazijal tja predse: »Jo — jo!« V Ormoževi grapi je bil namreč zgradil lu-bovo koritce, jez z nasipom iz ila, kamenja in protja in tako napeljaval vodo v drugo strugo. »Jo — jo !« Potem je še dolgo čakal, da ga je poklicala mati v drugo in nato še nekaj časa, da je zaklicala v tretje : »Oleža, pojdi no!« Tedaj se ji pa navadno že ni več oglasil in tudi Meta nato ni klicala več. So pravili, da se Oleža do svojega šestnajstega leta ni poprijel resnega dela. Toda: Ormoževa grapa, to je bil kraj in torišče Oležinega delovanja za časa otroške dobe njegove. Pravijo, da človek že v zgodnji mladosti kaže, za kaj bo imel veselje in sposobnost pozneje. Oleža je rad brskal in popravljal po Ormoževi grapi, ki je tekla skozi laz, in pa po travnikih, mimo katerih je tekla in bobnela. Po rebru nad Ormoževim lazom je namreč zastiralo grapo gosto grmovje in robidovje. Zato so je privila nižje pod rebrom v Ormoževem lazu na piano z močjo in žuboranjem. In po Ormoževem lazu so se prosto razširjali in raztezali daleč tja doli Ormoževi travniki in Ormoževe njive. Grapa je žuborela prav po sredi doline nizdol. In sicer se je razlezla tik pod rebrom na vse kraje in tvorila sprva majhno močvirje. Le-tu so bo- hotno poganjale rumenkaste bek« in pa dolge, črnikaste mavre s temnimi, protastimi stebelci. Tudi plošnata in na robeh ostra trava je rila po nekod iz tal. Zopet malo nižje pa se je združila grapa in tekla zopet v pravem tiru in redu preko kotlin in skalic naprej. Tu je bil zgradil Oleža tekom časa velik, rib-njaku podoben bajer, da je zastajala voda visoko gori po robu. Gori v močvirju je nabral mavec in bek in ž njimi prepletel nasip, da voda niti kapljice ni puščala naprej. In odtod je navajal vodo po jarkih in razorih na stran čez travnike in robra. To ga je veselilo. Gospodar Ormož pa je včasih vpil raz njivo nad njim: »Hej, spaka, travnike mi razkopuje.« No, žalega mu ni storil. Potem je pa zavpila še Meta : »Boš krompir pobiral!« To je bilo prvič. In rekli smo, da seje Oleža prvič vselej potuhnil. »Ali boš!« je zarežala drugič malo huje in se sklonila iznad njive v bregu, kot bi vzrastla iz tal. »Jo — jo —!« Potem je bilo spet vse v redu. Da: — tudi priimek se ga je prijel v Ormoževem lazu. J In vendar bi mogli biti ti kraji najplodneji, ko bi hotela država vršiti svojo dolžnost ter urediti obe reki. Toda za te kraje nobeden ne vpraša, a narod gine od leta do leta, mesto da napreduje, kakor bi to gotovo bilo v vsakej kulturni državi Le Ogrska ne mari za take Btvari, ker ima odveč drugih skrbi za svoj velevlastni položaj, in pa ker so ti kraji hrvatski Narod je prepuščen sam sebi; brani se sicer z nasipi proti vodi, a ker je le ta večkrat prevelika, prodere mu nasipe, in zgubljen je trud pa tudi poljski pridelki. Ker ste reki Drava in Sava državni, morala bi se v prvem redu zauzeti za urejevanje sama država in potem seveda Hrvatska in narod sam. — Toda takšna vprašanja ne pridejo na dnevni red niti v ogrsko-hrvatskem niti v hrvatskem saboru in vendar so to životna vprašanja, ki bi morala zanimati vsakega državljana hrvatskega. Letos je bilo v hrvatskem saboru sklenjeno, da se razširi občina mesta Zagreba do Save in da se uredi tudi Sava, kolikor je spada na mestno področje. To je hvalevredna stvar, če tudi bode tukaj prebivalstvo mesta Zagreba največ samo doprineslo, da se obvaruje povodnji ter sčasoma kraje okoli Save, ki so zdaj zapuščeni in močvirni, spremeni v plodne. Tako se bode Zagreb z ogromnimi stroški rešil nadloge, ki ga skoraj vsako leto obišče. Ko bi bil Zagreb kje na Ogrskem, bi se bilo to že zdavnaj zgodilo in sicer na državne stroške, kar spričuje nam najbolje glasoviti Segedin. Ker je pa Zagreb hrvatsko mesto, mora si samo pomagati. A kdo naj pomore siromašnemu narodu? So mnogi rodoljubi, ki se bavijo tudi s tem vprašanjem, ali brezuspešno, ker za taka podjetja treba velikih svot ter se sploh ne dado brez državne pomoči izvesti. Tako je te dni zborovala v Sisku velika skupščina glede osušenja Lonjskega polja. Narod se je izjavil proti osu-šenju, ker ve, da ne more zmagati stroškov zato. Država niti ne misli na taka podjetja, ko bi pa narod kaj storil ter Bi pomogel, davkar gotovo ne bi pozabil, da se uvrsti osušeno zemljišče v v prvi razred ter pobira od njega velik davek. Tako se zanemaruje na Hrvatskem kulturno delo, ki ga je država dolžna sama izvajati, ko bi jej stalo res kaj do pravega napredka. Hrvatski narod, zapuščen popolnoma od središnje svoje državne oblasti, razmišlja, kako bi si mogel pomagati sam v takih nadlogah. Tako smo brali tudi glede vrejenja Save prav zanimiv članek v »Hrvatskem Braniku«. V tem listu predlaga nekdo, da bi začel narod sam zbirati denar za vrejenje Save, in sicer po krajcarjih, pa bi se moglo nabrati denarja na milijone, seveda skozi več let. Mi smo se čudili tej naivnej osnovi, ko dobro vemo, kako je z zbiranjem takih prinosov po krajcarjih med siromašnim narodom. Sicer pa imajo Hrvati že toliko narodnega davka, da ni misliti na noben način na zdatne prinose v takšno svrho. Mi bi svetovali pa nek drug način pri takih podjetjih, in ta bi ne bil brezvspešen, ko bi se ga hoteli poprijeti oni možje, ki so za to pozvani in izvoljeni od samega naroda. V ogrsko hrvatskem saboru sedi namreč 40 hrvatskih poslancev, ki imajo pravico stavljati predloge in govoriti o vseh takih vprašanjih, ki se tičejo gmotnega napredka hrvatskega naroda. Če se zedini teh 40 mož v čvrsto zvezo ter po zrelo promišljenej osnovi zahteva od ogrsko-hrvatske vlade, da se ozira tudi na hrvatske potrebe, ni dvoma, da ne bi prodrli s svojimi osnovami. Seveda bi morali biti ti možje odločni, pa tudi sposobni, da se ustavijo v ogrsko-hrvatskem saboru vsakej pristranosti ogrske vlade nasproti Hrvatskej. Ko bi ti hrvatski poslanci odločno zahtevali, da se da Hrvatskej, kar jej pripada, gotovo bi vspeli prej ali slej. Na žalost, da ti možje vedno rnolč^, a če se kedaj kateri oglasi, je po navadi zahteva tako pohlevna, da se na njo nobeden ne ozre. Kolikokrat so imeli vendar ti hrvatski po slanci priložnost, okoristiti se s svojim vplivom za napredek Hrvatske! Poprejšnje ogrske vlade so se večinoma držale le s pomočjo hrvatskih poslancev in kadarkoli je bila ogrska vlada v nevarnosti, vselej je zvala hrvatske poslance v Budimpešto na glasovanje. In vendar se nobeden teh mož ni spomnil, da bi bil v takem položaju zahteval od vlade, da stori kaj za Hrvatsko. Vsaka stranka v parlamentu zna izrabiti svojo silo, le hrvatska je ni hotela ali pa ne razumela tega posla. Mi smo se večkrat tej malomarnosti čudili, a znali tudi, da se bode vse to osvetilo. In tako se je tudi zgodilo. Sami ti malomarni poslanci se zdaj tožijo, kako Hrvatska v gmotnem pogledu slabo stoji in da jej je treba pomoči. Bodo li ti možje zdaj pogumneji v obrambi gmotnih zahtev Hrvatske? Skrajni čas je že za to. Potrebno je, da se delovanje teh 40 hrvatskih poslancev na ogrsko hrvatskem saboru popolnoma spremeni, in sicer v korist zanemarjene Hrvatske: treba odpreti ogerskej vladi oči, kako je bila Hrvatska do-zdaj zanemarjena in kako je neobhodno potrebno, da zdaj tudi zanjo poskrbi državna oblast. Politični pregled. V Ljubljani, 22. junija. Kvotno vprašanje je priplavalo zopet na površje. Povodom nagodbenih pogajanj mej našo in ogrsko vlado se je govorilo nekoliko tudi o tem vprašanju, vsaj časopisi iz Budimpešte so tako poročali, določnega se pa seveda ni sklenilo ničesar, ker je to stvar kvotne deputacije in pa krone. No, o kvotnem vprašanju se je popisalo v zadnjih letih ogromno papirja. Od marca 1896 do novembra 1898 se razteza zgodovina tega vprašanja. Vršilo se je nekaj posvetovanj kvotnih de-putacij, vršila so se potovanja z Dunaja v Budimpešto in iz Budimpešte na Dunaj, toda še danes smo tam, kjer smo bili v letu 1896. Ves čas je prišlo samo dvakrat do vspehov, in obakrat sta bila negativna, in koncem novembra 1898 sc je konštatiralo slovesno, da je sporazumljenje nemogoče. Nevspeh so provzročili vselej mažarski de-legatje, ki tudi v tej zadevi, kakor sploh v nobeni, ne marajo prav nič odnehati. Tudi letos, kakor dosedaj že dve leti, bo uravnala to vprašanje za jedno leto le volja krone. Nemški nacijonalci in njih voditelji. Znano je, da bi vsak zagrizen nemški nacijonalec rad poslal politični vodja nemško-kričaške stranke. Toda to ne ugaja »pravim« voditeljem, ki se boje, da bi jim tekmeci ne provzročili sramotnega propada. Tak mož, ki se boji za obroč svoje politične glorije, je pred vsemi eksvitez Jurij Scho-nerer, ki je pa tudi poskrbel, da se ta njegova misel v izvoljenem ljudstvu tudi ohrani in obdrži. Vsi uredniki nemško-nacijonalnih listov, izvzemši Wolfa, morajo izjavljati, da eksistira samo en voditelj, in ta je vitez Schonerer. Prisežena zvesloba velja le njemu in ne tudi njega stranskim soln-cem. — To je seveda naperjeno v prvi vrsti proti \Volfu. Kriza v Franciji postaja z vsakim dnem bolj okutna in položaj vedno bolj resen. Tudi tretji poskus za sostavo novega ministerstva se bo izjalovil, ako se že ni, in tudi Bourgeois ne bo ničesar opravil. Ta mož se prav za prav niti lotil ni poverjenega mu dela. Izgovarja se, da je mnogo bolje za Francijo, ako ostane še nadalje delegat francoske republike na mirovni konferenci. To je seveda samo prazen izgovor in dokaz, da si tudi on ne upa izvršiti težavne naloge. Kaj neki je temu vzrok, da Francija ne more priti do nove vlade? Morda se ne motijo preveč oni krogi, ki sedaj že nekako tajinstveno namigavajo, da je glavni vir in vzrok sedanji krizi edino le novi predsednik republike Emil Loubet, oziroma politične razmere, ki so posadile njega na predsedniški stol. Na čelu francoske vlade je še vedno, akoravno samo začasno, ministerski predsednik Dupuy, ki so se za njegove vlade umaknili trije predsedniki republike. Nesrečni Sadi Carnot je bil umorjen na njegovi strani v Lijonu, Kazimir Pe-rier se je moral umakniti in Feliks Faure je umrl tudi za njegove vlade. Kaj, ko bi tem trem možem sledil še sedanji predsednik Loubet. Razmere zanj gotovo niso ugodne. Manjka mu potrebne osebne avtoritete, zaupajo mu samo radikalni republikanci in pa socijalisti, in gotovo že sedaj obžaluje, da se ni preje premislil. Kakor toraj razmere stoje, smemo biti pripravljeni na izredne dogodke v središču Francije. Ključ »a rešitev Dreyfusove afere? Izredno presenečenje bo podala razprava pri vojnem sodišču v Rennesu. S tem stavkom se pričenja zanimivo poročilo, ki je objavlja včerajšnja »Reichs\vehr« iz Pariza o Dreyfusovi zadevi. Poročilo namreč pravi, da bo sedaj govoril tisti mož, ki je bil predsednik republike za časa, ko je bil obsojen ekskapitan Dreyfus, ki pa je dosedaj trdovratno molčal, akoravno je skoro gotovo, da je bil on kot predsednik o vsem najbolje poučen. Ta mož je Kazimir Perier, bivši predsednik francoske republike. Dosedaj je molče prenašal napade in se je raje umaknil s političnega pozo-rišča. Sedaj je pa sklenil, da bo izpovedal pred vojnim sodiščem vse, karkoli mu je znano. Pokazalo se bo pred vsem, da je molčal doslej samo zato, da je preprečil razpor mej Francijo in Nemčijo. Izjavil bo potem, da je neka oficijelna oseba Nemčije, ki je občespoštovana v najvišjih družabnih in vojaških krogih, da je torej ta oseba dalje časa bivala v Parizu in da ji je neki častnik francoskega generalnega štaba izročil vojaške dokumente. Pri prvem zaslišanju Kazimir Perier ni smel povedati, kdo je še zapleten v to umazano afero. Perier je tedaj tudi naročil vojnemu ministru Mercierju, naj strogo molči o vsej zadevi. Tudi ta bo sedaj govoril in tako je pričakovati dveh važnih, odločilnih izjav. Poročilo konečno naglaša, da je ta vest popolno resnična. Drugi, posebno židovski listi molče o tej zanimivosti. Socljalistlšui izgredi v liumuniji. V mestu Slatina so vprizorili predvčeranjim socijalisti in anarhisti izgrede, ki bodo zahtevali mnogo žrtev. Iz maščevanja, da je propadel pri ravno minulih volitvah, je izza zadnjih velikih nemirov dobro znani Bogdan Pitesti naščuval do 1500 ljudij, da so se oborožili in planili v imenovano mesto Vsi opomini so bili zaman in vojaštvo je moralo streljati. Ranjenih je kajpada na obeh straneh zelo veliko oseb, mej temi precej zelo nevarno. Vlada je že zasledila vodjo upornikov in bo proti ne-mirnežem postopala z vso strogostjo. Odstop karolinških otokov. Španjska in tudi nemška vlada je predložila sedaj državnemu zboru načrt zakona glede odstopa karolinških otokov nemški državi. Silvelova vlada nekako sledeče utemeljuje ta važni korak : Že prejšnja vlada je pripravila načrt, po katerem bi Španija odstopila Nemčiji Karoline s Palaoškimi otoki in Marijani izvzemši otok Guam. To je potrebno z ozirom na breme, ki ga provzročajo ti otoki španski zakladnici, nadalje z ozirom na odgovornost in stroške, ki jih provzroča obramba tako oddaljenih posestev, in konečno pomanjkanje moralnih in trgovinsko politiških interesov, kateremu nedo-statku tudi z velikimi žrtvami ne bo mogoče od-pomoči, in ravno ti razlogi so bili merodajni tudi za sedanjo vlado, da priporoča zbornici že davno pripravljeni načrt. Otoki toraj Španiji več škodijo nego koristijo in je tedaj mnogo bolje, da dobi Španija gotovih 25 milijonov pezet, nego da bi morala poravnati vedne stroške za upravo teh otokov. Biilotv o samoaški zadevi. V nemškem državnem zboru je pojasnil državni tajnik Btllovv stališče, ki je zavzema Nemčija v tem vprašanju, ter nalogo mejnarodne pomirjevalne komisije, ki je 13. m. m. došla na otok Samoa in prevzela najvišjo oblast. Kmalu po dohodu komisije sta se ji predstavila oba pretendenta za kraljevsko čast, Tanu in Mataafa, ter obljubila, da se hočeta pokoriti poveljem komisije in izročiti orožje. Mataafa je že izročil svojih 1800 pušk in je nada, da ga v tem činu posnema tudi njegov nasprotnik Tanu, ker uživata pred komisijo oba popolno enakopravnost. Komisija se bo trudila, da popolno pomiri razburjene duhove. Najprej misli odpraviti kraljevsko čast. Nemčija ne bo delala zase nikake propagande, pač pa je voljna do skrajnosti braniti svoje pravice. Z drugimi besedami se to pač pravi, da bo Nemčija varovala vse, kar ji je sploh mogoče. Do večje oblasti Nemci ne morejo priti, ker niso sami sodniki nad samoaškimi otoki. Cerkveni letopis. Vodilo otrokom Marijinim. Spisal in založil Frančišek Bleivveis, prednik Marijine družbe v Škofji Loki 1899. Natisnila po privoljenju preč. knežjega in škof. ordinarijata ljubljanskega »Kat. Tiskarna«, v Ljubljani. — Srčno pozdravljen »Otrok Marijin« v novi obleki! Kedo bi se te ne razveselil na prvi pogled ? Resnično na prvi pogled; zakaj prvo kar je spremenil v novi izdaji za prospeh Marijinih družb neutrudljivi častilec Marijin, je preizvrstno pogodil. Občna pravila mislim. Prej abstraktna, imajo zdaj konkretno obliko ; prej teoretična, znanstvena, zato nekam mrtva, so zdaj praktična in polna živ- Priloga 14=1. štev. „Slovenca" dnč 22. junija 1899. ljenja. Razun občnih pravil je pa gosp. pisatelj v novem pravilniku prav vse izpustil. Resnično je bilo v prejšnji izdaji mnogo za naše razmere nepotrebnega. Zlasti različni službeniki v Marijini družbi, o katerih je prej govorilo drugo poglavje tretjega oddelka, so menda pri nas, posebno po deželi popolnoma odveč. Ali ker se zlasti v ženskih družbah neredko razodeva neredno hrepenenje po raznovrstnih šaržah, zato je g. pisatelj dvakrat modro storil, da je zdaj to poglavje izpustil : nepotrebno je, vrhu tega pa se po častnih službah hrepeneče družabnice, zlasti, če še o različnih drugih službenikih bero, hitro utegnejo povpraševati : »Zakaj pa pri nas ni tako ?« Ni pa nam tako vSeč, da je g. pisatelj izpustil prav vse o predstojništvu. če že ne govori o načinu volitve, naj bi bil, kar se volitve tiče, omenil vsaj to : 1. da sme biti isti vodnik (ista vodnica) trikrat zaporedoma izvoljen ; včasih je to potrebno, in vendar, če se zgodi, se utegne zdeti nepravilno tistim, kateri bi že sami radi prišli na vrsto za to častno službo; 2. da ima predstojništvo pravico in dolžnost, določiti tri ude, izmed katerih družba izvoli vodnika (vodnico); tudi to je potrebno, ker sicer se lahko zlasti v ženskih družbah vrši volitev vse vprek, tako da ne dobi zlepa katera absolutne večine. Res se sicer prednik za-se lahko poduči o tem iz drugih knjig, ki razpravljajo o Marijinih družbah, posebej o tem, kako jih treba voditi; ali dobro je, če so ta določila v družbeni knjižici sami, ker se tako prednik lažje na nje sklicuje in s tem odvrne vsak sum nepravilnosti. Prav bi bil tudi storil gosp. pisatelj, ko bi bil pravila predstojništva morda nekoliko okrajšano pridržal. Dobro jo za predstojništvo in za navadne ude, če jih včasih prebero ; zlasti dobro stori to vodnici, če vidi črno na belem, da je dolžnost pomočnic, opozarjati jo na njene napake. To jo ohrani ponižno in stori krotko, kedar druge svari. Peti oddelek prejšnje izdaje, ki obravnava o tem, kedo so izključi iz Marijine družbe, je gosp. pisatelj izpustil, najbrže misleč, da so ga povsod sprejeli v posebna pravila. Sprejeli ga bodo pač gotovo poslej, ko ga ne bodo imeli v splošnem pravilniku — zakaj potreben je —, niso pa še povsod tega storili doslej. V novi izdaji obrednika je g. pisatelj izpustil »vsakdanje družbene molitve«, dodal pa nekaj pesmic. Dobro. Posebno pa nam je nekaj všeč: lavretanske litanije je vsprejel v obliki, v kakoršni jih sploh molimo. V prejšnji izdaji je bilo v tem oziru nekaj novotarij. Ali ne le da se mej ljudstvom kaki novi izrazi kar ne morejo udomačiti, tudi sploh ne vemo, zakaj bi pisali n. pr. »stolp Davidov« namesto »turn kralja Davida«. David je bil kralj, in stolp je turn. Če Nemci govore in pišejo »Thurm«, zakaj ne bi mi smeli pisati ,turnl, ko naše ljudstvo tako govori, in ko je ,turn' očitno ravno tako malo nemčizma kakor ,Thurm' pristno nemška beseda. Na enem mestu bi želeli v molitveniku, ki je pa izšel popolnoma nespremenjen, malo spremembe : kako se namreč opravlja izpoved. Zaradi edinosti bi bilo gotovo dobro, ko bi prav vsi novi molitveniki vsprejeli natančno način, ki ga ima novi katekizem. Te naše želje pač ne bodo prav nič zmanjšale cene novega »Vodila«, ki je velika ; ali kaj majhna je cena, za katero ga dobiš. »Vodilo za otroke« samo (prej »Otrok Marijin«, pravilnik z obrednikom) stane namreč kaj lično v platno vezano le 30 kr., skupno z molitvenikom »Najboljša mati« pa: v šagrinu z zlato obrezo 1 gl., v ponarejenem usnju z rudečo obrezo 80 kr., v platnu z rudečo obrezo 65 kr., po pošti 5 kr. več. Go kdo posebej naroči, tudi v najelegantnejši vezavi vse dobi. J. M. Dnevne novice. V Ljubljani, 22. junija. (Kardinal dr. Missia) so je danes peljal na Dunaj. — Na ljubljanskem kolodvoru je izstopil, ker je opazil več duhovnov, ki so se pripeljali z gorenjskim vlakom. Kardinal jo videti prav zdrav in krepak. (Imenovanja.) Dež. sodišča svetnik gosp. Al. Gregorin je iz Krškega premeščen v Celje; okr. sodnik v Metliki g. Emil Rizzoli je imenovan svetnikom pri okrožnem sodišču v Rudol-fovem, dalje so imenovani pristavi g. I. Pogač-n i k v Kranju okr. sodnikom v Krškem, gosp. I. Sum mer v Metliki okr. sodnikom ravnolam, gosp. dr. I. Toplak v Ptuju sodnim tajnikom v Ljubljani. (Sklep šolskega leta) na ljubljanskih ljudskih šolah, na realki in na nižji gimnaziji bo 15. julija, na višji gimnaziji 7., na učiteljišču in z njim združeni vadnici pa že 4. julija. Zrelostne pre-skušnje trajajo na učiteljski pripravnici od 5. do 14. julija, na višji realki od 30. junija do 4. julija, na višji gimnaziji pa od 8. do 22. julija. (»Slovenska Matica«) je imela včeraj popoldne ob 5. uri v mestni dvorani izredni občni zbor. Na dnevnem redu je bil razgovor o odborovem nasvetu, da se proda društvena hiša na Kongresnem trgu. Predsednik Fr. Leveč ob l/s 6. uri konstatuje sklepčnost in otvori razgovor. Matični blagajnik dr. Stare poroča, da je »Slov-Matica« 1. 1879 kupila od bivše »Slovenije« sedanjo hišo za 28.000 gld. ter plačala odstopno pristojbino v znesku 1069 gld. Hiša je torej stala 29.069 gld. V zadnjih enajstih letih je imela hiša dohodkov 27.070 gld 85 kr., stroškov 19.015 gl. 63 kr., torej čistega dohodka 8055 gld. 22 kr., ali na leto povprek 732 gld. 30 kr. K temu treba prišteti še 240 gld. za Matične prostore, torej znaša povprečni letni čisti dohodek 972 gld. in se hiša obrestuje le po 3 3 %. Ko bi se pa hiša prodala in izkupilo naložilo v obligacijah, imela bi Matica na leto okoli 250 gld. več dohodkov. Z ozirom na to poročevalec predlaga: 1. Ker je oskrbovanje težavno in bodo pri hiši potrebno večje poprave, naj se hiša proda, toda ne pod 30.000 gl. 2. Polovico prepisne pristojbine prevzame Matica. 3. Kupec takoj izplača polovico kupnino, drugo obrestuje; on tudi prevzame v račun državno posojilo v znesku 2000 gld. Ako bi država ves ta dolg ali nekaj tega dolga odpustila, dobi kupec polovico. 4. Ako pa se hiša ne proda, pooblašča se odbor Matice, da sme do 3000 gld. porabiti za popravo hiše. O teh predlogih je bil daljši razgovor. Dr. Tavčar meni, Ja sedaj pač ni ugoden čas za prodajo hiše. Vprašanje tudi nastane, ali bode Matica na boljšem, če hišo proda. Za svojo prostore zaračunava le 240 gld., ako bode morala drugod iskati stanovanja, plačevala bode 400 do 500 gld. Sploh je to vprašanje prenagljeno; odbor naj bi to stvar spravil na dnevni red rednega občnega zbora. Proti prodaji hiše govore dalje I. Prosenc, A. Trstenjak, Plantan in Poljanec, Grasselli pa nasproti dr. Tavčarju zagovarja odbor, češ, da ta ni imel nobenih prikritih namenov s svojim nasvetom glede prodaje. Konečno msgr. Zupan predlaga, naj so o tem vprašanju preide na dnevni red, ker nikakor ni umestno, da bi Matica prodala svojo hišo na tako odličnem kraju mesta. Za ta predlog je glasovalo 18 navzočih članov in ni dobil večine. Na vrsto pride odborov predlog, naj se hiša proda. Žup an Hribar govori proti predlogu in nasvetuje, naj sc odboru naroča, da to vprašanje natančno preudari ter dene na dnevni red prihodnjega rednega občnega zbora »Slov. Matice«. Ta predlog je obveljal z 31 glasovi. S tem je bilo zborovanje končano. (Poskušcvališea na barju.) Poljedelsko ministerstvo bo ustanovilo letos, kot smo žc omenili, na barju več poskuševališč, na katerih se bodo vršili poskusi glede obdelovanja, glede semen, gnojil itd. Prvo se ustanovi na obč. svetu poleg šole, potem na posestvu brezovškega župana Ku-šarja blizu nove postaje Log, potem pa pri Sko-feljci in Studencu. Nadzoroval jih bo ravnatelj kemiškega preskuševališča dr. Kramer. Nadzornik Koppens je po naročilu ministrovem že v maju pregledal ljubljansko barje ter v spremstvu dr. Kramerja ukrenil vso potrebno glede nameravanih poskuševališč. (Liberalna inkvizicija.) »Narod« se jezi, ker bo iz Smartna pod Šmarno goro prestavljen on-dotni učitelj Rojina, češ da zato, ker slučajno ni v milosti pri ondotnem župniku. — Potem pa »Narod« kriči o inkviziciji, napada poročevalca v dež. šolskem svetu svetnika Merka, dokazuje, da je 99% prebivalstva zavzeto za tega učitelja, da toraj ni, da bi ga prestavili. Do tu bilo bi še vso prav, ko bi »Narod« res hotol stati na stališču branitelja učiteljstva. — Toda v isti sapi se Bpo-zabi in se pokaže najgršega strankarja, ko piše, »n. pr. v Dobrepoljah vidimo, da je ondotnemu učitelju Jakliču konsumno društvo vso, a živa duša se za to ne zmeni.« — Torej le 1 i b c r a -1 e n učitelj je, ki najde pri »Narodu« zagovornika, ako pa no brenka kak učitelj na to struno, ga pa »Slovenski Narod« takoj ovaja in laže, kajti znano mu mora vendar biti, da je bil gospod učitelj Jaklič žo dvakrat začasno poklican na drugo mesto in da uprav sedaj poučuje v Dolenji vasi. Greni sc mu torej življenje kolikor sc more, seveda ubiti naravnost ga ne morejo kakor muho, kar bi bilo »Narodu« najbrže najbolj po godu, dasi ima tudi on 99% prebivalstva na svoji strani. To pa »Narodu« ni zadosti, ker zopet denuncira z lažmi učitelja v isti sapi, ko piše za svobodo učiteljstva. »Narodu« toraj ni nič za učiteljstvo, njemu je le za liberalizem in v ta namen se je zopet dejanjski poslužil — inkvizicije. (Zdravniška zbornica kranjska) javlja, da se strinja z sedanjo regulacijo zdravniških služeb pri okrajni bolniški blagajni ljubljanski, ter se bode drago volje odzvala vabilu omenjene blagajne, sodelovati pri sestavi službene pragmatike za blagajniške zdravnike. (Ogenj) je vpepelil 19. t. m. zvečer kozolec in pod posestnika Fran Škrjanca iz llodic pri Domžalah. Zažgal je njegov 6 letni sin z žveplen-kami. Škodo cenijo na 1850 gld., zavarovan pa je bil gospodar za 800 gld. (Birmovauje v Črnem Vrlin.) Dan 19. junija bil je za Črni Vrh dan veselja. Imeli smo birmo-vanje. Presvetli knez in škof jc prišel že v nedeljo ob 4. uri v Črni Vrh. Občinski odbor so je peljal naproti. Pri slavoloku pred vasjo jc pozdravila višega pastirja šolska mladina in zastopništvo gasilnega društva. Pri slavoloku pred cerkvijo čakala je zbrana družba Marijina. Cerkev in obližje cerkve je bilo za prihod lepo ozaljšano. Nebroj vitkih mlajev z dolgimi zastavami na vrhu so postavile krepke mladoniške roko visokemu gostu na čast. Škof je obiskal šolo, kjer je mladina čvrsto odgovarjala, počastil je tudi z lepim govorom Marijino družbo, ki je izmed najstarejših na Notranjskem. Vreme je nekoliko nagajalo. Vendar se je zbralo obilo vernega ljudstva pozdravit svojega višega pastirja. Še več ljudstva bilo je prihodnji dan. Cerkev je bila pri sv. maši in med pridigo natlačena. Birmancev je bilo nad 200. (Rudeč klobuk kardinalov.) »Narodu« je zo-pern rudeč klobuk, katerega dobi kardinal dr. Missia. Cel članek je posvetil rudečemu klobuku. Ako pa »Narod« misli, da bomo na take buda-losti, kakor jih v tem članku razpravlja, odgovarjali, se jako moti, kajti kaj pa hoče recimo Malovrh z — rudečim klobukom ? (Z Nabrežine): 15. junija so novi starešine izvolili za župana Antona Caharijo, za podžupane pa Janeza Caharijo, Antona Kosmino in Franca Grudena. Kdor je poznal ude prejšnega občinskega zastopa, mora priznati, da se je izvršil v Nabrežini korenit prevrat pri volitvi v starešinstvo pred par meseci in sedaj pri volitvi župana in podžupanov. Poprej je sedela za občinsko mizo in ukazovala nabrežinska gospoda, sedaj so v starešinstvu večinoma možje iz kmečkega stanu. Poprej je županil krčmar, sedaj bo županil kmet. Prevrat je moral priti, ker prejšnjo dobo je bilo na Nabrežini nedopovedljivo gibanje. Ker nabrežinski godci radi svirajo, in Nabrežinci z okoličani vred radi plešejo, so se dovoljevale in prirejale veselice s plesom in javni plesi sedaj pod jedno sedaj pod drugo pretvezo. Skoraj ni minula nedelja, da sc na Nabrežini ni godlo, plesalo, pilo, polo, pono-čevalo in zapravljalo in še v ponedeljek in torek po nedelji niso veseljaki nič delali. Zdi se, da so minuli ti »lepi« časi. Kmečka stranka je to gonjo od strani opazovala in obsojala, ter je med poteklo dobo napovedovala staremu starešinstvu in županstvu — tombolo. Pretila — izvršila. Tedaj novega župana imamo, župana — kmeta. Upamo, da župan, kateremu nič ne hasno razsipni in potratni ples, kateri je bil bojda že prej nasprotnik plesu, bo ostal nasprotnik plesu in da bo plese, ako no iztrebil, vsaj omejil. Novo starešinstvo in novo županstvo že imamo. Nadejamo so pa tudi v kratkem novega dušnega pastirja. Govori sc namreč, da pojde preč. g. kurat Maruši« v stalni pokoj koncem tega meseca. Služboval je pri nas nad 40 let. Kdo mu bo zameril, ako si želi počitka ? Mlado in čilo moč pa čakajo med nami dela polne rke, a strašiti se ga jej ne bo treba, ker občinski zastop — tako upamo — jej bo v oporo, ne pa v oviro in spodtiko. Tedaj lepša doba se nam obeta v versko -nravnem pa tudi gospodarskem oziru. Živela! L. + 25. (Ali smo v Prusiji?) Poroča so nam, da je tudi novomeško okrajno glavarstvo razposlalo le nemške pozive za pogorelce v Bukovini. (Na graškem vseučilišču) je za prihodnje šolsko leto rektorjem izvoljen dr. E. R ich ter. Pro-lesor cerkvenega prava dr. vitez Scherer je poklican na Dunaj na mesto dr. Lavrina. (Stara pesem.) V Gradcu je bil nedavno obsojen vodja socialistov Schreithofer na sest mesecev v ječo, ker je izneveril društvene denarje. (Na zagrebškem vseučilišču) je bil za bodoče šolsko leto imenovan rektorjem dr. Milivoj Šrepel; za dekane so izbrani dr. Bujanovic, dr. Cupovio in dr. Heinz. (Na Reki) so minulo leto osnovali trgovski tečaj za dekleta. Obvezni predmeti so : knjigovodstvo, trgovsko računstvo, menično poslovanje itd. Te dni so učenke delale izpite. Od 83 učenk je bilo izprašanih 29, od teh jih je 10 naredilo izpite z odliko. * * * (Obstrukcija v italijanski zbornici.) Od 1. t. m. že levičarji, v prvi vrsti socijalisti, vzdržujejo obstrukcijo, s katero hočejo preprečiti zakon proti nemirom, kakoršni so bili minolo leto v Italiji. Minoli torek je znani de Felice govoril 4'/jUre, poslanec Ferri v sredo celo 5'/» ure. Seveda govorniki pripovedujejo razne stvari, ki dražijo potrpežljivost predsednika. Tako je posl. Del Balzo govoril že celo uro, nato pa vzklikne: »Sedaj preidem na Aristotela!« — Predsednik: »To ste predaleč zašli.« — Del Balzo: »Temu ugovarjam, kajti Aristotel je bil mož, od katerega bi se tudi predsednik moral učiti.« Na to govornik preide na Aspazijo, Kleopatro, Odiseja, Ilomera in pozneje na Šparto ter reče: »Ker smo ravno v Šparti, hočemo se tukaj nekoliko dalje pomuditi.« — Predsednik: »Vi počenjate napad na dostojanstvo zbornice.« — Del Balzo: »Rad verujem, da vam je ta razprava neljuba, toda verujte, da bi jaz tudi rajši kaj drugega delal. A da vam ustreženi, zapustim Sparto ter si kupim karto do starega Rima.« — Predsednik nevoljen: »Preskočite, prosim vas, na novejšo zgodovino.« — Del Balzo: »Počasi, gospod predsednik, tudi ta pride na vrsto. Vse ob svojem času!« — Predsednik; »Priznati morate, da na tak način govoriti ni dovoljeno.« — Del Balzo: »Zakaj?« — Predsednik: »To je vsakemu jasno, in gotovo tudi vam. Pre-idite že na novo dobo.« — Del Balzo: »Dobro, navesti hočem Macchiavellija.« — Predsednik: »Tega ne dovolim, to so že znane stvari, katere čivkajo vrabci na strehah.« — Del Balzo: »Tem bolje, potem me vsaj lahko zavrnete, ako se zmotim« itd. (Pravljica.) Vsi narodi so se zbrali sredi zemlje, da si porazdele njene darove. Hoteli so odločiti darove z žrebom, toda Jugoslovani so ugovarjali, češ, da naj si vsak narod zbere, kar želi: Italijani so izbrali modrost, Angleži morje, Francozi novce in vojsko, Rusi novce in rude itd. Ko pridejo na vrsto Jugoslovani, niso še bili odločeni in prosijo časa, da razmišljajo. Drugi so pobrali, a Jugoslovani praznih rok ostali, in še danes razmišljajo ter se prepirajo . .. (Obdačenje socijalno-demokratskih agitatorjev.) Iz Erfurta se poroča, da ondi davčna oblastva zahtevajo od socijalno-demokratskih agitatorjev, naj napovedo tudi svoje dohodke, katere imajo od agitacij za socijalno-demokratsko stranko. (Koliko pdkade na Francoskem ) Uradni drž. računi za 1. 1898 kažejo, da so v tem letu prodali na Francoskem tobaka in smodk za 405,098.813 frankov. Na vsacega prebivavca pride 989 gramov v vrednosti 10 l/t frankov. — Toda zaradi tega si Francozi ne belijo glave, marveč se drže pregovora: le ne connais pas d'ennui, qu' un bon cigare ne dissipe, vsak dolgčas preženo — dobra smodka. (Svobodna cerkcv in napredek šolstva.) V Belgiji ima katoliška cerkev popolno svobodo, zato se je katoliško šolstvo lepo razvilo. Po najnovejši statistiki je na državnih in mestnih srednjih šolah bilo 6161 učencev, a na cerkvenih šolah 17.851 učencev, in sicer na škofovskih gimnazijah 9699 učencev, na jezuitskih 5538 in na ostalih rodovniških 2614. Tako je v deželi, kjer vlada največja svoboda! (Psi — stražniki artilerlje.) Velike zahteve se res stavijo na psa, da pokaže človeku svojo zvestobo. Porabijo ga ljudje skoro za vse svoje potrebe; sedaj ga kličejo tudi k vojakom, ne le da pri godbi vozi boben, marveč potrdili so ga za stražnika artilerije. Po strašni katastrofi v Tou-lonu, kjer je šla v zrak vojaška smodnišnica, so se zmislili na to, da bi bili psi dobri stražniki za take smodnišnice, in vojno ministerstvo v kratkem izda o tem potrebne ukaze. »L'Univers« pristavlja, da bomo zdaj pričakovali pasjih imenovanj v uradnem listu. (Grob Leonidov.) Atenski listi poročajo, da so zasledili grob slavnega junaka Leonide, ki je s 300 Špartanci branil Termopile proti Peržanom. Mej zadnjo turško-grško vojsko so namreč vojaki kopali rove v Termopilah ter naleteli na grob, v katerem je bilo mnogo človeških kostij, starega orožja itd. Ravnatelj muzeja v Lamiji je grob točno pregledal ter trdi, da je to grob Leonidov. (Kolesarsko mesto) je gotovo BulTalo v Ameriki. Vsaki osmi človek v mestu ima kolo, ob lepih dneh drči po ulicah gotovo do 50.000 koles. V mestu je 180 tovarn za kolesa in okolu 100 prodajalnic, ki prodajajo samo biciklje. (Pred sodnikom) »Ali ste res govorili, da vam je Jernač mošnjiček z denarjem ukradel ?« — »Tega jaz nisem nikdar rekel! Trdil sem le, da bi bil jaz mošnjiček z denarjem našol, ko bi ga Jernač z menoj ne bil iskal«. Društva. (Družbi s v. Cirila in Metoda) je upo-slala te dni ženska podružnica »za Ruše in okolico« 100 gl. z besedilom : da je to dar narodnih žen in deklet, prebivajočih v znožju zelenega Pohorja«. Naj ta dar najmlajše naše podružnice z zelenih — torej upabudnih pohorskih višav in nižav bode v bodrilo vsemu Slovenstvu na okrog. Slovenci, vztrajajmo ! (Pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah, Trst.) Naše pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah slavilo bodo v nedeljo dne 9. julija 1899 svojo desetletnico in blagoslovljenje svoje krasne trobojno zastave. Ker so pevska društva velikega pomtna ne le za glasbo in petje, ampak toliko več za probujo narodne zavesti in obstanek naše narodnosti posebno tu ob Adriji, želeti bi bilo, da se ta slavnost desetletnice in blagoslov-ljenja društvene zastave vrši kolikor mogoče sijajno, iz katere bi naj na slovesen način izveneli združeni akordi bratske vzajemnosti in slovanskega bratoljubja. Slavna društva najuljudneje vabimo, da se ista blagovolijo udeležiti te slavnosti korporativno z zastavo ali pa po odposlancih, da tako s svojo udeležbo čim bolj povzdignejo sijaj iste. Glavni vspored, katerega posameznosti se objavi svoječasno, je sledeči: a) Zjutraj sveta maša in po tej blagoslovljenje zastave; b) Opoldne banket; c) Popoldne koncert in svobodna zabava. — Vsled velike nerodnosti in zmešnjave, ki bi nastajala med koncertom na dasiravno obširnem ali za ta dan gotovo pretesnem vrtu »Narod, doma« z nastopanjem posameznih pevskih društev na oder, določili smo, da bo na istem nastopalo le naše pevsko društvo »Adrija«, le poslednjo pevsko točko, t. j. F. S. Vilharjevo »Hrvatska davorija« peli bodo vsi zbori z spremljevanjem glasbe. Prosimo torej : Bratska društva, ki določijo, da se hočejo udeležiti te slavnosti, naj nam blagovolijo to naznaniti vsaj do prihodnjega torka, to je dne 27. junija t. 1., katerim pripravimo in določimo potrebno in poskrbimo po naročilu žebelj, da ga zabijejo v zastavini drog. Od čistega dohodka koncerta, po odbitku stroškov za slavnost, je namenjena polovica za dijaško ustanovo, a druga polovica v korist društvu »Adrija«. Natančneja pojasnila na posamezne želje in vprašanja daje in rado voljno odgovarja podpisani slavnostni odbor. — Želeč prijaznega odziva in kar najčastnejega ob iska, beležimo se in kličemo z bratsko pevskim in slovanskim pozdravom vsem: Na zdar! — Bar kovlje-Trst, dne 18. junija 1899. — Za slavnostni odbor: Hraber Ražem, častni predsednik. — Dra-gotin Pertot, predsednik. — Josip Pertot, podpredsednik. — Josip Sulčič, tajnik. — Drago Pertot, blagajnik. Gospodarske stvari. Zakupni razglas. Zaradi zagotovljenja predmetov: sena, slame, drv, premoga, koaksa, potem deloma kruha in ovsa za leto 1899/1900 se bodo vršile zakupne obravnave na oskrbovalnih postajah: Gradec 11., Maribor 4., Ljubljana 6., Celovec 20., Trst 25., Gorica 26., Pulj 14. julija 1899. — Ponudbe imajo dospeti ob teh obravnavnih dnevih dotič-nim vojaškim oskrbovalnim magacinom najkasneje do 10. ure dopoludne. Natančneji pogoji se lahko pregledajo pri omenjenih oskrbovalnih ma-gacinih. Zakupni razglas, obsegajoč podatke glede množine predmetov, katere jo dobaviti, splošni in specijalni pogoji in ponudbeni lormular se lahko upogleda v pisarni trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani. Gospodarske novice iz Istre. Dne 15. maja t. 1. je imela okrajna gospodarska zadruga v Buzetu svoj občni zbor, na katerem se je pokazalo, kako blagonosno deluje zadruga v prid tamošnjega kmeta. Zadruga je bila ustanovljena leta 1888, obstoji toraj že 11 let. V početku je imela samo 21 udov, a danes jih ima že 197 in do konca leta jih bode gotovo že 200. Glavna naloga zadruge je trtoreja in zadruga skrbi, da zatre po eni strani trtno uš, filoksero, ki se je jela pojavljati v tem delu Istre, po drugi strani pa, da skrbi za boljši uspeh na vinstvu svojim članom kmetovalcem. Zadruga je vzela v zakup zemljišče, na katerem si je zasadila matičnjak za vzgojo ameri-kanskih trt za podlago. Da bi zamogla v tem pogledu vršiti svojo nalogo v polnem obsegu, je stavila na vlado prošnjo za podporo in vlada je dovolila podpore 1000 gld. Nadalje je dala zadrugi letos brezplačno 2000 kg žvepla proti oidi-um-plesnobi in 800 kg modre galice proti strupeni rosi. Mnogo pa si nakupijo člani sami svojih zadružnih potrebščin, n. pr. škropilnice proti pe-ronospori in mehove proti plesnobi. Tudi umetno gnojilo so jeli že uvajati zadružniki na svojem zemljišču. Vlada je darovala zadrugi tudi 15.000 trt za podlogo iz svojih ameriških matičnjakov, toda večina trt je bila popolnoma nerabna. Omeniti je pa pri tem, da se v tem pogledu od strani tržaškega namestništva mnogo greši tako proti tržaškim kakor tudi istrskim vinogradnikom. Vlada dobi iz svojih matičnjakov na Štajerskem pri Ptuju amerikanske trte še po zimi. Za te trte si najame v Trstu magazin, kjer se imajo trte razvrstiti po imenu in vrsti. Za tako delo, ker je silno zamudno, bi bilo treba najmanj deset do dvajset ljudi, da bi šlo hitro izpod rok, ker je treba pomisliti, da primorski vinogradniki rabijo trte za posaditev mnogo bolj zgodaj, kakor v se-vernejih deželah. Za ta dela pa bi tudi trebalo domačih ljudi, ki so izurjeni v trtoreji. Toda kaj stori tržaško namestništvo? Vzame si par slabotnih Furlanov, ki mika-stijo trte dva, tri mesece, predno so razvrstene, in v tem poteče čas, ki je nujen za sajenje trt. Trte se v tem dolgem ležanju v magazinu po-suše in pokvarijo in vlada je izmetala ogromne svote za te trte, ne da bi se dosegel ž njimi povoljen vspeh. Zadruga ei nadalje prizadeva, da si zboljšajo njeni člani živinorejo, a ker jej vlada pošilja slabe plemene bike, bode morala gledati, da si drugače pomaga. Na tem občnem zboru se je položil tudi temelj zavarovalnici za živino, in sicer prvi v Istri po načinu zavarovalnic, katere ustanavlja tržaška slovenska kmetijska družba. Zadruga v Buzetu ima na čelu vrle može, ki se neumorno trudijo za blagor svojega kmeta Istrana, taka moža sta zadružni predsednik Jakob Draščič in blagajnik deželni poslanec dr. M. Trinajstič, odvetnik v Buzetu, kateri poslednji je posebno skrben za blagor svojih rojakov v Istri. Vidi se toraj, da slovanski kmet v Istri noče propasti, kar mu žele njega smrtni sovražniki, malikovalci beneškega leva, marveč da se ob rameni svojih dobrotnikov voditeljev hoče dvigniti gospodarski in seveda tudi narodno. Bog povrni stotero ljubav in trud voditeljem, narod naš pa ohrani kakor svoje verno ljudstvo v blagostanju, kakoršnega to dobro ljudstvo po vsej pravici zasluži. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 22. junija. Izšla je knjižica: „ Poljaki in poljski klub v državnem zboru", ki dokazuje, da treba Poljakom razrušiti sedanjo večino, ker le potem je upati bolj vre-jenih državnih razmer. Knjižica je naperjena vzlasti proti vodstvu Mladočehov v desnici in splošno sodijo, da jo je spisal poslanec Eutovski, ki vedno tišči na zvezo Poljakov z levico. Dunaj, 22. junija. Za v nedeljo napovedujejo soc. demokrati velike demonstracije proti preosnovi volilnega reda. Pravijo, da se jim pridružijo tudi liberalci, katerih zunanje znamenje pri udeležbi bo cilinder. černovice, 22. junija. Eumunski dež. in državni poslanci so se sešli v posvet ; manjšina poslancev je za to, da izstopijo ru-munski poslanci iz državnozborske večine, posebno sta to stališče zagovarjala poslanca dr. Popoviči in Flondor. Budimpešta, 22. junija. Eazprava o nagodbenih predlogih se bo precej zavlekla, tako da do srede julija ne bo nagodba potrjena. Pariz, 22. junija. Bourgeois se je včeraj posvetoval z raznimi somišljeniki o sostavi novega kabineta, toda je kmalu uvidel, da mu ne zaupajo dovolj. Potem se je podal v Elysee, kjer je Loubetu najprej poročal o splošnem položaju in sostavi nove vlade. — Eekel je, da položaj ni tako kritičen, kakor ga slikajo gotovi listi, in da zunanji svet ne sodi tako pesimistiški dogodkov v Franciji. Naloga konference v Haagu se mu zdi ena najlepših. Konferenca bo imela za Francijo in človekoljubje lepih uspehov. On je z dušo in telom vnet za to delo in upa, da njegov trud ne bo zaman. Zelo bi pa bil užaljen, ko bi moral odreči se temu plemenitemu poslanstvu. On je vodja samo ene stranke, ki pa dosedaj sama ne more prevzeti državnih poslov. Naloga nove vlade mora obstati posebno v tem, da pribori ugled pravosodju pred vsem svetom in ohrani disciplino v armadi. Za to pa morajo zadostovati indivi-duelni koraki. — Potem je Bourgeois pojasnil, da ne more izvršiti dane mu naloge, in svetoval Loubetu, naj se iznova obrne na Waldeck-Eousseau-a, ki naj se pogaja in dogovarja na čisto novi podlagi. Pariz, 22. junija. S sostavo ministerstva je iznova poverjen Waldeck - Eousseau. Pariz, 22. junija. Zbornica je vkljub živahnemu ugovoru skrajne levice s 882 proti 175 glasovom vsprejela predlog, da se zasedanje preloži še do prihodnjega ponedeljka. Rim, 22. junija. Zbornica je pričela včeraj razpravo o načrtu za izpremembo poslovnega reda. Socijalistični poslanci so zahtevali, da se razprava ali sploh odloži, ali pa obravnava ta zadeva vselej samo po eno uro. Vršila so se o teh predlogih imenska glasovanja in so bili odklonjeni z 225 proti 30 glasovom. London, 22. junija. Listi napovedujejo nevarnost vojske, ki preti navstati mej Anglijo in Transvaalom. „Daily Telegr." ve poročati, da bo za poveljnika angleške vojne odbran general Bedver-Buller. Dobro domače zdravilo. Izmed domačih sredstev, ki se kot bolečine olajšujoče rabi ob prehlajenji itd., je prvo Liniment. Capsici comp., katero napravlja lekarna Richterjeva v Pragi. Cena je nizka: 40 kr., 70 kr., 1 gld. steklenica, katerih vsaka je spoznati po znanem rdečem sidru. Gospodarska organizacija. Gena žitu na dunajski borzi dn6 21. junija 1899. Za 100 kilogramov. Pšenica za mesec junij . gl. 10 — do gl. 1010 » » jesen ...» 9 55 » » 9 57 Rž » mesec junij . » 7-90 » » 7 95 » » jesen .... » 7-79 » » 7 81 Turšica » mesec junij . » — » » — » » » julij-avg. » 494 » » 496 » » » sept.okt. » 5-15 » » 5-16 Oves » » junij » — » » — » » jesen .... » 616»» 618 Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 806 2 m ■ srednji zračni tlak 736 0 mm. Čas opazovati ju Stanje barometra v mm. Tompera- tura po Celzija Votrovi Nebo 729-1 l7 8 j si. szah. | oblačuo S t, - o B -3, B •i«. 6. . ool 7 zjutraj I 727 0 18 6 I 2. popol. | 727 3 22-6 | sr. j2 ___________ •prednja včerajšnja temperatura 18 4", normale: 184 sr. jzah. lak. oblaJ.I sr. jzah. | del. ja3no | 1-2 Tržne cene v Ljubljani dne 21. junija. PSenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ . Leča, hktl. . Grah, .. . Fižol, m. stot . Maslo, kgr. Mast, „ Špeh svež, „ gl- kr. g'. kr. 9 20 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . — 70 U — — 90 7 — Jajce, jedno . . . — 2* 6 50 Mleko, liter . . . — 8 50 Goveje meso, kgr. — 60 9 — Telečje — 64 5 60 Svinjsko „ — 76 3 20 Koštrunovo „ „ . _ 40 M — Piščanec .... 50 12 _ Golob..... _ 18 10 — Seno, m.stot. . . _ — 1 — Slama, „ „ . . . — — — 70 Drva trda, 4 kub. m. 6 40 — 64 „ mehka, 4 „ „ 4 60 I >ol>r*o urejeno žagarsko podjetja z dvojnim tečajem, z okroglo in podolžno žago in dovolj krepko vodno silo, z obsežnim prostorom in zraven pripadajočim stanovanjem, hlevom, šupo in shrambo, se da v najem za kakih 15 let. Tudi se ob jednem odda mlin na pet tečajev. Več pove Ivan Buggenig, Cesta na Rudol-fovo železnico št. II v Ljubljani 560 3-1 Vidrova ržena kava, nad vse čist izdelek, je kot pridevek k pravi kavi jako zdrava in izvrstna pijača. Po mestih naprodaj pol kilograma za 24 kr. — Kjer v prodajalnicah ni dohiti, naj se blagovoli naravnost naročiti 5 klgr. za 2 gld 25 kr. franko na vse poŠte. 104 10-7 Tovarna za rženo kavo v Pragi-Lieben. Največjo zalogo najrazličnejših razglednic ima A. TU RK, trgovina s pisalnimi in risalnimi potrebščinami v Ljubljani, na Dunajski cesti. — Ras-prodajalcem dd snaten popust. Vsprejema naročila v izvrševanje ličnih razglednic v raznih ~ poljubnih bojah. P...aC__, Primemo darilo otrokom ob razoih prilikah I JCTESTORiOICJir )C»M6 se tudi stari letniki razen I. in II j JffiEiSTCraTrSTimil!^^^ Primerno darilo otrokom ob raznih prilikah I Prodajalnica katol. tiskovnega društva prej H. Nieman v Ljubljani, Kopitarjeve ulice 2 priporoča svojo bogato zalogo molltvenlkov, mnogovrstnih podoblo in raznih drugih devoclonallj, zlasti: Rožne venoe, navadne, po pet oddelov, na niti dvanajste-rica 25 kr. do 1 gld. 40 kr ; na žici dvanajsterica 45 kr. do 3 gld.; iz bisernice jeden 35 kr. do 2 gld.; iz bisernice na srebrni žici in s križcem bisernim ali srebrnim jeden 1 gld. 70 kr. do 3 gld.; iz alumnija po 65 kr. kos. Rožne venoe Naše ljube Gospe, dvanajsterica 60 kr. do 1 gld.; rožne vence Žalostne M. božje, dvanajsterica 1 gld 60 kr. do 2 gld. 40 kr.; rožne venoe za duše v vleah, dvanajsterica 1 gld. ali 1 gld. 10 kr. Svetinjloe, raznovrstne, manjše in večje, dvanajsterica 70 kr., 1 gld. 20 kr. do 3 gld. 60 kr. Svetinje za ,.Marijine družbe", velike, iz aluminija, s slovenskim napisom, jedna 12 kr., sto skupaj 10 gld. Srebrne svetinjloe »Brezmadežnega Spoč.« in »presv. R. Telesa, po 45 kr. jedna in višje. Pražkl Jezuščekl v malih pušicah, po 10 kr., več skupa, ceneje. Krlžol za rožne venoe. dvanajst 25 kr. do 1 gld. 20 kr., iz niklja jeden 7 kr. do 70 kr. Križi razne velikosti in kakovosti s stojalom ali za na steno od 75 kr. jeden do 20 gld. Podobice za I. sv. Obhajilo, sto skupaj 2 gld. 50 kr, s čipkami 3 gld 80 kr.; večje za okvir, sto 6 gld, in 12 gld. Spomin sv. misijona, sto podob skupaj 85 kr. Litanije presv. Srca Jezusovega, slovenske, nemške, latinske, sto skupaj 80 kr. td. itd. Prodajalnica je o knjigovodje, praktikanta, ozir. pomožnega uradnika. Glede prve službe se zahteva, da ima prosilec spričevala trgovinske akademije ali vsaj trgovinske Sole, da je prosilec že dalj časa služboval pri kaki posojilnici ali hranilnici, ter da je vešč slovenskega jezika v besedi in pisavi. Prva plača znaša letnih 1200 gld. in se služba lahko takoj nastopi. Glede druge službe se zahteva, da je prosilec z dobrim uspehom zvršil trgovinsko šolo ali vsaj spodnjo gimnazijo, spodnjo realko ali obrtno šolo. Plača po dogovoru. Obe službi sta razpisani do dne lo. julija t. 1. ter se imajo prošnje s potrebnimi spričevali vred poslati ravnateljstvu zadruge. C g Pozor Obče znana, jako trpežna kolesa Styria št. V Jjudsko kolo" prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri Franu Čudnu v Ljubljani s čemur je si. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti Stnta it® w® 399 17 Znstopuik tvi-tllte: JoKi]> P o 1 a k. . Ci to e»> S S3 $£ gSH II <5~- '3 m Ravnokar je izšel XII. zvezek, cJialan: ^povesti. Cena 20 kr., po pošti 23 kr. Doliva se v Katoliški Bukvami in Tiskarni. — Dobe se tudi še vsi zvezki razven prvega in druzega. I1H ism i,'Ml® JWm WV« rfViJTi ^Vi JT, ^ iTi ^V, .Vi .Ti .V. .Ti jT, ^ % * Naznanilo. S tem slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem pod firmo Jakob Janež, stavbenik vodnjakov — Sv. Petra cesta št. 16 začel samostojno izvrševati vsa vodnjaška stavbinska dela ter prevzemam tudi polaganje lesenih in železnih cevij za vodovode. Priporočujoč se slavnemu občinstvu, da se pri napravi vodnjakov itd. blagovoljno ozira na me, bilježim z vsem spoštovanjem 539 3—3 •X»l£ol> .Tanež vodnjaški mojster. Kupnje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. 111 li lakso Veršec Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Olro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dn6 "V T JJUBIJJANI. do dn6 po 4'/j °,'o. Poštno - hranilnione položnice na razpolago. 3 J> u ii a j s k a t> O 1" Z Dn6 22. junija. Dne 21. junija. Kreditne srečke, 100 gld. . . ... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 202 gld 162 > — kr. gkupni državni dolg v notah..... 100 gld. 10 kr. 4°/0 državne srečke 1. 185-4, 250 gld. . . 171 gld. 50 kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » 50 » 100 > 05 » 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 157 25 » Rudolfove srečke, 10 gld....... 28 > — » Avstrijska zlata renta 4°/0...... 119 » 55 » Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 195 15 » 86 » - 9 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 100 > 15 » 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 98 50 > St. Gendis srečke, 40 gld....... 83 > 75 » Ogerska zlata renta 4"/„....... 119 » 05 » Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... 138 — » \Valdsteinove srečke, 20 gld...... 60 > — » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .... 96 > 05 » Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... 129 50 » Ljubljanske srečke......... 23 • 75 > Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 917 » —— » Dunavsko vruvnavno posojilo 1. 1878 . . 108 75 > Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 149 » 75 » Kreditne delnice, 160 gld....... 354 > 50 » Posojilo goriškega mesta....... 112 — » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3360 » - 9 London vista........... 120 > 45 . 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... 98 25 » Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . 432 » - 9 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 68 > 92''j. Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 97 25 » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 68 > 50 » 20 mark............ 11 > 78 » Prijoritetne obveznice državne železnice . . 210 75 » Splošna avstrijska stavbinska družba . . 106 » - 9 tO frankov (napoleondor)...... 9 > 65 V, » » > južne železnice 3°/0 . 170 — » Montanska družba avstr. plan..... 232 9 75 > 44 > 55 » » » južne železnice 5°/0 . 121 25 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 181 9 — » 6 » 67 » » > dolenjskih železnic 4°/0 99 50 » Papirnih rubljev 100........ 127 9 12 > Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 K II C U BB" 1., INollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasse 2. itf Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, I potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viBOcega 1 obrestovanja pri popolni varnosti k SJT naloženih (f 1 a v n 1 c, "£B |