Štev. 30 a Leto LXX Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdala celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 ta inserat«. Podružnica! Novo me*to. Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. An Milano. V Ljubljani, v petek, 6. februarja I942-XX Prezzo — Cena L 0.70 Uhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dnava po praznika. S Uredništvo In apraval Kopltar|eva 6, Ljubljana. a ;; Redazlone, Amministrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. i 5 Telelon 4001—4005. 2 Abbonamenti: Meso 12 Lirej Estcro, meta 20 Lire, Ediziono domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C C. P.i Lubiima 10.650 per gli abbonamenti: 10.349 pef le tnierzinni. Filiala« Novo mc*lt» Concessionaria esclnsiva per la pnhblicitfl dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milanu. Čete Osi že vzhodno od Derne V bitkah v Cirenajki doslej ujetih 3500 vojakov, uničenih 370 tankov in 192 topov - Napadi na Malto Vojno poročilo it. 614 Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Čete Osi, ki so že pustile za seboj D e r-11 o , nadaljujejo z zasledovanjem sovražnika proti vzhodu. V bitkah v Cirenajki je bilo do 31. januarja ujetih 3500 vojakov, uničenih ali zaplenjenih 370 tankov in 192 topov. Letalstvo je v tesnem sodelovanju s kopnimi silami ponovno bombardiralo umikajoče se skupine in zaledja sovražnika in jc povzročilo požare ter razdejanje. Brez prestanka so se nadaljevale napadalne akcije italijanskega in nemškega letalstva proti Malti: uspešno so bila napadena letalska in pomorska oporišča in številni cilji so bili zadeti. Angleška letala so včeraj motala rušilne bombe v okolici P a 1 e r 111 a in so zadele nek vlak: med iislužbenskiin osebjem so bili štirje mrtvi. Naša protiletalska obramba in naši lovci so tnkoj posegli v boj; od šestih napadalnih letal je eno strmoglavilo v morje blizu občine Santa Flavia, drugo pa je padlo na zemljo na zemljišču občine Prizzi; tlel letalskega osebja, ki se je rešilo, je bil zajet. Rini, 5. febr. AS: Poročilo dopisnika Times pri vrhovnem poveljstvo v Kairu navaja za vzrok poraza angleških čet dejstvo, da so imele preveč lahkih tankov v primeri s številom težjih tankov. Zato niso mogli nič opraviti proti hitrim in bolje oboroženim tankom nasprotnikov. Ženeva. 5. febr. AS: Londonski dopisniki iz. švicarskih listov poročajo, da so italij.-nemške zmage v Libiji in položaj v vzhodni Aziji povzročili veliko zaskrbljenost v angleškem javnem mnenju, čegar morala ni bila od I)unkerquea setn nikdar tako nizka. iOazctte de Lausannc piše, Hude sovjetske izgube na vzhodnem bojišču Nemško vojno poročilo Hitbrjev glavni stan, 5. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču so izpodleteli številni sovjetski napadi z zelo težkimi izgubami za nasprotnika. Lastne čete so imele krajevne uspehe. Na srednjem bojišču jc bila obkoljena in uničena ena sovražnikova skupina. Letalski oddelki so izvedli številne napade na postojanke sovražnikovih čet, na sovražne kolone in na sovražna letalska oporišča. Na vzhodni severnoameriški obali so nemške podmornice potopile 6 sovražnih ladij s 47.000 tonami1, med njimi en 15.000 tonski parnik. V Severni Afriki sc nadaljuje zasledovanje sovražnika vzhodno od Derne. Bojna letala so razkropila angleške oddelke zahodno od Tobru-ka in bombardirala ciste, po katerih sc sovražnik umika. Po dosedanjih sporočilih so pri bojih v C i -r c n a j k i nemško-italijanske čete v januarju za- jele 3500 vojakov ter zaplenile oziroma uničile 370 oklepnih vozil in 1!)2 topov Nemške podmornice so pri S o 11 u m u napadle angleški konvoj, ki so ga ščitili rušilci. S torpedi so zadeli več enot. En angleški rušilec je bil verjetno potopljen. Na otoku Malti so skupine nemških letal oh zaščiti lovskih letal napadle pristanišče L a Vale t to s težkimi bombami. — V letalskih bojih vzhodno od otoka so bila brez lastnih izgub sestreljena tri angleška lovska letala. Berlin. 5. febr. AS: Iz vojaškega vira se je izvedelo, da so Nemci 2. februarja pri SchlUssel-burgu odbili več sovjetskih napadov. Isti dan so se^ morali tudi na petrograjskem bojišču boljše-viški ogledniški oddelki sprijazniti z dejstvom, da so bile nemško predstraže znatno okrepljene in da je bila pomnožena obramba bojnih črt. Začelo se je zbiranje sovjetskih napadalnih oddelkov, toda nemško topnilvo je takoj začelo z uspešnim obstreljevanjem, jih razpršilo, jim povzročilo velike izgube ter Sovjote prisililo, da so morali svoj načrt opustiti. \6lkischer Buo-bachterc Če bi Angleži začeli svojo ofenzivo v Libiji brez tolikšnega govoričenja in samo z namenom, poskusili oddaljiti pritisk sil Osi na egiplsko mejo, l>i lahko rekli, da so svoj cilj nekako dosegli. — l'oda I/ondon je naznanil, da pomeni ofenziva Wa-terloo za Os v Afriki in je podprl le razburljive trditve z velikimi in strašno oboroženimi silami, ki pripravljajo čudo v tem odločilnem napadu pred zavzetjem Tripolisa. Danos Churchill po novem neuspehu skuša zanikati ta ofenzivni cilj in pravi, da je bil namen ofenzive oddaljiti Italijane in Nemce od egiptovske meje. Toda te spremembo ni vzel resno nili on, niti angleško časopisje. Lisli ponavljajo trditve londonskega radia, da ie po-vzročilo angleški poraz pomanjkanje vojnega gradiva. ko so sile Osi izločile iz bitke okoli 800 angleških tankov in tako postale enake Angležem. Trgovinska pogajanja med Finsko in Nemčijo Helsinki, 5. februarja. AS. V finsko prestolnico so prispeli nemški trgovski zastopniki, da bi povečali trgovsko izmenjavo med finsko in Nemčijo. Pogajanja bodo obravnavala tele točke: dobava nemškega vojnega materiala in potrebne količine hrane Finski; dobava lusa in celuloze Nemčiji: carinske olajšave pri transportih. da bi se tako obseg trgovine čimbolj povečal. Siloviti letalski napadi na Surabajo, Singapur in Rsngoon Pri napadli na Surabajo je bilo uničenih 85 sovražnih letal - Začel se je splošni napad na Singapur - Bojazen v Avstraliji Odločen odpor kralja Faruka Kralj Faruk se je uprl angleški zahtevi, naj Egipt stopi v vojno Nahas paša sestavlja novo egiptovsko vlado Ankara, 5. febr. as. Iz Kaira poročajo, da je kralj faruk dal Nahas paši mandat za sestavo nove vlade. Nahas paša jc kot voditelj egiptovske nacionalistične stranke med ljudstvom zelo priljubljen. Bil je že ministrski predsednik leta 1936. Pravijo, da bo moral Nahas paša sporočiti kralju sklepe svojih posvetovanj v petek zvečer. Ankara, 5. febr. AS. Zvedele so se nekatere podrobnosti o dogodkih, ki so dovedli do odstopa egiptske vlade. Pri nedavni proslavi obletnice smrti Mohameda, Mahmuda je prišlo do medsebojnih spopadov, ki so še bolj poglobili vrzel med Angležem prijaznimi krogi in pa med nasprotniki angleškega dominija. Še večje manifestacije so bile na vseučilišču v Kairu, kjer so se posebno os4ro pokazali izrazi sovraštva proti ministrskemu predsedniku Sihriju, ki jc bil orodje v angleških rokah. Poleg tega je morala vlada odstopiti tudi zaradi nasprotstva med Sirri pašom in egiptovskim javnim mnenjem. Ankara, 5. febr. AS: Novice iz dobro poučenih virov v Kairu potrjujejo, da je nastala vladna kriza v egiptovski prestolnici zaradi tega, ker se je kralj Faruk uprl proli neposrednemu vstopu svoje dežele v vojno proti silam Osi. Ko je angleška vlada zahtevala, naj bi Egipt pomagal pri operacijah v Cirenaiki proti protinapadom sil Osi, ki so preobrnili vojaški položaj in groze, da bo< do potisnili angleške čele na njihova prvotna izhodišča. Kralj in njegova okolica, ki hočejo za vsako ceno čuvati koristi egiptovskega naroda, se ni obotavljal preprečili poskuse ljudi, zasužnjenih angleški politiki in poklicati na vlado Nabas-pašo, voditelja nacionalistične stranke, najmoč. stranke v državi, ki pa je bila zaradi nasprotovanja Londona v vladi vedno slaba. Odločno zadržanje rnla- Sfockholm. 5. febr. AS: --Pagers Nvheter« jc Izvedel od svojega londonskegt. dopisnika, da angleška vlada vkljub zavezništva in pogostim izjavam prijateljstva do Sovjetov, ni preklicala prepovedi za izhajanje komunističnega dnevnika »Daily Worker<. Vzrok je v tem, ker je imenovani propagandni boljševiški list zadnje čase povzročil večie nerede med delavskimi množicami v Angliji. dega kralja je izzvalo veliko zaskrbljenost in nezadovoljnost v angleških vojaških krogih v Kairu, ki mu groze z enako usodo, kakršno je doživel perzijski šah v trenutku, ko se je uprl zahtevani Londona, ki so ogražale neodvisnost in suverenost njegove države. Novi krediti za bolgarsko vojsko Sofija, 5. februarja. AS. Finančni minister je snoči predložil parlamentu zakonski predlog za izredni kredit 2.600.000.000 levov za vojsko. Minister je predlog podprl z dejstvom, da mednarodni položaj neobhodno zahteva pomnožitev izdatkov za armado zaradi kar največje oborožitve in izurjenosti vojske. Politika novega čilskega predsednika Santiugo de Chile, 5. februarja. AS. Novi čilski predsednik Rios je i/javil, da je prekinitev diplomatskih odnošajev z osnimi silami zelo težko vprašanje in da bo vlada v tem pogledu delovala v popolnem soglasju z zakonodajno močjo. Tokio, 5. febr. AS. Japonski cesarski stan objavlja, da je japonsko pomorsko letalstvo, ki deluje na jugovzhodnem Tihem morju, izvedlo velik napad na pomorsko oporišče S u r a h a y a na otoku Jiivi in na letalsko oporišče M a I a n g. •V zračnih bojih ali na zemlji je bilo uničenih 85 sovražnih letal. Poročilo • dodaja, da je ta akcija dejansko uničila vse zračne sile v tej pokrajini. Japonci so izgubili tri letalo. Japonska letala so v zahodnih pristaniščih na Javi potopila tri sovražne ladje s tonažo 11.000 ton. Tokio, 5. febr. AS. Japonski glavni cesarski stan objavlja v posebnem poročilu, da so japonske sile izvedle silovit letalski napad na Singapur in da so popolnoma razdrle utrjeno obrežje kralja Jurija VI. in uničile en konvoj. Popolnoma je bilo uničeno tutli letališče v R n n g o o n u. Tokio, "5. febr. AS. Agencija Domei je izvedela iz Kiangsuja, da so Japonci znova napadi i čete čungkinškc vlade pod poveljstvom generala Ho Clio Kua ob reki Wuo. Napodili so v beg 142. in 21. kitajsko divizijo. Bangkok, febr. AS. General Wavcll, vrhovni poveljnik zavezniških vojsk na Tihem morju, je v dnevni zapovedi angleškim imperialnim vojakom dejal: »Naša naloga je, pridobiti na času. Smo v podobnem položaju kakor je bil angleški ekspedicijski zbor v prvi bitki pri Vpresu. Ne sinete odstopiti niti pAdi zemlje, ne da bi se zagrizeno borili in za seboj morate porušiti vse. kar bi moglo tudi le prav malo pomagati nasprotniku. Računam na vas vse. da boste šli v ta boj in da ne. boste več mislili na umik. marveč da se boste ovekovečili v obrambi Singapurja.« Stockholm, 5. febr. AS. Angleška poročevalska agencija objavlja iz Mclbourncjn, da jc avstralsko letalsko poveljstvo objavilo doslej največji seznam izgub v moštvu. Seznam vsebuje imena 02 avstralskih pilotov, ki so padli v bojih na Tihem morju. Tokio, 5. febr. AS: Novice iz Birme vedo povedati, da so japonska letala zelo bombardirala letalsko oporišče Tonggu, 250 km severno od Rangoona ter od železnice, ki veže Rangoon z meslom Mandalav. Na letališču je bilo pokončan ih šest sovražnih lelal. Zaradi napredovanja proti Tonggu je vedno težje v Rangoonu izkrra-vati pomoč za Čungking. Na drugi strani so Japonci, ki so prekoračili roko Sahveen in zasedli Paan, pridrli že 50 km na sever od Mulmeina. Angleške izgube v Hongkongu Stockholm, februarja. AS. Iz Otta\ve se je izvedelo, da jc kanadski obrambni minister Ralston v parlamentu objavil' angleške izgube v Hongkongu, ki znašajo približno 4000 mrtvih in ranjenih. V Londonu so potrti zaradi Singapurja Berlin, 5. februarja. AS. Berlinski listi razčlenjujejo položaj na Tihem morju in pravijo, da je značilno zadržanje nngleške propagande z ozirotn na predvideni padec Singapuru. Singapur je za 'angleški imperij trdn java, ki brani Indijo. Angleži vedo. da se bo zaradi močnih utrdb in težav, ki ovirajo napadalca s kopnega, Singapur lahko še nekaj časa upiral in zdržal v počasnem smrtnem boju, toda njegova končna usoda je /e zapečatena. Tisk onstran Rokavskc-ga preliva proti temu ne more in ne \e storiti drugega, kukor organizirati veliko potvorlio in dopovedovati svojim čilateljem. o-noči sporočil načrte, ki se bodo izvedli, če bi bila Avstralija napadena Ti načrti pripravljajo največjo preselitev v avstralski zgodovini. Na desoltisoče ljudi in domače živine bodo preselili z obrežja ozemlja. Ko li^t tolmači umik angleških branilcev na Malaji dodaja, da bi Singapur utegnil postati angleški I obrti k na Daljnem vzhodu. Velika vprašanja je treba rešiti. Ni treba dvomiti, da bi Singapur neskončno dolgo ne mogel kljubovati japonskemu obleganju. Surabafa Odločilni trenutki v bitki za Singapur Run, 1. fe.br. AS. Bitka za Singapur je prišla v oulocilr.o razdobje. Topovi velikega kalibra obstreljujejo otok s kopnega, iz zraka ga napadajo bombniki ter ga neprestano uničujejo, pripravljajoč končni naskok. Japonsko orožje ima olajšan položaj zato. ker jc prišel napad na trdnjavo izza hrbta, od koder lahko neposredno in neubranljivo navalijo na vojaške cilje. Angleško poveljstvo je pri utrjevanju »azijskega Gibraltarja« predvidelo le morebitni napad z morja. Izključujoč napad izza hrbta, so vse utrdbe, kaverne in vse druge obrambne napravo postav I jene le ob robu morskega preliva, za katerim se Japonci >e pripravljajo na odln čilen naskok. Ta strateška zmota jc zdaj kakor nalašč v prid Japoncem. Neprestano topniško obstreljevanje, kakor tudi zračni napadi izvajajo pripravo in brez primera v preteklosti podirajo postavljene ovire. Njihovi napadi so sistematični. Brzojavke, ki prihajajo iz Singapurja v angleška mesta, pravijo, da je pogled na trdnjavo strašen. Nad mestom se vale oblaki dima. ljudstvo v neredu bega sem in tja, iščoč varnih zavetij. Vsako jutro so že ob prvi zori na nebu japonska letala in v zaporednih valovili mečejo na trdnjavo jekleni dež, velike bom-bo.Jn sjarim požarom se pridružijo novi in nove ruševine. Neko poročilo pravi, da Singapurja ni več mogoče spoznati, takšnega ga jc naredil sovražni ogenj. je nizozemsko upravno središče pokrajine v vzhodni .lavi, nasproti oloka Madura. Pokrajina Surabaja je zelo gosto naseljena, in sicer pride G95 prebivalcev na kv. kilometer. Pokrajina Surabaja je velika 1430 kv. metrov iu ima skoraj 1.000.000 prebivalcev. Mesto Surabaja je glavno izvozno pristanišče na Javi z modernimi pristaniškimi napravami. Mesto ima 340.000 prebivalcev in je središče kovinske industrije, barvnih tovarn, pivovarstva; mnogo je v pristanišču ladjedelnic in naprav za vzdrževanje pomorskega prometa. V mestu je tudi velika orožarna. — Iz Surabajo se izvaža zlasti sladkor, kavčuk, riž, kava, tobak, dišave, kože, petrolej, žveplo in jod. Nenadna preosnova londonske vlade Rim, 5. febr. AS. Davi so uradno sporočili iz Londona, da je bila nenadno preosnovana londonska vlada, v kateri je bil minister zs preskrbo lord Beaverbrook imenovan za ministra za vojno proizvodnjo, sir Andreu Dunean. predsednik trgovskih združenj, pu je bil imenovan za trgovinskega ministra. Imenovanih je bilo tudi šest državnih podtajnikov. Ministrski predsednik bo imel v kratkem v poslanski zbornici govor, kjer bo posebno osvetlil pomen delovanja novega ministra za vojno preskrbo. Rim, 7. febr. AS. Politični sodelavec agencije Reuter objavlja razloge, zaradi katerih bivši angleški poslanik v sovjetski Rusiji Cripp« ni sprejel mesta v angleški vladi. Ki) so mu ponudili ministrstvo za preskrbo, je ( ripps zahteval take pogoje in tako velika pooblastila, da Churchill njegovih zahtev ni mogel sprejeti, ker bi bil s leni omajan njegov ugled. Stockholm, 5. febr. AS. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagbludet* piše n ustanovitvi novega ministrstva za vojno proizvodnjo, ki je bilo zaupano lordu Beaverbrooku. Novo ministrstvo so nahaja pred velikimi organizatorič-nimi m birokratskimi težavami. Razni uradniki so boje, da bodo prišli pod neposredni vpliv Keaverbrooka. kakor v primeru Bevina ' ali atallorda Crippsa. Podražitev domačega tobaka, cigar in cigaret Prilagoditev cen domačega tobaka prodajnim cenam v Italiji Ljubljana, 5. januarja. Visoki Komi sar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi kr. zakonskega odloka o0._ na 200 lir za kg. Ponori ke od 120.— na 180,— lir za kg. Kratke domače od 80,- na 100,— lir za kg Cigarete: Neretva od 240,— na 320,— lir za kg. Mo^ rava od 200,— na 260,— lir za kg. Zeta od 180,— na 220.— lir za kg Ibar od 160.— na 180,— lir in Drava od 130.— na 150,— lir za kg. Tobaknv ekstrakt: V posodicah po 5 kg od 2.50 lir na 3.— lire in v palicah od 1.90 lir na 2.40 lire Z vsega sveta .Madžarska Palača starega parlamenta v središču Budimpešte je župan Budimpešte na veliki slovesnosti predal italijanskemu poslaniku Anfusu kot dar madžarske prestolnice Italiji, V izročilni listini je navedeno, da naj bo palača starega parlamenta sedež italijanskega kulturnega zavoda v Budimpešti. Madžarska policija je zaradi Širjenja neresničnih novic, ki jih širi inozemska radijska propaganda, zaplenila 27 radijskih aparatov in zaprla njihove lastnike. To -o večinoma Židje in bo proti njim uvedeno «odno postopanje. Oblasti v Kološvarjti so odredile, du v središču mesta Židje ne smejo imeti svojih trgovin. Mnogo židovskih trgovcev se je moralo preselili v židovski del mesta. Vlada jc prepovedala kmečkim delavcem zapuščati poljska dela. Tisti, ki so brez dela. bodo morali iti v kraje, kjer primanjkuje delavcev. Vlada namreč hoče čim bolj podpreti poljedelsko proizvodnjo. Japonska Japonski higienski zavod je objavil poseben statistični pregled, ki dokazuje, da imajo Japonci med vsemi narodi na svetu najbolj zdravo srce. Smrtni slučaji '.aradi srčnih napak in drugih srčnih bolezni, so pri Japoncih najbolj redki med vsemi narodi na svetu. Avstralija Letalski poštni promet je v Avstraliji popolnoma ukinjen. Avstralsko prebivalstvo je s tem zelo nezadovoljno, ker je letalski poštni promet omogočal zvezo z avstralskimi vojaki, ki so na Bližnjem vzhodu ali pa v Singa-pooreju. " Biimha je eksplodirala vCalgooreju v avstralski pokrajini Perth in je bilo pri tem ubitih 8 osel). 21 oseb pa je bilo ranjenih. Poročila iz ameriškega vira pravijo, da so med mrtvimi sami redarji jugoslovanskega rodn; eksplozija se je zgodila, ko so redarji opravljali neko preiskavo, (.Stampa .) Japon-ke vojaške oblasti v Tokiu so objavile, da je ameriška bolničarska ladja Mavtine prišla v Sidney v Avstraliji dne 21. januarja in je pripeljala s seboj 200 ameriških ranjenih vojakov. Ladja je od japonskih vojaških oblasti prejela dovoljenje, da lahko brez motenj opravi to pot. Irska Angleške oblasti so silno nezaupljive do ameriških vojakov, ki so zasedli Ulster. severni del Irske. List »DailvMailc piše, da se je bati. da bodo ameriški vojaki širili novice vojaškega značaja, zlasti pa tajna navodila svojih poveljstev. Južna Afrika V senatu Južne Afrike je bil vložen predlog, rla naj se Južna Afrika proglasi za popolnoma neodvisno republiko. Kuba Stavka je izbruhnila med mornarji trgovske mornarice. Mornarji za-hlevaio višjo mezdo in posebno zaščito proti nevarnosti podmornic. Delo v pristanišču Havana popolnoma počiva. Notranji minister je podal ostavko in tako je vlada v delni krizi. Peru Silna poplava ie razdejala del mesta Urubambe. Reka Tuliotnajo je zaradi silnega deževja prestopila bregove. Do sedaj je poplava zahtevala 400 smrtnih žrtev, nad 1500 ljudi pa je brez strehe. Voda še narašča. Bolgarija Poskusi za izdelovanje umetnega bencina so se popolnoma posrečili. Bolgarski raziskovalni urad je objavil, da bodo še letos v Bolgariji izdelali 20.(X>o.olovice zbirke pa stanejo vse knjige po 5 lir Zberite knjige »Slovenčeve knjižnice«. - Vsaka knjiga broširana ie 5 Kr, vezane po H lir in 20 lir. Novi hrvatski poslanik v Bukarešti Bukarešta. 5. febr. AS: Novi hrvatski poslanik v Bukarešti dr. Branko Benzon je izročil romunskemu kralju svoje poverilnice. Novi minister je potrdil enotne poglede in cilje romunskega ter hrvatskega naroda. Kralj Mihael je poudaril, da bodo odnošaji med obema državama vedno bolj tesni v ozračju pravice in nove evropskp svobode. Hrvatski konzul v Milanu Zagreb. 3. februarja. AS. Z odlokom poslovnika je bil imenovan dr . Svilokoč za hrvatskega generalnega konzula v Milanu. Pomladanski velesejem v Zagrebu Zagreb, 5. februarja. AS.Od 23 aprila do 3. maja bo v Zagrebu pomladanski velesejem. le, druge, gospodarske manifestacije nove Hrvatsko sc bodo udeležile tudi Ituliju, Nemčija, Madžarska in Švica. Čangkajšek v skrbeh Stockholm, 5. februarja. AS. Možnost, da bi uporna kitajska lahko še računala na anglosaksonsko pomoč, postu ju iz raznih vzrokov vedno bolj dvomljiva. Kakor piše list »Alle-lianda«, še ni prispelo na Kitajsko vojno gradivo. /e pred časom poslano iz Združenih držav, ker je bilo izkrcano na krajih, ki so zaradi vojne Kitajcem nedostopni. Ni napačno predpostavljati. da pomanjkanje anglosaksonske pomoči vedno bolj povečuje že itak velike Čungkajško-\c skrbi zu izid vojne z Japonci, Obsojeni bolgarski komunisti Sofija, 5. februarja. AS. Vojaško sodišče v Plovdivu jc izreklo sodim v procesu proti skupini komunistov, aretiranih v mestu Karlovu. šest obtožencev je bilo obsojenih na smrt šcd drugih na 12 let ječe, ostalih 10 pa tla manjšo kazcu. Iz Hrvatske Hrvatski gospodarski minister na inšpekciji. Minister za obrt, vclcobrt in trgovino, dr. Toth, sc jc te dni mudil v Mitrovici ter je imel s tamoš-njim velikim županom dr. Elickerjem in gospodarskimi krogi posvet o vseh aktualnih gospodarskih vprašanjih. Tako minister, kakor tudi veliki župan, sla navzočim zastopnikom domačega gospodarstva dajala potrebna pojasnila in navodila za striktno izvajanje vseh gospodarskih predpisov, ki jih v zadnjem času izdaja hrvatska vlada. Nabiralna akcija nemške narodnostne skupine na Hrvatskem. Voditelj nemške narodnostne skupine na Hrvatskem, dr. Jakob Altgayer, je odredil nabiralno akcijo za vse člane nemške narodnostne skupine, ki te dni zbirajo za vojake na vzhodnem bojišču tople čevlje in škornje ter razne volnene predmete. Nabiralna akcija bo zaključena 10. t. m. Skrita zlatnina in srebrnina. Pri pregledu raznih judovskih stanovanj in trgovskih lokalov, so oblasti našle v kleteh skrite mnogo zlatnine in srebrnine, katere vrednost presega več milijonov kun. Hrvatski delavci odhajajo na delo v Nemčijo. Iz Sarajeva je prejšnji teden odšlo na delo v Nemčijo 500 delavcev, večinoma muslimanov. Politični sestanek v Varaždinu. Oni dan sta se mudila v Varaždinu prejšnji ravnatelj zagrebške podružnice bivše agencije »Avala«, sedanji minister I ranko Tortič in Blaž Lorkovič ter sta imela sestanek, na katerega sta povabila krajevne uglednejše pristaše bivše 1I8S. Vseučiliški teden v Zagrebu. Ta teden je v Zagrebu posvečen hrvatski vseučiliščni usta-ški mladini. Vrsto slavnosti, ki bodo ob tej priliki v Zagrebu je začel Poglavnik z govorom, ki ga je imel v nedeljo preko zagrebškega radia. V govoru se je kot vrhovni poveljnik vseli ustašev zahvalil hrvatskim ustaškim akademikom za vse velike zasluge, ki so jih tekom prejšnjih let izkazali narodu. Poudarjal je. da si sedanjih uspehov brez akcije akademikov-ustašev sploh ni mogoče predstavljati. Zato pa tudi dobe vsi okademiki-ustaši posebno odlikovanje. Ustašinje prisegajo. Pred pogl.avnikom so oni dan prisegle prve voditeljice ženske zveze ustaškega jiokrcta. da bodo z ostalimi iislaši vedno delavne in se borile za sedanjo državo in Poglavnika in da bodo vedno izpoln jevale vse njegove zapovedi in držale vse tajne. Protestanti dobe novo cerkveno ustavo. Protestantski škof dr. Popp je izjavil časnikarjem. da je za nemško protestantsko cerkev na Hrvatskem pripravljena nova ustava, ki je izdelana na voditeljskem načelu in zavrača vse demo k rut s ko-pa rlainentanie osnove. V hrvatsko državno službo so sprejeti: profesor Anion Knnp iz Celja. Postavljen je za profesorja na klasični gimnaziji v Hrvatskih Karlovcih. Za profesorico na drž. realni gimnaziji v Trebinju je imenovana Nada Finžgar. V zunanje ministrstvo je sprejeta Nada Leskošek, na državno bolnišnico v Pa k rac je pa prestavljen iz bolnišniče v Vrapčti dr. Franjo Pestotnlk. Naredba i> čiščenju podstrešij. Hrvatski vojni minister je izdal naredbo o čiščenju podstrešij. Po lej odredbi je predvideno prisilno čiščenje podstrešij. Nove cene mesu v Zagrebu. Oblast je določila nove cene mesu za prodajo v Zagrebu. Po tej odredbi se sine odsedaj prodajati v Zagrebu: govedina od 46—62 kun. jetia 20, vampi '20, jezik 46, pljuča 16, sire 46, možgani 40 kun za 1 kg. Teletina od 32—00 kun. Jetra 10, jezik 40, pljuča 30 kun. Namestnik poveljnika ustaške nadzorno,službe. Poveljnik je podpisal odlok, s katerim je imenoval dr. Adolfa Uršiča za namestnika poveljnika ustaške nadzorne službe Posebne nakaznice za opremo novoporočencev in novorojencev Da prepreči neprilike, ki so se dogajale v zvezi z nabavnimi boni za novoporočence in novorojence, ki so jih izdajala okrajna glavarstva (mestno županstvo) za svoje potrošnike na različnih precej neprimernih obrazcih, so uvedene posebne nakaznice za opremo, katerih veljavnost se razteza na celo kraljevino. V smislu okrožnice z dne 13/1/194'2-VlII-No 30/7 1942 se pošiljajo Trgovinsko-industrijski zbornici odtisi naznanjenih izkaznic, da jih bo poznala. Zbornica nuj po teh vzorcih da dvojezično na-lisniti potrebno število izkaznic sorazmerno z rojstvi in porokami v pokrajini ter jih porazdeli med okrajna glavarstva, upoštevajoč pri tem število rojstev im porok v obdobju marcc-oktober 1941, ostanek pa hrani kot potrebno zalogo za morebitna naknadna zaprosila okrajnih glavarstev (mestnega županstva). Podatki glede števila rojstev in porok v obdobju marcc-oktober 1941 se bodo zbornici dostavili, ko bodo ugotovljeni. V razliko od osebnih nakaznic za obleko obsegajo nakaznice za opremo odrezke z eno ali več točkami (n. pr. 2, 5, 10); številka tu ni zaporedna številka, ampak pomeni vrednost odrezka po številu točk. Pripomniti je, da naj potrošnik pri vsaki nabavi uporablja čim manj odrezkov, tako bo nabavil n. pr. dva metra platna za svoje osebno perilo (6 točk) na ta način, da bo izstrigel en odrezek s 5 točkami in enega z eno točko (ne pa 6 odrezkov po eno točko ali treh odrezkov po dve točki). Nakaznice za opremo novorojenčkov in novoporočencev stopijo v veljavo s 1. marcem t. I. in od tega dne dalje naj jih okrajna glavarstva izdajajo namesto nabavnih bonov, glede katerih slede navodilu o njih izdajanju po določilih gornjih okrožnic. Tako glede nakaznice za opremo ženinovo kakor nevestino se določa, da ju mora izdali oh naročilu olclicev isto okr glavarstvo (mestno županstvo), v katerega območju leži občina odn. župnija, ki sla si jo zaročenca izbrala za kraj svoje poroke. Število porok im pričakovanih rojstev (ali rojstev), za katere so se izdali nabavni boni v mesecih januarju in februarju, je treba sporočiti Visokemu komisariatu, kakor v prejšnjih mesecih. Februar v gospodarstvu V sadovnjaku: Meseca februarja že nastopajo nepremrzLi in bolj prijazni dnevi, zato je skrajni čas, da pričnemo s snažen jem sadnega drevja. Z žago odstranimo vse polomljene, bolne, rakaste in odvisne veje. Sadno drevje zahteva svetlobe, sonca in zraka, zato proč z nerodovitnimi, starimi in pregosto sojenimi drevesi! Ko smo |Kižugalii veje, se s strguljo lotimo večjih vej in debla. S strguljo in ščetjo odstranimo mali. lišaj in' tudi odmrlo lubje. Po končanem delu numužemo sčiščene debelejše veje in deblo z razredčenim drevesnim karboli-nejem. Apneni belež tu ne pomaga nič in ga napredni sudjur rabi le, če mu grozi pomladanska pozeba. S čiščenjem smo že zatrli precej škodljivcev. vendar moramo paziti še na gosenične za-predke in mešičke glogovega belina itd. Tudi pred zajcem jiozor! Vse oglodine zamažd, ko so še sveže, s cepil no smolo. Mesec februar je najboljši zn cepljenje češenj. Tudi je zadnji čas, da narežemo cepiče od drugih vrst sadnega drevje. Cepiče režemo le z odraslih rodovitnih dreves onih sort. ki najbolje uspevajo v vašem okolišu. Tega mesecu tudi gnojimo sadnemu drevju z gnojnico ter pripravimo vse, kar je potrebno zu spomladansko saditev. 1'azi, du boš o pravem času naročil sadna drevesca! V zelenjadiieni vrtu: Kdor ima toplo gredo. |voseje /e zdaj nekaj solate v zabojčke, da jo bo kasneje presadil vanjo. Proti koncu meseca uredimo toplo gredo, vanjo zvozimo konjski gnoj in dobro vrtno prst. Če je vreme le kolikor mogoče ugodno, pripravljamo konec meseca na primernih, zavetnin in toplih prostorih manjše gredice, za prve posevke beriv-ko. petršilja. korenja, graha in špinače. Oni, ki v jeseni še niso prelopatili vrtov, naj to nemudoma store, da jim bo nočni mraz vsaj kolikor toliko zemljo udelal. Tudi ne smemo pozabiti o pravem času naročiti zelenjudnih semen. Na polju: Ko se zemlja kolikor toliko osuši, preorjeino na srednjo globino od jeseni ne-preorane njive. Za oranje v februarju se največkrat poslužinio zgodnjih jutranjih ur. ko je zemlja še kolikor toliko trda in se ne prijemlje pluga in nog živali. Zdaj preorane njive in sinove brazde razdrobe jKizni spomladanski mrazovi, da postane zemlja prhka in lahko njive o pravem času zlahka zbranamo in pripravimo /a prve posevke. Če mislimo polje gnojiti, jc februar najprimernejši čas, da navozi-mo na njive hlevskega gnoja, ga raztrosimo in podorjemo. Posebno zu težke zemlje je to priporočljivo. Tudi z umetnimi gnojili, kot z ni-t rofo.sk u lom. kalijevo soljo in apnenim dušikom, lahko gnojimo Ako nameravamo gnojiti tudi ozimino — napravimo to zdaj. Če opazimo, da je mraz dvignil ozimino, jo povalja-mo. Ob ugodnem vzremenu posejemo proti koncu februarju korenje, jnia žita in črno deteljo. Prav tako ne smemo pozabiti nn kalitev krompirja, kar je posebne važnosti v sedanjem času. Na travniku: Tudi tu je skrajni čas, da po-gnojimo z gnojnico. Ako želimo pašnike še iz-lx)ljšati. gnojimo še s kalijevo soljo, superfos-futom ali fosfatno žlindro. Tudi pepel je izborilo gnojilo. Zanemarjene travnike pobranhmo, da iztrebimo mah in plevel. V vinogradu: Glavno delo meseca februarja v vinski gorici, je pričetek trsne re/.i. Prav tako kakor v sadovnjaku očistimo in otrobimo trse starega Inlia. Precepi jene trse okopl jemo in očistimo. Poleg teh del pripravljamo še kolje in ga' iln p reg n i ramo. Po kleteh pa pretakamo vino, pregledamo in popravimo posode, stara vina pa točimo v steklenice. V gozdu: Poleti nasekan les spravljamo po zmrzlih poteh in jio snegu v dolino. Tudi z zimsko sečnjo nadaljujemo. Ako so nam lansko leto gozdni škodljivci napadli drevje, je zdaj skrajni čas, da ga posekamo in tako prepreoi- i mo širjenje. Marjan Juvan. Gospodarstvo Potrošnja električnega toka Uradni list v Rimu objavlja nov zakonski dekret o omejitvi potrošnje električnega toka. Doslej je znašal odstotek zmanjšanja 20, v bodoče pa bo znašal 35%. V kolikor je potrebno, se mora delo omejiti no samo za en delovni dan, marveč tudi za več, ali pa sploh omejiti delo v podjetjih. Vendar pa nobeno podjetje ne more zmanjšati delovnega časa pod 24 ur tedensko. Nadalje določa dekret, da se lahko dajo delavcem letne počitnice v času od 15. februarja do 15. marca, za kar je pa potreben sporazum med delavstvom in podjetniki, nadalje pa se morajo podjetniki sporazumeti tudi z električnim podjetjem, ki jim dobavlja tok. Prepoved razsvetljevanja izložbenih oken v Italiji. V zvezi z ukrepi za zmanjšanje potrošnje električnega toka je ministrstvo notranjih zadev izdalo vsem prefektom brzojavno okrožnico, da se morajo od dne 4. t. m. dalje opustiti vse razsvetljave izložbenih oken tudi še pred uradnim časom za zatemnitev. » Prva hrvatska štedionica, podružnica Ljubljana, je prenaredila z dnem 1. februarja 1941 vloge na knjižice in na tekoče račune »staro dobro-imetje« v smislu naredbe Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 14. junija 1941-X1X št. 44, čl. 2., točka c v navadne vloge, t. j. v take, s katerimi morejo vlagatelji razpolagati mesečno z 10% celotne vloge oziroma pri vlogah, manjših od 19.000 lir s 30%, v drugem primeru j>a največ do 1900 lir mesečno, s to spremembo čl. 3. odstavka I. zgoraj citirane naredbe, da se celotni znesek vloge lahko naenkrat odpove z rokom treh mesecev šele po 1. decembru 1942. Carinsko olajšave za italijanski promet z bivšimi jugoslovanskimi ozemlji. Uradni list v Riniti objavlja kr. dekret z dne 2. decembra lani glede carinskih olajšav za hlagovni promet med italijan-sko-albansko carinsko unijo ter ozemlji bivše Jugoslavije, ki so bila anektirana ali so zasedena po italijanskih oboroženih silah Dekret utemeljuje ukrepe z vojnimi razmerami in jioticbami ukrepov davčnega značaja za olajšave. Z dekretom je spremenjen čl. 3., 2. odstavek kr. dekreta-zakona z dne 30. aprila lani, št. 290, ki je bil spremenjen v zakon z dne 25. julija lani, št. 946, ki se poslej glasi takole: Za to blago se ne smejo vračati obmejne davščine, dočim ostanejo v veljavi odpisi bonov in povrnitev notranjih davkov, kar določajo veljavni zakoni, izjema pa je za povrnitev splošnega dohodninskega davka. Dekret je stopil v veljavo dne 4. februarja, z dnem objave v rimskem uradnem listu. Proizvodnja in prodaja toaletnega mila. V rimskem uradnem listu je izšel dekret o disciplini pri proizvodnji in potrošnji toaletnega mila. Po tem dekretu mora vsak kos toaletnega mila nositi označbo: »toaletno milo enotnega tipa«. To milo more biti dano v promet samo v kosih po 100 gr. Za tekoče toaletno milo je dovoljena proizvodnja in prodaja samo proti dovoljenju ministrstva za korporacije. Dekret ureja tudi proizvodnjo mila zn britje. Nadalje je dovoljena prodaja zdravilnih mil v trgovini, ki so registrirana kot medicinske specialitele, nadalje raznih sličnlh vrst mila: žve-plcno milo, katrnnovo milo itd. Prepovedana pn je proizvodnja antiseptičnih in desinfekcijskih vrst mila, razen onih, za katere ho dano dovoljenje ministrstva z a korporacije. Nadalje ureja dekret tudi proizvodnjo pralnih praškov, Riž in petrolej v Birmi. Poleg političnega pomena Birme je treba omeniti, da ima Birma tudi velik gospodarski pomen. Na površini 600.000 kms živi 16,000.000 ljudi. Letno daje Birma 60 do 80 milijonov met. stolov riža, od katerega polovico izvaža v Indijo. V dolini Iravadija se nahajajo tudi veliki petrolejski vrelci, ki dajejo letno poldrag milijon ton nafte. Ti petrolejski vrelci so zvezani z vodom z mestom Rangun, dolžina voda znaša 400 km. Zelo važna je tudi proizvodn ja bombaža, ki znaša letno 300.000 met. stotov. Podzemeljske zaklade v Birmi izkorišča Burma Corporation Ltd., ki ima glavnico 180,000.000 rupij. — Birma je dajala 20% svetovne proizvodnje volfra-ma, 2% čina in 5% svinca. Poleg tega je dajala Birma letno 7000 ton kavčuka in 50.000 ton tobaka. Hrvatske delniške družbe. V Zagrebu je bila registrirana podružnica rimske tvrdke Astaldi za gradnjo in javne zgradbe z glavnico 3 milij. kun. —i V likvidacijo namerava slopiti delniška družba Warner Broth. First National Film, ki je za leto 1940 i kazovala 405.085 kun. — Družba Edison Bell-Penkala, ki je izdelovala gramofonske plošče, se je poravnala z upniki. Dolgovi znašajo 17.36 milij. kun. Upniki so pristali na kvoto 10% Iz Srbije Prisilno popravljanje šol v Srbiji. Okrožni načelnik za kragujevško okrožje, podpolkovnik Ka-labič, je v Belgradu izjavil, da so v njegovem okrožju že pričeli popravljati šolska poslopja. Popravljati morajo vsi ljudje, kakor tudi pomagati pri zidanju novih šol. Po njegovi izjavi se je v okrožju že tudi obnovila zdravstvena služba ter je delovanje zdravstvenih domov postavljeno na čisto novo jKidlago. Za hitrejše izvrševanje zdravniške službe dobe vsi zdravniki na razpolago jiotrebna prevozna sredstva. Naredba št. 2. Srbski ministrski predsednik je izdal pred prazniki naredbo št. 2, s katero je prevzel sam osebno poveljstvo nad vsemi oboroženimi silami, s katerimi razpolaga srbska vlada. Razdeljevanje drv v Belgradu. Poveljstvo srbskega orožništva poziva vse družine oficirjev, pod-oficirjev, orožnikov, četnikov in mejnih stražnikov, da lahko v omenjenem poveljstvu dobe drva po nabavni ceni. Nova trgovska podjetja v Srbiji. V Belgradu so bila v zadnjem času ustanovljena in vpisana naslednja nova podjetja: »Agro-promet«, trgovina z deželnimi pridelki, »Szio«, drogerija na veliko, in >Auto-ekspres«, trgovina in popravljalnima motornih vozil in delov. Pri državnem sodišču v Pe-trovgradu je pa prijavljeno podjetje »Banat-pro-metc, komanditno društvo za trgovino z živo in zaklano divjačino, perutnino, svežimi ribami, mlekom in mlečnimi izdelki, pecivom, jajci, medom, suhomesnatim blagom, kmetijskimi stroji itd. Električna centrala pod vodo. Neki Nemanja Mkolic namerava postali dobrotnik belgrajskemu mestu, ki ima razmeroma zelo drago elektriko in kar je še hujše, sedaj, ko bi jo ljudje zaradi pomanjkanja drv najbolj potrebovali, je ni zadosti. Zato je omenjeni Nikolič izdelal načrte in naprave za podvodno električno centralo nn Donavi. Po njegovi izjavi prihaja njegov izum, ki ga je dal tudi patentirati, predvsem v poštev pri počasi tekočih rekah. Poklicni strokovnjaki se z njegovim izumom še niso baviii. Tovarna, kjer ne vlada mrtvi stroj Obisk v novomeški tovarni Samotnih peči in keramike - Izdelki v domačem narodnem slogu Novo mcsfo, 3. februarja. Kdor ni prav liipermoderen, se v sodobni tovarni, kjer je delo človeških rok in duševnih sposobnosti do kraja izpodrinil mrtvi in brezdušni stroj, se par ne bo prijetno počutil. Zato se bo pa toliko bolj prijetno počutil, če bo kdaj vstopil v edinstveno tovarno, ki jo premore Novo mesto in vsa naša pokrajina, v tovarno keramike in šamotnih peči. kjer jc mrtvemu stroju v resnici odkazano drugotno metlo, prvo pa zavzema delo človeških rok in v nemalj meri tudi nagn jen ja srca in k jer človek ne trči le na hladno in preračunano civilizacijo, marveč tudi na košček tople kulture. To in pa kvaliteta izdelkov, ki jih premore ta svojevrstni hovomeški obrat zasluži, du sc tudi širša javnost tpozna s to izredno novomeško tovarno, kakršno je težko najti daleč na okoli in ki njeni izdelki gredo zlulika nu tudi najbolj razvajene trge. Tovarno šamotnih peči in keramike je ustanovil leta 1923. sedaj že pokojni e. J. Klcnien-Sič, ki je imel že od leta 1909. v Novem mestu samostojno pečarsko obrt, ki je nekdaj bila last bratov Appc. Z izredno ljubeznijo, ki edina e mogla iz tovarne ustvariti kvalitetni obrat, .akršen je danes in s pomočjo strokovnjaka iz Nemčije, je lastnik izpopolnjeval tovarno, kar je zahtevulo mnogo truda, nešteto poizkusov in s tein seveda mnogo sredstev. Vse to in pa *rcča, da so v neposredni bližini tovarne našli ležišča izredno dobre gline, ki ima to posebnost, da ostane po žganju bela, medtem ko druge gline dobijo barvo, je omogočilo, da je tovarna moglu začeti z izdelovanjem kvalitetnih izdelkov, ki resnično morejo zadovoljiti tudi razvajeno oko in razvajen okus. t' Zal nam prostor ne dopušča, da bi podrobno »pisali zanimivi postopek, ki iz brezoblične nn-'.e gline, ki gre skozi številne človeške roke in skozi ogromne peči. kjer se glina v vročini 1000 stopinj suši in dobiva glazuro v najpestrejših barvah, ustvarja izdelke, ob katerih sc napaja lepote željno oko. Lc toliko naj o njem povemo, du jc izredno zanimiv iu da so njegovi Keramika nosilci domače delovne moči, ki so v tovarni zaposlene že dolga leta in ki so z delom v tcin obratu in njegovimi izdelki tesno zrasli, brez česar bi si delo, kakršno je videti v tej tovarni, težko mogli misliti. Saj to delo zahteva, če hoče biti uspešno in kakovostno, človeka, ki nanje ni navezan le po gmotni koristi in zaslužku, marveč tudi po veselju in ljubezni, ki edina moreta dati tem izdelkom resnično in ne le tovarniško in znivelizirano lepoto. Masovni izdelki, ki jih tovarna daje na trg, od samotne opeke do najraznovrstnejših peščic za oblaganje, štedilnikov in modernih peči, bodo bolj zanimali strokovnjaka te panoge. Moderni kamin Bol j pa se bo človeško oko ob obisku v tovarni ustavilo ob izredno lepili in modernih kaminih, ki bi človeka ob bežnem pogledu kaj lahko prevarali, da bi o njih rekel, du so marmornati. še bolj bi se pa človek, ki ima kaj smisla za domačnost, ustavil ob prelepih dolenjskih ia gorenjskih krušnih pečeh, okrašenih s pristnimi narodnimi motivi, ki jih za tovarno izdela umetnik-strokovnjak. ki tri mesece v letu za tovarno izdeluje modele vseh vrst. na podlagi katerih more, če jc treba, tovarna izdelati cele serije takih peči. ki so zaradi svoje nnrolne ornanientikc kaj lahko našle pot v naše či6te in prav prijazne dolenjske kmečke hiše pa tudi v g isposko hišo. v katerih si je gosposkih lastnik hotel napraviti topel in domač kmečki kotiček, da bi sc mu v njem in ob topli peči vzbujali spomini na ona leta, ko je še v sami srajci vso zimo presedel za pečjo svoje rojstne hiše. Če je obiskovalec z zanimanjem zasledoval postopek, ki se odigrava v tem obratu in zaživel ob modelih in zalogah najraznovrstnejših peči, jiotcm bo prav gotovo obstal pri zadnji postaji njegovega romanja skozi ta obrat, v liogato založenem skladišču keramike, ki predstavlja višek vsega, kar more tukaj videti in kar se očesu le redkokdaj ponudi. \a/.e, pepelniki. doze, kipi, servisi, cvetlični lonci, svečniki se mu tukaj pokažejo v bogati izbiri in v prelepi izdelki. Zlasti pa vzbudijo njegovo pozornost izdelki, ki jih je tovarna, če smemo tu obrat imenovati tovarno, začela izdelovati v na jnovejšem času. To so majolike in okrasni krožniki z. narodnimi motivi, ki jih je slikarica, ki ustvarja lepa dela v tovarni že 13 let. našla na starinskih narodnih majolikah in krožnikih. V novejšem času pa jih išče in najde na starih narodnih vezeninah, s katerih jih v lepih barvah prenaša na žgano glino in tako pomaga pri ustvarjanju keramike, iz katere diha narodna duša in ki prav zaradi tega zasluži prednost pred vsako drugo, ki se je nam včasih vsiljevala. Ta naša keramika zasluži, da najde častno mesto med okraski naših stanovanj, saj ji je priznanje izrekel že tako strokovnjak. Zlasti v zadnjem času je našla mnogo odjemalcev v vrstah italijanske inteligence, ki jc v tem oz.iru pač razvajena, pa je kljub temu v novomeški keramiki odkrila vrednoto, ki jc vredna denarja, ki ga človek zanjo žrtvuje. »Kulturni stiki med Italijani in Slovenci« Ljubljana, 5. (cbr. Vseučiliška organizacija v Ljubljani razpisuje v sodelovanju z Institutom italijanske kulture v Ljubljani natečaj za monografijo: »Italiiansko-slo-venski kulturni stiki«. Natečaja se lahko udeleže le člani Vseučiliške organizacije v Ljubljani, ki niso prekoračili 28. leta. Monografija mora biti pisana v italijanskem jeziku in ne sme obsegati več kot 15 strani, pisanih na stroj in oddana do 28. februarja 1942-XX. Monografije bodo presojene od komisije, ki jo bodo predstavljali: en predstavnik Visokega komisarja, rektor vseučilišča, zaupnik vseučiliške organizacije, ravnatelj Italijanskega kulturnega zavoda v Ljubljani, en vseučiliški profesor in profesor italijanskega jezika na vseučilišču. Trem najboljšim monografijam bodo določene tri nagrade v znesku 500, 300 in 200 lir, katere bo izročil piscem teh monografij sam Ek6c. Visoki komisar. Enajsto leto boja zoper jetiko v Ljubljani Nad 80.000 pregledov — Glavna skrb posvečena mladini Ljubljana, 4. februarja. Jeseni preteklega leta je bila skoraj ne-opažena desetletnica važne zdravstvene ustanove v Ljubljani, t. j. Ljubljanskega protituber-kuloznega dispanzerja, ki ima svoje prostore v poslopju Zavoda za socialno zavarovanje. Vzdržuje ga mestna občina ljubljanska, vodi ga pa naš znani strokovnjak za jetične bolezni dr. Jo-sip Prodan s pomočjo treh zaščitnih sester. Ta važna ustanova ima namen predvsem, da s socialno higieno zaščiti zlasti otroke in doraščajočo mladino pred okužitvijo s tuberkuloznimi bacili, zaradi česar bi nastalo slej ali prej tuberkulozno obolenje. Protijetični dispanzer hoče predvsem zavarovati mladino, da se ne bi nalezla jctikc. Da bi bila mladina šc bolj zavarovana pred jetičnim obolenjem, pa je bil ustanovljen še en protituberkulozni .dispanzer na šolski polikliniki. Ta je posvečen izključno šolski mladini. Te pa jc okoli 20.000 v Ljub-liani. Protituberkulozni dispanzer sprejema predvsem zdrave in pa ogrožene ljudi, ki so v nevarnosti, da jih okuži jetika. Tam, kjer se pokaže, da bolezen že nastopa, odda Osrednji dispanzer bolnike v oskrbo ali pa jim preskrbi primerno zdravljenje. V vseli primerih, kjer so zasledili odprto jetiko, je dispanzer predvsem smatral, du reši okolico, zlasti mladino, tako da se bolezen ne razširi, zlasti s tem, da se osami okužujoči bolnik, predvsem pa vzame dispanzer v rešitev otroka; ako je otrok ogrožen ali bolan, ga odda dispanzer v [»sobna mladinska zavetišča ali pa ga izroči zdravim rodbinam v oskrbo. Ta praksa se jc izkazala za izvrstno. V prvih desetih letih, to je od ustanovitve leta 1931. pa do lanske jeseni, jc protijetični dispanzer v Ljubljani napravil 18.841 pregledov za posamezne osebe. Ce pa štejemo šc po- »Gospod, uči nas molit' f« nas Ta prošnja je upravičena, saj zares ne znanu prav moliti. V težavah življenja, ko nam nihči nofe in ne more več pomagati, se spomnimo sled njir Boga, ki nam jo takrat le za nekakšen nujoi izhod iz zagate. In ko takrat molimo, tedaj pra« za prav zahtevamo: »Gospod, daj, da sc zgodi moja volja!« Dandanašnji je veliko udejstvoranja na svetu več kot v prejšnjih časih. Vsakdo hi rad kaj spre menil, ta priporoča takšno, oni drugačno versk« gibanje. Vse to je dobro in brez dvoma je seme dobro, ki pada na zemljo. Vendar ni brez mo-litve nobene notranjost) in nobene popolnosti. >1"» litov so tista vrata, ki vstopimo skozuja v grud duše. »Stiska uči moliti,< pravi pregovor. Čas pa je tak, da smo v stiski. Stiske duše pa s« večje kot telesne, kot stiske kake dobe. Najhujše je pa ta, da svoje stiske niti no poznamo, da nas niti no priganja k molitvi, fco zmeraj preveč zaupamo v to. da bomo rešili sami sebe. da nam ho pomu-gula naša pamet, naše znanje. »Modrost mesa jc smrt.« To velja za narode, za države in zn slehrnegu posameznega človeka. Dozdeva se, da moramo vsi izpiti kolih dn dna, da nas Iki moral Bog postaviti v ho večjo stisko in so hujšo trpljenje, tako da ne bomo imeli drugega izhoda, ko du so povrnemo nazaj k Njemu. Če bj do dna gledali vase, bi opazili, du navzlic svoji najboljši volji šo nismo povsem v božji volji, da so priplazi v nas mnogo človeškega, slabotnega, da so zmeraj malo potapljamo in dn smo časih do vratu v vodi sebičnosti. Resnično, če bi sc znali pogledati, bi kakor sv. Peter poklicali lloga na pomor. Tako pa no poznamo šc svoje stiske, sicer bi znali moliti in no bi niti mogli drugače živeti, ko da bi »zmeraj molili«. Kdor so potaplja, mora vpiti nn pomor, pa če to hoče ali noče. Nobenih posebnih bosod mu ni treba znati za tn; ti klici na pomoč mu pridejo kar sami od sebe na misel. Zatorej — kdor no zna moliti, no pozna še svojo stisko. Ni So tako daleč kakor .lob. ki je dejal: »Gospod, jaz moram govoriti, da mi bo dano olajšanje.« novne preglede, je bilo teh skoraj do 40.000. Samo riintgenskili pregledov je bilo v desetih letih 36.437. Torej je zavod v prvih letih napravil skoraj 75.000 pregledov. Dispanzer je ugotovil jetičnih obolenj v tem času 4629. Vedeti moramo, da odstotek jetičnih obolenj, dalje nevarnost pred okužitvijo po jc-tiki in tudi umrljivost za jetiko v Ljubljani stalno pada in da je to zasluga proti jetičnih ustanov. Se pred desetimi leti so razne statistike izkazovale, da jc v Ljubljani največ odstotkov bilo bolnih za jetiko. Odkar se je pričel pred desetimi oz. II. leti resen boj proti jetiki. je ta odstotek padel in stalno pada. V prvih desetih letih dela protijetičnega dispanzerja je ta ustanova poslala v bolnišnico 286 bolnikov, ki so bolehali za odprto jetiko, v zdravilišča 333 in v okrevališča 39. To je ena stran dela in prizadevanja za zajezitev in omejitev jctikc. Samo pnemotorakson, to je polnjenje teles z zrakom, je ta ustanova napravila v prvih desetih letih 2338. Umetni pnevmotoraks se ie izkazal za najboljše sredstvo onim, ki so bolni za odprto jetiko. Pri pnevmotoraksu niso potrebna draga zdravilišča, niti kaj podobnega, niti veliki izdatki, ki bi šli na račun vsega prebivalstva, potrebno jc bilo le mnogo veselja in idealizma, ki so ga voditelj in zaščitne sestre v protituberkuloznem dispanzerju izkazali vseh prvih deset in sedaj 11. leto v sistematični protijetični borbi. Delo dispanzerja sc ni omejevalo samo na mehanično in uradno poslovanje, temveč je raslo organsko iz potreb, ki so jih narekovale skrbi v borbi proti jetiki v Ljubljani. Zgodovinar bo moral o tem pisati, že sedaj pa jc hvaležnih na tisoče otrok, ki jih je ta ustanova rešila odvratnega okužen ja in jetičnega hiranja. Tudi v praktičnem zdravljenju in v ugotovitvah je dosegel dispanzer zelo resne ugotovitve glede zdravljenja in znanosti pri medi-cini. Praksa je namreč potrdila docela spoznanje, da ostane umetni pnevmotoraks resnično prvo in najvažnejše sredstvo v zdravljenju Zbirka slonovih kocin Po svetu imajo ljudje najrazličnejše zbirke. Nekateri zbirajo dragocene slike, drugi spet znamke, tretji knjige, četrti škatlice od vžigalic itd. V zadnjem času se je pa v Ameriki razvila čudna strast, da so ljudje začeli zbirati tudi slonove kocine. Največje stopnišče Ni v Evropi in tudi ne v Ameriki, temveč na Kitajskem. Vodi od nižine pa vse do svetišča Tai-shan, ki stoji 1500 metrov visoko. Stopnišče šteje 6.500 stopnic. Če bi ga hotel človek prehoditi gor in dol, bi za to potreboval 14 do 15 ur. L-"pe tribarvne slike presv. Srca Jezusovega v s|m>min na vsenarodno pobožnost deveterih petkov bodo oosebnost in pomen tega odličnega pisatelja. Kot prvi zvezek je iz — šel, kakor smo že napovedali, izbor mladinskih njegovih spisov, ki so nastali vsi v njegovi zadnji delovni življenjski dobi, namreč med leti 1895 do 1906. Ta izbor prinaša najznačilnejše Stritarjeve mladinske pesmi, slike iz življenja, basni, uganke, modre izreke, potem odlomke iz njegovih mladinskih pripovednih spisov, igralskih prizorov in spominov, večinoma povzetih iz Stritarjevih mladinskih knjig, ki so izšle svoj čas pri Mohorjevi družbi. To so zbirke Pod lipo (1895), .Jagode (1899), Zimski večeri (1902) in Lešniki (1906), ki so že zdavnaj razprodane, pa žive v nas vseh kot lepi spomini na mladost. To so Stritarjeva dela, ko se je umaknil z vodniškega mesta ob nastopu realizma in modernizma ter se posvetil mladini z zanosom pravega vzgojitelja in ljubeznijo človeka, ki živi v velikem tujem svetu, pa zahrepeni po idilični domačiji, po življenju na njej in po osebah in dogodkih iz mladosti. Zanimivo je, da te mladinske knjge svoj čas niso v književni javnosti dosegle skoraj nikakega uspe-hai kar se da razlagati iz časa, ko ob naturalizmu stritarska vzgojiteljska čustvenost niso več privlačila, moderna pa je tedaj še krožila v kozmo-bolitiskih problemih ter ie ob močnem notranjem liričnem ognju že zdavnaj preživela staro realistično opisno in pripovedno liriko. Nasprotno pa se je občinstvo z veseljem poinudilo ob Griškem gospodu, Janku Božetu in njegovi kavki Piki ter z zanimanjem bralo spomine iz mladosti. Tako je življenje bolj potrdilo vrednost tega blaga kakor kritika. Sedaj je ustreženo predvsem naši šoli, da je izšel izbor najboljšega iz teh knjig, ki so svoj čas v 85.000 izvodih preplavljale naš narod. Če danes beremo te mladinske pesmi, ki so napisane predvsem na temelju časovnih sprememb (jutro, dan, poletje, pomlad itd.), na kmečko delo (predice, žetev, sušenje sena itd.), na šo-larsko življenje (v šoli, bolni tovariš itd.) ter na dogodke, ki vzbujajo usmiljenje (siromak, tolažba itd.), pa tudi na vojaške mladinske igre ter sicer dogodke iz mladosti (oba junaka), ali zlasti na živali in predmete iz kmečke okolice, občutimo ugodje nad moškim jezikom in izredno nazornostjo opisov, dasi nas prevelika vzgojnost bolj spominja Slomškovih kakor pa Levstikovih otroških pesmic. So pa vmes pesmi, ki so še danes žive, tako Pomlad, Oba junaka, V šoli, Predice, Žabja svatba, Kokla, pa tudi opisi življenjskih zgodb Martina Kopača in doživljaji Klobuka. Drobnice in Uganke so močne miselne in vzgojne poanle ter se slavijo ob najboljše, kar imamo podobnega. Ezopove basni so tekoče poslovenjene. Najbolj pa bosta še vedno pričala o Stritarjevi veliki jjubezni do otrok in njihove vzgoje taka mladinska spisa, kakor sta Griški gospod in Janko Božč, ki imata tudi velike pisateljske vrednosti. Predvsem Griški gospod, ki je v mladinsko slovstvo preneseni Gospod Mirodolski, kakor omenja urednik, ter ima mnogo skupnega s sodobnim Gospodom Hudournikom. V teh dveh je Stritar pokazal svoje mojstrstvo v pripovedo- i vanju ter še posebej v jeziku, ki je bil gotovo na višku za svoj čas ter predstavlja lepo sintezo narodnega izražanja j eleganco in spretnostjo tvorjenja period, kar je svojstven Stritarjev slog. Sestra je živahen govor v družbi domače slav-nosti ter slavospev požrtvovalnosti sestre, ki s svojo močjo vzgoji brata župnika. Slabši je dramatični prizor Delo dobil, ki predstavlja v tem izboru Stritarjevo vzgojno dramatiko. Odlomki iz spominov pa so zopet zanimiv kulturno zgodovinski dokument iz časov Stritarjeve mladosti in pisani živahno v najboljšem Stritarjevem slogu. Prol. dr. Koblar je zbirko uredil in izbral ter napisal 20 strani obsežen uvod, ter tudi literarno zgodovinske opombe k posameznim sestavkom. Uvod sam je razdelil v dva oddelka. V prvem je podal v glavnih obrisih v metodi literarnih uvodov, kakor jih iz pedagoških ozirov uvaja Cvetje, oris življenja in pisateljevega dela, nakar šele podaja v drugem delu oris njegove mladinske literarne delavnosti in njene oznake. S prvim delom uvoda je postavil temelj naslednjim zbirkam ter je nazorno in jasno predstavil Stritarjev dom in rod. njegovo dijačenje in visoko šolanje, njegovo svetovljanstvo v življenju in njegovo izredno učenost ter nagnjenje k vzgojnosti, kar je pozneje uveljavil s svojim slovstvenim delom, ki je pre-dočeno v posebnem poglavju. Mladinske spise pa obdeluje v monografičnem zarisu po njih vzniku, snovi in miselni vsebini. Posebno to zadnjo razčlenjuje po prvinah: vzgojnost (dolžnosti otrok do staršev, gostoljubnost, domoljubje), mehko srce (prava razumnost, čustvo do živali, lep govor) ter zabava, ki naj navaja k delu. Tako je poudarjen vzgojno zabavni smisel teh del, kar je smisel mladinske literature v splošnem. Označujoč obliko, pa se omeji na slogovno preprostost ter na Stritarjev jezik, ob katerem se nasloni na Rrez-nikovo oznako. Po vseh teh analitičnih oznakah poda celotno oceno Stritarjevega mladinskega sveta, ki pa je danes že precej oddaljen, kot idiličnost, v kateri se je razvijalo vse naše starejše literarno udejstvovanje. Zaključi pa r ugotovitvijo, da Stritarja lahiio imenuiemo tudi v mladinskih spisih — klasika. V opombah, ki so terjale veliko podobnega dela (na pr. razvoj slovenskega sadjarstva, ob Griškem gospodu ter komentiranje Stritarjevih spominov — razpravica o slovenskih zamorčkih — je podano kulturno zgodovinsko gradivo, ki dijakom in tudi drugim pomaga pravilno razumeti tako vprašanje lorme kakor tudi vsebine. Vprašanja in naloge, ki so dane v zaključku, naj prepričajo dijaka, v koliko si je pridobil pravo razumevanje problemov, ki so v zvezi z mladinskimi spisi, ter naj ga uvajajo v pravilno sklepanje in plodno primerjanje. Tako se la zvezek Cvetja uvršča v vrsto doslej izišlih tako po metodi izdajanja kot notranjem smislu, ki je: oživljati vrednote iz slovenske literarne preteklosti in jih pravilno razumeti ter vrednotiti. td Nov učbenik Fakin Anton: 1'rirodopis živalstva in rastlinstva za drugi razred meščanskih šol. 1942. 172 str. Založila Ljudska knjigarna v Ljubljani. Cena broširani knjigi L 28.—. Pred nekaj dnevi je izšla nova prirodopisna knjiga Fakina Antona, ravnatelja meščanske šole na Viču. 2e pojava knjige se veselimo, ker je nov donesek naši prirodopisno-šolski literaturi, posebno še, če je pokazala svojo vrednost. Ko knjigo prečitaš, občutiš poseben duh ljubezni, s katero je avtor posredoval kar najzajemljivejše tolike zanimivosti prirode in da je iz svoje bogate zakladnice znanja in izkušenj dal mladini za to starostno dobo pravi biološki način obravnave živali in rastlin, kjer ni samo opisa, temveč z — vzročnim momentom — ugotavlja smotrnost organov, prilagoditev telesnih oblik načinu življenja, organizma bivališču ild. Tako iz.sledovanie ostri čut r.a opazovanje nrirodo in vežba razsodnost za dojemanje prirodnih pojavov. In občutiš še prav mehko in tenko* 3-JtoiSUte novice, Koledar Petek, 6. februarja: Doroteja, devica in muče-mca; Tit, škof; Amand, škof; Gvarin, škof; Silvan, škof in mučenec; — 1. petek. Sobota, 7. februarja: Romuald, opat in ustanovitelj reda; Julijana, vdova; Rihard, spozuavalec; Lgidij; leodor, mučenec. Novi grobovi + Rafael Vuga, trgovski zastopnik, ki je prebival v Povšetovi ulici 82 na Kodeljevem, .je nenadne smrti umrl v sredo zjutraj. Zadela ga je kap. Rajni je bil doma iz Gorizie ter ie bil brat rajnega podgorskega župnik« ( irila Metoda Vuge. Rajni Rafael Vuga je pred lovno vojno je imel v Gorizii trgovino, po vojni pa je prebival kot trgovski zastopnik v Ljubljani, kamor je bil kot vojni begunec prišel med svetovno vojno s svojo družino. Star je bil hO let. Naj počiva v miru! Njegovim svojcem izrekamo svoje sožalje. Pogreb bo v petek fb pol netili popoldne izpred liiše žalosti na pokopališče k Božjemu grobu v stopanji vasi. T Ivan Svetina, ljubljanski stavbenik, je v večnost v četrtek, dne 5. t. 111. Kot stavbenik in človek je užival veliko spoštovanje in ugled. Pokopan bo v soboto ob pol petih pop. z Žal. iz kapelice sv. Jožefa. Blag mu spomin! Njegovim žalujočim svojcem naše sožalje! •f Krna Terpolitz roj. Steska. V Železni Kaplji na Koroškem je 14. januarja t. 1. umrla gospa K mu Terpolitz roj. Steska. vdova po rudniškem ravnatelju Martinu Terpolitzu, v 83. letu starosti. .Naj v miru |Kiči\a! Osebne novice = V ribniški! župni c-rkvi sta se poročila tesarski mojster g. Lesar Anton, posestnikov sin iz lirovače, in gdč. Anica Klun iz Bukovice. Bilo srečno! Lepolc domovine zaniminmli sve<« v besedi in sliki prinaša Velja letno F. D I N I ILUSTRIRANI samo 40 lir NT DRUŽINSKI MESEČNIK Naroča se pri upravi, Ljubljana, Kopitarjeva (i O — Tri četrt metra novega snega je zapadlo zadnje dni v Ribniški dolini, tako da ga imajo več ko leta 1929. Strupen mraz v |ireteklein tednu je napravil ogromno škodo na sadnem drevju in v gozdovih, kjer je drevje popokalo od silnega mraza. Sedanji sneg je že veliko Škodo še povečal, saj so se pod njegovo težo uklonile že poškodovane veje. Zadnja dva dneva je bil promet po cestah nemogoč, dokler niso cest zorali. — Velike zamude so imeli zadnje dni za-radi velikega snega vlaki na kočevski progi. — Društvo »Mali gospodar« v Ribnici je imelo v nedel jo svo je letno zborovan je. Na zborovanju so člani sklenili, da bodo priredili spomladi v Ribnici razstavo malih živali. Društvo ima na razpolago precej kuncev, katere da brezplačno vsem članom pod pogojem, da bodo vrnili spomladi mladiča. Vsi interesenti naj se oglasijo pri društvenem gospodarju g. Ivanu Burgerju v Ribnici. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor z g. Jožetom Debeljakom na čelu. KOLEKCIJA št 57 Klasi'no delo slovenske leposlovne in poučne proze, ki bi moralo bili zaklad vsake družine, zaradi svoje umeiniške in praktične vrednost, je Zbrano delo Frana Erfavca L z Siiisi iz prirodo. II. zv. Domače in tuje živali, III. zv. Domače in tuje živali, IV. zv. Domače in uije živali. Vsi štir'e v platno vezani zvfzki obsegajo 1500 strani in 90 dvostranskih tabel s slikani' na umetniškem papirju. — Cela ta kolekcija - izredno znižana cena - velja do februarja samo 90 lir ljudska knjigarna v Ljubljani - Pred SkcAJo S Ljubljana 1 Akademik; se nn prvi petek 6. februarja (danes) udeležimo sv. maše in prejmemo za-doslilno sveto obhajilo v cerkvi v Križankah ob pol 8. I Mesečna rekolekcija ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 6. februarja. Začetek točno ob 5 popoldne. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. 1 Stolna Vincencijeva konferenca se toplo zahvaljuje za velikodušni dar 500 lir. ki ga ji je naklonila ugledna Vzajemna posojilnica namesto cvetja na grob jiokojnega prelata kanonika Ivana Sušnika. Bog |x>vrni stotero! I Kongregacija akndeiničark nima rednega sestanka v petek zvečer, pač pa v soboto, 7. t. 111. ob pol osmih zjutra j sv. ma^o z govorom in skupnim sv. obhajilom v frančiškanski kapeli. Pridite vse m |iovabite svoje tovarišice! I »Vražji most? bo še enkrat postavljen v frančiškanski dvorani, četudi satan na vso moč nasprotuje. I11 tudi »Kovačev študent« pride še enkrat k nam. V^e to se bo zgodilo v nedeljo 8. februarja ob (i zvečer, ko bodo veliki Fran-čiškovi križarji 11« sjjlošno željo ponovili svojo prireditev, 'lako bo dana prilika za obisk tudi onim. ki jim je tretja 'popoldanska ura prezgodnja. Predprodaja vstopnic pri Sfiligoju. V nedeljo pri blagajni I Stolna Eliznbetna konferenca v Ljubljani se v imenu svojih podpirancev iz srca zahvaljuje ravnateljstvu Vzajemne jKisojilnice v Ljubljani za velikodušno |»odporo 500 lir (petsto lir), katere ji je poklonila v jiofastitev sj>omina po pokojnem mil. gospodu kanoniku Ivanu Suš-11 i k 11. I Pripravite fotografije za pravkar uvedene osebne izkaznice. Kdor mora ali želi imeti osebno izkaznico, bo moral p reci loži t i tri enake fotografije v velikosti 4.5 X 5 cm. Slike morajo biti doprsne in brc/ klobuka. Spel pa opozarjamo, naj ljudje še ne hodijo na magistrat po izkaznice, ker j:li še ni začel izdajati. V ljubljanskih dnevnikih bo občinstvo obveščeno, kdaj in kje dobi izkaznice. I V nedeljo, 8. februarja ob 5 popoldn- vsi v frančiškansko dvorano, kjer bo frančiškanska prosveta uprizorila nadvse zabavno komedijo Upniki na plan«! Za igro vlada veliko zanimanje. zato priporočumo, da si preskrbite vstopnice že v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica L I Namesto venca nn grob pok. g. Podboja Alojzija je daroval gospod Završnik Alojzij Društvu slepih v Ljubljani 130 lir, za kar se mu Društvo slepili nnjtopleje zahvaljuje. 1 »Kovačev študent« na frančiškanskem odru. »Kovačev študent« je ena najbolj privlačnih slovenskih operet. Že tolikokrat je bila igrana in se je nikdar ne naveličamo. Navadno jo igrajo in jiojo mladi ljudje in mlade ljudi vsak rad piosluša in gleda. Križarski pevski zbor je opereto dobro naštudiral. Opereto je spremljal na klavirju frančiškanski organist fr. Kanizij in v nedeljo bodo vrli križarji v frančiškanski dvorani silno uspelo ojjereto ponavljali. 1 Sprememba repertoarja v Oper!. Za danes napovedana premiera Donizettijeve opere »Don Pasquale« se zaradi jx>novne olx>lelosti ravnatelja Betetta ne more vršiti. Abonenti piremier-skega abonmaja naj vzamejo odpoved predstave blagohotno na znanje. Opera uprizori danes Straiissovo opereto »Netopir«, izven alionmana, po zelo znižanih cenah od 12 lir navzdol. Začetek ob 17. 1 Koncrt violinistke virtuozinje Pine Car-mirellijeve bo drevi ob pol 7 v veliki filharmo-nični dvorani. Pina Carmirelli je mlada umetnica. izrednih sposobnosti, ki ima za seboj že bogato in uspešno koncertno kariero. Vsi kritiki so navdušeni od njene umetniške igre in predvsem hvalijo njeno odlično interpretacijo. Na nocojšnjem koncertu bo izvajala naslednji spored: 1. Grieg: Sonata v c-molu, 2. Čajkovski: Prvi stavek koncerta v d-duru, 3. Cojx>la: Legenda, 4. Hubay: Zefir. 5. Ravel: Komad v obliki habanere, 6. Paganini: Caprici št. 2 za vio-lino-solo, 6. Casella: Preludij in Siciloanski ples. Pri klavirju Maria Sala. Opozarjamo na nocojšnji koncert, za katerega so vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Začetek bo točno ob pol 7. zato konec pred 8. čutno ustvarjanje občutka letnega časa, ko uvaja posebna »berila« za uvod v letni čas. Ker imam priliko že skoraj dve leti poučevati po rokopisu te knjige, bi rad opozoril nanjo 6 stališča praktičnega poučevanja in s pogledom na izobrazbeni in vzgojni moment, ki ga nudi učencu. Knjiga zadošča popolnoma učnemu načrtu in avtor je izčrpno obdelal snov za drugi razred meščanskih šol. Gradivo samo je odlično razporejeno, zahteva pa na zelo lahek način z »opazovanji« sodela in poglabljanja tako učenca kot učitelja. Sistematični pregledi rastlinstva oziroma živalstva so prav dobri pripomočki za ponovitev učne snovi. Pregledi niso nikakršen »sestav« novega gradiva, kjer bi bil učenec »stezosledec« v morečo sistema-tiko, marveč odlična »razvidna ploščat že obdelane snovi. Veliko boljši je tudi pregled snovi od dosedanjih tovrstnih knjig, posebno še ob podajanju kratke in jedrnate vsebine z lepimi, ustreza-jočimi domačimi izrazi in z »opombami po ro-behr. Avtor je snov prav skrbno in prožno strnil, da se dd raztegniti in skrčiti, oziroma zajeti za maksimalni in minimalni učinek. Podal je prav !ep6 primerno skladje »teže razumevanja« snovi s starostjo učencev drugega razreda meščanskih šol, kar je pag za izobrazbeni moment velike važnosti kljub že podani dobri učiteljevi razlagi. Z živim in nazornim pripovedovanjem usposablja učenca za pravilno razumevanje. Knjiga je zelo življenjsko usmerjena. Koliko koristnih nasvetov nam nudi, saj vse gradivo osvetljujejo gospodarski, zdravstveni, vzgojni in socialni vidiki! Z že omenjenimi opazovanji« navaja učence k eksperimentiranju ter jih vodi v pravo in pristno učilnico — v prirodo, ki ima najlepše in najbolj pristne pripomočke. Uči nas v opazovanjih" či-tati z odprtimi očmi čudodelno knjigo — prirodo. ki vse pove in vse pokaže! Ker šolska soba ni pristna učilnica, poslavlja v ospredje učne pripomočke z napravami terarijev, akvarijev, šolskega vrla, šolske botanične klopi, zbirk in dr. in s tem nudi zadovoljivo torišče za nazorno obravnavo. Vse pa po načelu »od znanega k neznanemu«. Tako približa učencu prirodo. da jo sam opazuje in doživlja in mu daje mnogo pobude za pošolsko samostojno opazovanje in raziskovanje. Z delovnim principom spravlja učence v duševni sklad, da »ne za šolo, za življenje se učimo«! Še prist-neje posredujemo učenje prirode in njenih pojavov z uvajanjem šolskih izprehodov, izletov in ekskurzij. Učencu na domačnosten način predstavi živali in rastline, ki ne žive oziroma ne rasto pri nas. V stošestindevetdesetih zelo lepih slikah (žal, da niso barvane, kar bi podvojilo učinkovitost nazornosti, posebno pri rastlinah) potencira uspešno poučevanje in učenje. Da, še in še bi pisal o vrednostnih pogojih, ki jih knjiga nudi za izobrazbeni uspeh. Jasen nam je pomen prirodopisnega pouka, ki nudi zelo mnogo prilik, da vplivamo na učenčev značaj. Avtorjeva velika ljubezen do prirode, ki se zrcali pri podajanju snovi, zmore posredno z učenčevim sodelovanjem vplivati prav blažilno na njegovo srce in ga p 1 e m e n i t i t i. Koliko srčne vzgoje manjka prav današnji mladini, vemo! Avtor s toplo besedo opozarja na uničevanje prirode in obenem tudi s strogostjo ošiba la nečloveški obiraj. S tem mu vceplja ljubezen do prirode, z obzirnostjo do nje pa ga pripravlja na obvladovanje samega sebe, ki je odlična vrlina človeškega značaja. Učenca navaja gledali lepoto prirode s tem. da ga opozarja na opazovanje lepili dreves, rastlin, domačih in tujih živali in mu tako ostri estetski okus. Iz lepega in čudovitega, na prvi pogled lako različnega življenja v pri rodi kaže pisec red in smotrnost stvarstva. Z navajanjem učenca k sodelovanju in lastnemu opazovanju ga pripravlja za praktičnega — koristnega človeka. S poglobitvijo v to odlično knjigo in poučevanjem po njej zmoremo učenca, ko odhaja skozi šolo v življenje, plodovito izobraziti in vzgojiti. Tudi lična oblika. naDis in vezaua. knjige so prav dobri Volk. Ne ofllfiSalte, ampah (ohoi sc naročile na urugo polovico .Slovenčoe hnnžn ce l Le še nekaj tednov imate časa — to je do izida prve knjige druge polovice naše zbirke, prelepe povesti, ki jo je spisal JANEZ JALEN Naročila sprejemajo vsi naši zastopniki po farah, vse naše podružnice, kakor tudi uprava »Slovenčeve knjižnice« Ljubljana, Kopitarjeva ul. (i Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr. Trnkoczy, ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Selenburgova ul. 7. doslej označba za kavino mešanico v celofanskih zavitkih (žilna kava( Gledališče Drama. Petek, 6., ob 15: »Dom«. Izven. Dijaška predstava. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 7., ob 17: »Lepa pustolovščina«. Izven. Opero. Petek, 6., ob 15: »Rigoletlo«. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota, 7., ob 17: »Ples v operi«. Opereta. Izven. Zelo zni žane cene od 12 lir navzdol. Rokodelski odet »Matura« je naslov odlični češki komediji, ki vam jamči za prisrčno razvedrilo. Uprizoril jo bo »Rokodelski oder« v nedeljo, 8. t. m. ob petih po-poldne. Igra nam na zanimiv, obenem pa poučen način prikazuje življenje učenk v ženski gimnaziji. Radi velikega zanimanja, občinstvo vljudno opozarjamo, da si nabavi vstopnice v predprodaji, ki bo v nedeljo, 8. februarja od 1 do 12 dopoldne in popoldne od 3 dalje, pa do pričelka predstave v društveni pisarni, Petrarkova 12-1 Radio Ljubljana Petek, 6. februarja: 7.30 Radijska poročila v slovenščini — 7.45 Slovenska glasba, vmes 0I1 8 nnjx>ved časa — 8.15 Radijska poročila — 12.15 Koncert soprunistke Drage Sok in tenorista Antona Slodoljeva, pri klavirju Marjan Li|»ovšek — 12.40 Pesmi in napevi — 13 Najio-vcrl časa. radijska j>oročila — 13.15 Vojno |>o-roeilo Glavnega Stana Oboroženih Sij v slovenščini — 13.17 Orkester EIAR-ja jiod vodstvom D. M. Sijanca: Pisana glasba — 14 Radijska jToročila — 14.15 Godalni orkester pod vodstvom Mannojn — 14.45 Radijska poročila v slovenščini — 17.13 Trio Dober.šek — 17.22 Znane EIAR - Radio ;LjyMjaiia PARLIAMO L' ITALIANO! Schcma della XXVI lezione che vcrrh tenuta dal prof. dott. Stanko Leben venerdi 6 febbraio 1942 XX", ore 19.00. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one. ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure 60 na sporedu ob jKinedeljkih, 6redah in petkih, vedno ob 19.00 uri. LEZIONE VENTESIMA SESTA Perfetto irregolare vend-ere prend-ere vend-ei presi vend-esti prend-esti vend-č prese vend-emmo prend-emmo vend-este prend-este vend-erono presero parf-ire ven-ire part-ii venni part-isti ven-i6ti part-i venne part-immo ven-immo part-iste ven-iste part-irono vennero In tram Sul tram mi accadde ieri un caso assai curioso. Me ne stavo stilla piattalorma anteriore, quando il manovratoie fren6 di botto. ed io, senza volerlo, pestai un piede a un 6ignore. Ma poichč sono assai ben educato, mi levai il capjjello e gli dissi: »Scusatenu, se Vi ho pestato un piede senza volerlo; un altro giorno Voi lo pesferete a me...« »Un altro giorno? No. 6ignore: subito ora.« E mi diede una tcrribile pestata. Io lo guardai con aria compunta e gli dissi: *Perbacco. non c'era premura!« F. mi rispose, con molta ragione: »Gli e che 6ono forestiero, e parto domani.« Esercizi 1. C.oniugate nel perfetto i seguenti verbi ir-regolari: fare (feci); dire (dissi); volere (volli); tenere (tenni); venire (venni): rimanere (riniasij; piacere (piacqi); valere (valsi); sapere (seppi); riprotltirre (riprodussi); legcere (lessi); vivere (vis-sij; dare (diedi); stare (stetti). 2. Traducete: Ta knjiga je bolj zabavna kot poučna (istruttivo). — Včeraj je bil bolj vesel kot po navadi. — Pokazal se je nerodnejšega (malde-stro) kot kdmkoli (mai). — V knjižnici (bibliofeca) nI toliko knjior, kolikor jih imam jaz — Del (la parte) je manjši od celote (il tiitto). — Dobri zgledi (esetnpio) so zgovorneiši (elocjuente) kakor vse pridige (predira). — Zmogel sem (Irionfare di) najhujše zapreke (ostacolo). — Gotovo je od sile učen (sapiente) človek; toda niegovo nredavanie je bilo strašno dolgočasno. — Pomlad je nailenša oH vseli le+nih časov. — Rolje pozno (tardi) kot nikoli. — Toliko prijateljev imam. kolikor jih hočem. — Čimbolj se izobrazujem (istruirsi). tembolj vidim svojo nevednost fitrnoranza) — Marjeta je za dve leti pfareiša od Katarine. — Toliko je mnenj (i! parerc). kolikor glav. — Veter je tako močan, da lomi (spezzare) veje fi! ramo). — Čim bolj legs (scen lere) večer, tem globlja postaja, (farsi) tišina. — Ta vaja 6e mi zdi 6ilno lahka. pesmi, orkester pod vodstvom Zemeja — 19 4'arliamo l'italinno< jirof dr. btanko Leben — 19.30 Radijska |x>roč;la v slovenščini — 20 Napoved časa, radijska poročila — 20.~0 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.45 Simfonična sezona LIAR-ja: Molitev, Oratorij v treh delili F. C.. I lav H na. vodi dirigent Vitto-rio Giu, sodelujejo Gabriella Gatti, Piero Pauli :n Armando Dado — V odmoru predavanje v slovenščini — 22.45 Radijska poročila. Poizvedovanja Par ključev in molek je nekdo našel pred stolnico. Vpraša naj se v šenklavški zakristiji. Našel sem dne 4. t. ni .ob 7 zvečer večjo vsoto denarja v Ljubljani. Naslov najditelja v upravi »Slovenca'. Izgubile so se v Ljubljani dne 20. januarja glava živilske nakaznice in oblačilna karta, glaseča se na ime Leskovic Frančiška iz Bevk pri Vrhniki, in oblačilna karta na ime Katarina Lukovic od isto-tam. Poštenega najdilelja prosimo, da jih odpošlje na naslov proti odškodnini. Večja vsota denarja se je našla v sredo ob 7 zvečer v znani gostilni »Pri Amerikanciic v Florijanski ulici. Naslov v upravi »Slovenca«. Z Gorenjskega 25.nno zimskih predmetov so nabrali na Gorenjskem za nemško vojsko na vzhodu. Okrožje Radovljice je darovalo 11.000 kosov, samo mesto Jesenice 2.300 kosov ter 117 parov smuči, kranjsko okrožje |c dalo 8.000 kosov, kamniško pa 6.000 kosov. Nemška narodna prosveta (DAF) ima na Koroškem 873 godbenih krožkov. v V Kamniku in Litiji je NSDAP priredila več javnih zborovanj. V Dolu ob Savi so za zimsko pomoč zbrali 622 mark, za vojake pa 260 kožuhovinastih stvari. V Radovljici sta se poročila 24. januarja Mirko Dolžan z Dovjega z gospodično Nado Ulčar iz Gorij ter Anton Pogačnik iz Grabna z gdč. Kunšič Cilko. Gorje so darovale 1000 kosov volnenih stvari ter vsega skupaj 37 parov smuči. Kuharske t~čnje po kamniškem okraju prire ja zrla j nemška narodnosocialistična ženska organizacija. Ženske se uče kuhati v smislu novih potreb. 18? zborovanj je NSDAP zadnje dni priredila pio Koroškem. Na njih je govorilo 40 državnih in 45 gatiških govornikov. Kužne bolezni ne groze v tej vojn? — sledi iz poročila, ki ga je izdal zdravstveni svetnik dr. Ilarnack in ki ga nemški listi prinašajo. Serum proti ozeblini Danski zdravnik dr. Sigurd Nielsen je po večletnih praksah iznašel serum proti vsem vrstam ozeblin. Njegov 6erum je znan pod imenom »Me-aalosan-Mangan«. Dosedaj se je dobro obnesel tudi v najtežjih slučajih ozebline. odrijančka DNEVNIK PALČKA VII Neprijetna zgodba Bil je prekrasen večer. Tiho smo uživali pre- lepo pokrajino in šli po stezi. »Z-z-z! glavami « se je mahoma oglasilo nad našimi »Kaj pa je to?« smo se mi vznemirili. »Poglejte, gospodje, kakšne zverine so to!« je dejal Belbglavček in se ozrl kvišku. Vsi smo obstali. Na veji velikega drevesa smo zagledali veliko gnezdo jajoaste oblike, krog njega pa je vse vrvelo in brnelo samih žuželk. »To so ose!« je kliknil doktor Lečnik. »Čebele so!« se je oglasil Vseznal. »Jaz pa pravim, da so komarji,« sem dodal jaz. »Ila-ha-ha!« so se vsi zasme.jali. »Modrijanček, kaj ne znaš ločiti komarja od čebele? Ti sam si komar, ti!« Hotel sem se razjeziti, pa sem se premislil. »Že prav. naj bodo pa čebele,« sem se vdal, »a zakaj bi bilo to smešno, če sem se zmotil? Saj je komar čebeli lako podoben kot kaplja kaplji. Zato pa vi vsi skupaj ne vesle, kako bi iz tistega gnezda dobili med'« »Ti to veš?« je dejal Pikec in me polrepljal po rami. »Daj, povej, kako?« »To je jako preprosto 1 Ena — dve in tri!« sem zavpil in preskočil ograje 020101020201000510000201000201020100000101480100020102020101020102020253300002 Turčija in njena armada Ko se je pripravljal novi evropski spor, preureditev turške armade najbrž še ni bila končana. Sicer pa je v vežbanju oboroženih sil zmeraj neka točka, ki se dozdeva, da se bo pri njej ustavilo Maršal Fevzi čakmak — ustanovitelj sedanje turške armade napredovanje, čeprav se vodstvo vedno na vso moč trudi, da bi premagalo vrzeli in bi bilo sposobno spregledati vsakršno prilike. Položaj sedanje Turčije Omeniti je treba, da ima Turčija zdaj približno 18 milijonov prebivalcev, ki živijo na površini 763.000 kvadr. kilometrov (treba je pripomniti, da bi bilo moči na tem ozemlju preživljati mnogo več ljudi). Turčija je v Mali Aziji, a majhen kos njenega ozemlja, 23.075 kv. km. je na evropskih tleh. Poglejmo na zemljevid! Koj spo-tnamo, da se ta država s srečno lego more na Svoji zastavi upodabljati z zelenim kvadratom v neizmernem plamtečem gozdu. V tein kvadratu živijo ljudje zadovoljno in pametno, a meje, ki so obrobljene z ognjem, ne morejo povzročati nikomur veselja. Sedaj meji Turčija na severu na Črno morje, to je zdaj vojni pas; na severovzhodu ha Rusijo, ki je v vojni; na vzhodu na Iran, ki so njegove meje prav tako zasedene z ruskimi četami; na jugovzhodu na Irak in na jugu na Sirijo, ki sta obe področje Anglije; na zahodu na Egejsko morje, kjer plovejo ladje in letajo letala obeh vojnih strank; na severozahodu na Bolgarijo. ki je prav za prav tudi v vojni in sodeluje z Italijo in Nemčijo. V vse te smeri je moralo zato poveljstvo turških oboroženih sil razpostaviti bolj ali manj enotne trdnjavske pasove in poskrbeti za primerno porazdelitev letalskih edinic. Če pa bo nekoč morala ta država stopiti v vojno, bodo ti trdnjavski pasovi morali prevzeti nalogo, da se napolnijo z obrambnimi četami. Seveda je razumljivo, da je bila ojačena tudi obrežna obramba na tistih točkah, ki se dozdevajo kot prometno obrežje najpripravnejše za izkrcavanje sovražnika. Ustroj in sestava turške armade Turčija ima obvezno vojaško službovanje, ki traja od 21. do 46. leta, in tako šteje redna vojska v miru 150.000 mož. h katerim je treba dodati še 40.000 orožnikov in 13.000 gozdnih čuvajev in mitničarjev. V vojnem' času pa se število redne vojske dvigne po poročilih zadnjih let na 1 milijon 300 tisoč mož, toda glede na število vsega prebivalstva se to število bržkone še poveča, a upoštevati je treba, da je Kemalova Turčija izločila iz vojaških oddelkov pripadnike narodnih manjšin in si jih je pridržala le kot delavske vojaške čete. Ta odredba je bila uvedena zato, ker so se pripadniki narodnih manjšin, kot so Armenci, Grki, Arabci in Judje, izkazali kot nezanesljivi vojaki. Tehnična izvežbanost turške oborožene sile Septembra meseca 1941 je neki madžarski list, ko je poročal o stanju turške armade in je navedel števila kot so, zgoraj omenjena, opozoril na temeljito preureditev letalskega orožja. List je omenil, da je turških letal najmanj 1000 (1. 1940. jih je bilo okoli 600). Na splošno povedano, je to letaistvo po kakovosti in številu brez dvoma izboljšano. Zadnje dve velepomembni leti, to je, od Kranjsko šolstvo v protestantski dobi Kranjski deželni stanovi pa ga pri tem niso hoteli podpirati. Duhovščina je odgovorila- da stori že sedaj za šolstvo vse kar more in da že pošilja štipendiste na Dunaj. Enako so odgovorili tudi trgi in mesta, pa tudi druga goeppda po deželi m imela denarja za šole. Vzrok te odklonitve pa ni tičal v denarni zadregi,, temveč drugod. Nova ve>-a, protestantizem, se je takrat razširila že po vsej deželi. Zaman se ji je cesar upiral. Ko se ji že ni mogel več ustavljati in je moral dovoliti novo latinsko protestantsko šolo v Ljubljaui, je bilo takoj zanjo dovolj denarja. Odprla se jc po Trubarjevem prizadevanju 1. 1563 pod vodstvom Leon-liarda Budine, učitelja latinščine na prejšnji katoliški šoli. Mož pa je bil že slaboten in ie šel leta 1566. v pokoj. Sledil mu je protestantski pisatelj Adam Bohorič do 1. 1582. Na njegovo mesto je prišel iz Tiibingena na Vtirtemberškem bistroumni pisatelj in pesnik Nikodem Frischlin, ki pa je ostal na Kranjskem le dve leti. Njegov naslednik je bil Jakob Prentclius. Škof Tomaž Hren navaja 1. 1616. v 6vojem pismu papežu Pavlu V., da je bilo 1. 1597., ko je prevzel ljubljansko škofijo, v Ljubljani mnogo protestantskih predikantov, poleg tistih, ki so v šolali učili. Pa tudi zgodovinar A. Dimitz piše v svoji »Geschichte Krains«: »...denn mit dem Predican-ten zog auch der Schulmeister ins Land«. Kjer niso imeli j>osebnega učitelja, so navadno poučevali protestantski pridigarji, ki so bili v času reformacije nastavljeni po vseh večjih mestih. Reformacija je zahtevala že po svojem namenu narodni jezik v šolah. V to dobo spadata prvi slovenski knjigi, ki jih je izdal 1. 1551. Primož Trubar kar je Evropa v vojni, se je turška vojska zares preuredila s tem, da se je njeno mirno stanje spremenilo v vojno stanje. Predvsem je preuredila vojsko s tem, da je podvojila že obstoječe edinlce in je dodala še nove. Da bi povečala število rezervnih čel, je Turčija do nadaljnjega obdržala pod orožjem razne oddelke vojaštva in se je že lani v septembru, kot poroča omenjeni madžarski list, dvignilo število izvežbanih rezervistov na najmanj 500.000 mož Poleni so storili še, kar so mogli, da bi zvišali vojno zmogljivost s tem, da so podpirali razvoj industrije in nabirali stare kovine in druge odpadke. Vlada ne more pozabiti, da narodno gospodarstvo, čeprav ustreza življenjskim potrebam v vojni in v miru, ne zadostuje potrebam vojne, navzlic vsemu bogastvu z zemlje in izpod nje. Moderna vojna potrebuje močno in popolnoma specializirano industrijo, ki je Kemalova Turčija v poslednjih 20 letih pri najboljši vojni ni mogla spraviti na dai Glavni dobavitelji orožja Od jeseni leta 1939. dalje je prišlo v Turčijo največ vojnih potrebščin iz Francije in Anglije (Rusija pa je dobavljala lanko in druga motorna vozila). A francoske dobave motornih vozil, topov, strojnic, letal itd. so prenehale po padcu Francije. Anglija pa, ki je oslala edina dobaviteljica, kar nenadoma ni mogla več pošiljati takih količin kot prej, saj je morala misliti nase v Afriki, na Bližnjem vzhodu in drugod. Mogoče je London opozoril Washington. naj ponudi Turčiji možnost do-bavljanja orožja. Turčija upa, da bo po bagdadski železnici, ki pri Bassori prispe do Perzijskega zaliva, prejemala v nujni potrebi Se kaj vojnega materiala, če bo mednarodni položaj tak, da bo odvisna od te edine žile. Jeseni leta 1939.. pravijo poročila, je imela Turčija v mirnem času 20.000 častnikov; omeniti je treba, da so skoraj vsi turški generali študirali v Nemčiji in da so na turških vojaških šolah več let poučevali nemški inštruktorji. Poveljnik vojaške šole je bil nedavno povabljen od najvišjega nemškega poveljstva na obisk na vzhodni fronti. Vojaški ustroj turške države nadzira in vodi en sam minister za narodno obrambo s tremi pod-tajniki za razne vrste orožja (na suhem, na vodi in v zraku). Državni poglavar ima zelo velik delo-delokrog, še večjega kot vojni minister. Osebnost turškega maršala Maršal Fevzi Čakmak je bil rojen leta 1876. v Carigradu, v vojaško službo je stopil lela 1895. kot podporočnik in je v vladi od leta 1898. Leta 1915 se je udeležil obrambe Dadanel, 1. 1910-17 je poveljeval na Kavkazu, leta. 1920. je bil minister za narodno obrambo in predsednik vlade. Kemal ga jo imenoval za maršala 21 avg. 1922. Maršal je predsednik najvišjega državnega sveta od leta 1924., torej lahko rečemo, da je nova vojaška Turčija njegovo delo. (La Stampa.) Družinski albumi skih članov: Zeno mojega prvega moža, ločeno ženo mojega drugega moža, drugega moža prve žene mojega prvega moža in drugega ločenega • moža prve žene mojega sedanjega moža.« Zaposlitev državnih upokojencev Slovaška vlada je izdala zakonsko odredbo, 6 katero lahko v sedanjem vojnem času vnovič pokliče v 6lužbo vse državne ujx>kojence. in sta bili namenjeni pouku: 1. Abecednik in mali katekizem »Ane Buquize is tih se ty Mladi inu preprosti Slouenzi mogo laliku vkratkim zhasu brati nauzbiti« ter 2. katekizem »Anu kratku Poduzhenic skaterim vsaki zhlouik more vnebu pryti.< Protestantska latinska šola v Ljubljani je imela v začetku 4 razrede. Prvi razred je imel 3 oddelke (dekurije). Frischlin jo je preuredil v 5 razredov. Ta šola jc bila v najtesnejši zvezi s cerkvijo, konlesionalna šola v pravem pomenu. Glavni predmeti so bili: latinščina, katekizem in evangelij. Molitve so bile določene ne le v šoli, temveč tudi za dom, zjutraj in zvečer, pred' jedjo in jio jedi. Ob nedeljah in praznikih so se zbirali dijaki v šoli in šli od tod v cerkev k pridigi, ki se je potem izpraševala. Kazni za preklinjanje so bile zelo stroge. Slovensko se je jx>učevalo v 1. deku-riji prvega razreda; v 2. dekuriji 6e je že delal razloček med slovenskimi in nemškimi dijaki; 3. dekurija, ki se je pečala zlasti z branjem in učenjem cerkvenih spisov, je bila strogo nemška. V 2. in 3. razredu je bil vsak slovenski pogovor strogo prepovedan, dijaki 4 razreda pa so se morali pogovarjati le v latinskem jeziku. Ce se je kdo spozabil in mu je ušla kaka slovenska ali nemška beseda, so mu obesili lesenega osla na vrat, ki ga je moral nositi javno do doma. Ta jezikovna prepoved je veljala tudi doma. Disciplina je bila zelo stroga, dasi je Frischlin pri|x>ročil v šolskem redu, da naj se dijaki le redko kaznujejo ter naj se pri kaznovanju vzdržuje vseh 6urovih in žaljivih besed. Palica je bila učiteljevo žezlo, marsikaterikrat so z njo plačali za lenobo in ostale pregreške. Za zapiranje in odpiranje, kurjavo in snaženje šol so bili dijaški posli. Na poti domov dijaki niso smeli zijal prodajati, morali so se ponižno odkriti in 6e ogniti, če 60 srečaii kakega piemiča, moškega aii žensko, ali kakega meščana. Zlasti pa 6e jim je Šolstvo na Slovaškem Mlada slovaška republika posveča največjo pozortiosl svojemu'šolstvu, katerega vedno zbolj-štije in tako mladino že od ljudskih šol dalje pripravlja za življenje. Zalo je slovaška vlada spremenila tudi urne načrte in uvedla v šole pouk novih predmetov. Vseh ljudskih šol je na Slovaškem po zadnjem štetju 3008. meščanskih pa 182. Lansko lelo so kljub vojnim časom odprli še 10 novih šol, 50 jih pa še grade. Učni načrt je prilagojen praktičnemu življenju. Z novim šolskim letom so uvedli v slovaško ljudske šole tudi pouk v državljanski vzgoji, poljedelstvu. obrtništvu, domačem gospodarstvu in o zdravstvu. Mladino že v ljudski šoli navajajo na red in snago po hišah, dvoriščih in vseh gospodarskih poslopjih. Posebni otroški zdravniki od časa do časa pregledajo vso šolsko mladino ter tudi ufiteljstvo. Oboleli otroci in učitelji so pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Šolska oblast je mladini pripravila učne knjige ter je v vsaki šoli ustanovila tudi šolsko knjižnico. Lepo se razvijajo tudi razne obrtne šole, čeprav šolski oblasti zanje primanjkuje učnih moči. Strokovne šole vedno bolj razširjajo in ustanavljajo nove. Slovaška ima danes že več takšnih šol za vse panoge industrijskega in gospodarskega življenja, od navadnih sedlarskih šol pa do strokovnih šol za lino mehaniko. Sem spadajo tudi razne šole za rudarstvo, tekstilno industrijo, celulozo in papir, keramiko, predelavo lesa, razno strojne šole in podobno. Strokovnih šol za dekleta je sedaj 19. Zaradi povečanja števila različnih strokovnih šol so na Slovaškem docela preosno-vali tudi prejšnja učiteljišča. Nova učiteljišča bodo morala dajati učne moči za številne strokovne šole in ne več samo učiteljev in učiteljic za ljudske šole. Na novo je na Slovaškem urejen tudi pouk na vseh slovaških srednjih in visokih šolali. Pouk je povsod poostren. Slušatelji na visokih šolali imajo svojo organizacijo. Siromašnejši dobivajo od vlade tudi podpore, stanujejo pa v zavodih. I. propagandni turnir SK Slavije Po dobrem mesecu presledka se bodo v soboto in nedeljo »pet spogledali igralci namiznega tenisa. SK Slavija prireja v prostorih Mladike no Kodeljevem svoj prvi propagandni turnir. Igrali bodo v soboto popoldne in nedeljo ves dan. Na sporedu so vse discipline moških, ženske pa bodo nastopale v einglih. Tu bodo naletele rutinirane Hermcžankc na vnete Slavijašice, ki so nedavno začele z resnim treningom, S to prireditvijo se uvršča Slavija med organizatorje turnirjev in vabi vse prijatelje bele žogice, da si ga ogledajo. * V Italiji bodo igrali v nedeljo četrtfinalne tekme za italijanski pokal. Spored nedeljskega tekmovanja je tale: v Modeni: Modena-Novara, v Milanu: prij>oročalo, da morajo izkazovati spoštovanje mestnim svetovalcem, učenim in imenitnim ljudem, zlasti pa duhovnikom in učiteljem. Pod ravno takim nadzorstvom so bili tudi podučitelji (collabo-ratores). Krčme in slabe druščine 60 jim bile prepovedane. Četrt leta po odpovedi so lahko izgubili službo. Šolsko službo so morali vestno vršiti, med poukom 6e niso smeli spuščati v nepotrebne pogovore. V začetku je imel ravnatelj malo moči do svojih podučiteljev, zaradi pogostih prepirov pa so dali stanovi ravnatelju večjo oblast. Poleg latinske šole, ki so jo vzdrževali deželni stanovi, so bile v dobi reformacije v Ljubljani še tri ljudske šole: nemška ljudska šola pri Šetiklavžu, ki pa so jo morali zapreti zaradi pomanjkanja učencev; mestna ljudska šola, katero je vzdrževal magistrat, in stanovska ljudska šola. V tej je imela slovenščina mnogo pravice, zakaj vpeljali so učno knjigo »Arcticae horulae« (Zimske urice), ki jo je 6pisal Adam Bohorič, ravnatelj stanovske šole. Izven Ljubljane je bila latinska šola tudi v Kranju, nižje šole pa so se nahajale tudi po deželi. V Metliki so zahtevali od učitelja znanja dveh pisav, latinice in gotice, ali goticc in glagolice. Na Dolenjskem je bilo Krško središče šolske izobrazbe, kjer je poučeval Adam Bohorič, preden so ga poklicali v Ljubljano, zlasti za plemiške sinove. Na Dolenjskem je bila sploh velika briga za šolstvo, tudi v Črnomlju in Žužemberku je bila šola, na Gorenjskem pa v Kamniku in na Bledu. Reformatorji 60 delali z besedo, s pismom in knjigo za slovensko šolo. Vendar jim ne moremo priznavati namena za splošno narodno izobrazbo. Protestantski reformatorji so učili kakor poprej katoliški duhovniki predvsem verske resnice. Šola jim je bila v prvi vrsti sredstvo za širjenje in utrjevanje nove vere. Saj je bii n. pr. pouk v računstvu kaj redka prikazen Železniška sirena napravila pravo zmedo Pred železniško posiajo v Kopenhagnu so preil kratkim čakali vozniki na jKJlnike. Deset parov konjičkov jc dremalo pred svojimi kočijami, vozniki so pa odšli \ postajno poslojije ter čakali na potnike. Nenadoma je na postajo privozila čisto nova lokomotiva ter dala vesel /nak * t-vojo ostro sireno. Konji pred posiajo so bili na te glasove že navajeni. Med njimi je bil samo eden, ki še ni bil navadil na mestni vrišč in hrup. Konj »e je splašil, jx>tegnil za sabo svojega tovariša in pričel dirjati |w> ulici, /a njim »e izpred postaje porazgubili tudi ostali konji ter se Ta/.be/ali na vse strani. Med dirom so napravili precejšnjo škodo. Na tla so iMidrli več ljudi, razbili več izložbenih oken. Pet kočij so preplašeni konji popolnoma ra/.; bili. Potem, ko so konje polovili. so morali enega na mestu ubiti, ker je med dirko zado-bil težko rano v trebuh. Znameniti ljudje v anekdotah Napoleon in Talma Znani francoski gledališki umetnik Talma jc nekoč igral vlogo Julija Cezarja. Med dejanjem ga je poklical k sebi v ložo cc^ar Na|>oleon. Igralec ga jc takoj vprašal: -Veličanstvo, kako vam kaj ugaja moja vloga?« Nafioleon mu odgovori: »Dobro, samo preveč deklamirate. Vse je nekam preveč patetično.« Igralec se opravičuje: »Veličanstvo, Cezar jc junak ki ga obdaja čar e I a r i h časov ter ima vsaka beseda svoj zgodovinski pomen. Zato mislim, da moram vsako besedo dekla-mirati.« Na|->olcon mu takoj vpade v besedo z vprašanjem: 'Kaj najin sedanji razgovor ni zgodovinski in vendar ne deklamiram?« »Citaj ln širi »Slovenca!« Milano-Reggiana, v Turinu: .Tuventus-Padova, v Ve-nezii: Venezia-Bologna. Odlične čase so dosegli v nedeljo na mednarodni plavalni prireditvi v Berlinu. Posebno so se uveljavili švedska plavalci 'Olsson je zmagal na 100 m prosto v 58.6 sekunde. Tudi na 200 m prosto je odnesel prvo mesto Šved, znani Bjiirn Bog, ki je zmagal s časom 2:10.8 min., ter postavil nov evropski rekord. Tretji Šved, ki si je priboril prvo mesto, je bil John Rothmann. Na 200 m prsno je premagal Nemca Koningerja s časom 2:42 min., kar je nov švedski rekord. V hrbtnem plavanju na 100 m je bil prvi Berlinčan Kriiger z 1:11.2 min. Presenečajo odlični rezultati Švedov! Borotra, ki je sedaj športni komisar v Franciji, je otvoril v Parizu šolo za brezmotorno jadranje. Pri tej priložnosti je naglasil, da mora postati izdelava modelov in urjenje v letalstvu sestavni del sodobne vzgoje. Mladi jadralci, ki imajo veselje z letalstvom, imajo na razpolago 250 brezmotornih letal. Streljanja na smučeh se uči švedska šolska mladina. Družba za pospeševanje športa je razpisala za dijake smučarske tekme, pri katerih bodo tudi streljali. Posamezne patrole bodo štele po pet dijakov. Strelske tekme mladih švedskih smučarjev bodo 14. februarja v okolici Stockholma. O švicarski zmagi na Dunaju piše praški ?.Der lieue Tagt naslednje: Švicarji so torej zmagali. Nemci niso podlegli brez nesreče, Švicarji niso zmagali nezasluženo, čeprav so imeli morda nekaj sreče. Predstavljali pa so močno enoto. Odlikoval se je Ballabio v golu. ki se ni bal niti trdih tal niti nog napadajočih nasprotnikov. Ne glede na vse nevarnosti je naskakoval srčno. Odlikovala sta se tudi trda branilca, imeli so dobro vrsto krilcev z Ver-natijem v sredini in končno napad z nezaslišano hitrim Bickelom, pa s Kappenbergom, ki imajo nenavaden nos za gole, ki obsodijo. Bogat spored so imeli v nedeljo v berlinski športni palači. V gosteh so imeli švedske igralce hokeja na ledu Al K iz Stockholma. V živahni tekmi je vodil najprej Berlinski drsalni klub, proti koncu pa so Švedi izenačili na 2:2. Z umetnim drsanjem so razveselile občinstvo odiično razpoložene Madžar-ka Gyorgi, Monakovčanka Inge Jell in Švedinja Brlita Ralilen. Športu prerokujejo še lepo bodočnost. Kljub vojni čitamio o novih stadionih in zimskih bazenih. V Parizu nameravajo zgraditi nov olimpijski stadion, v katerem lx> prostora za 120.000 giedalcev. Medtem ko je pariški stadion vprašanje bodočnosti, gradijo na Švedskem v Karlskroni in Malmoju dvoje velikih zimskih plavališč. Nadalje čitamo, da gradijo Bolgari v pristaniškem mestu Burgasu nov športni stadion, v Sofiji pa novo dirkališče. Po velikih načrtih lahko sodimo, da bo nekoč prišel čas, ko bodo imeli ljudje dovoli priložnosti za irmrtn* udejstvovanje Šport 0 klubih spodnje polovice v A-diviziji V državnem nogometnem prvenstvu so igrali 15 tednov po vrsti. Sedaj, ko imajo klubi polovico tekem že za seboj, bodo tekmovanje začasno prekinili. O moštvih »zgornjega doma« smo nedavno objavili nekaj podatkov. Preostane nam še, da sc seznanimo s tistimi, katerih imena čitamo na razpredelnici v spodnji polovici. Bologna je no čelu klubov, ki so v dosedanjem prvenstvu. zaostali za prvimi osmimi. Šestkrat si je priborila enajstorica Bologne državno nogometno prvenstvo. Čeprav je letos zaostala, je ostala na dobrem glasu. Saj so ravno iz njenih vrst zelo radi izbirali igralce za državno reprezentanco. V prejšnjih časih je uživala tak sloves, da so vsako moštvo, ki je dobro zaigralo, imenovali »Bologna II.«i Rdeče-modri so v svojem mestu prav priljubljeni. V časih, ko so si priborili državno prvenstvo, so prejeli igralci nenavadno veliko daril. Ko so pred 15 tedni začeli z novim prvenstvom, smo čitali, da ima Bologna 29 igralcev prve linije. Posebne sreče pa niso imeli. Samo 6 krat so zmagali in 2 krat remizirali. Sedaj so na devetem mestu. Milano. Lansko leto jc zoostala milanska enajstorica le za nekaj točk za državnim prvakom. Letos je na desetem mestu. Moštvo ie precej ustaljeno. Vodi ga stari reprezentant Magnozzi, ki je angažiral samo enega novega igralca, namreč Bol-lana iz »Ligurije«. Vratar Zorzan, branilca Renan-din, Boniforti, krilca Todeschini, Santagostino in napadalci Boffi, Capello in Meazza so najpopularnejši igralci Milana. Na začetku državnega prvenstva je pokazal Milano uspešno igro, pozneje pa je pri petnajstih igrah zmagal samo 6 krat. Lazio ima v visokih rimskih krogih veliko število svojih navijalcev in podpornikov. Moštvo vodi Popovič, nekdanji branilec dunajske Austrie. Steber rimske enajstorice ie znani Piola, katerega podpirajo Pisa, Romagnoli in drugi preizkušeni igralci. Pravijo, da igra Lazio na srečo, ker ima vsako leto nekaj novih igralcev v reprezentativnem moštvu. Trenutno je Lazio na enajstem mestu. Juvcntus. Moštvo, o katerem vemo, da si je večkrat rezerviralo prvi sedež v družbi italijanske nogometne gospode, vodi izkušeni učitelj Ferrari. Vodstvo kluba sc trudi, da bi nastopalo z močno enajstorico. Lansko leto so plačali pol milijona lir za nekaj novih igralcev. Enajstorice Turina pa sc drži smola. Kljub naporom jc tudi letos, ko so ji obetali več sreče, v spodnji polovici. V vrstah črno-bejih igra tudi Albanec Lustha, ki je vodja napadalne vrste. Fiorentina je že lani razočarala svoje pristaše. Za jesenskj prvenstvo so moštvo pomladili in star-tali 7. novimi nadami. Posebno važnost polagajo na vratarja. Vzgojili in najeli so kar pet čuvarjev zagonetne nogometne omare Med njimi sta «e posebno obnesla Giffanti in Innocenti. Sta pa tudi ta dva spustila 26 golov in tako je tudi sedaj, ko je jesensko prvenstvo zaključeno, Fiorentina na nesrečnem 13. mestu. Livorno spada med moJtva, ki se borijo za obstanek v razredu najboljših. Pred tremi leti so jo poslali v nižji razred, po zmagi pa sc je spet vrnila v staro družbo. Enajstorica, v kateri igra tudi Zidarich od Fiumane, je ostalo nespremenjeno. Napoli. Predstavnik Južne Italije je trenutno na predzadnjem mestu. Enajstorico vodi Vojak iz Fiume. V petnajstih tekmah so si priborili 3 zmage in 5 remijev, 7 krat so morali kloniti pred močnejšim nasprotnikom. Modena. Njeno ime čitamo nedeljo za nedeljo na zadku razpredelnice. V svojih vrstah nima znanih imen. Igralci nosijo rumene srajce in jim naj-brže zaradi tega pravijo »kanarčki«. V jesenskem prvenstvu je zmagala Modena samo dvakrat. Francesco Perrlt 54 Neznani učenec Egodovinski roman la Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža LovrtrnJič. Kakor v oniolici je Mark zgrabil vajeti, vzpodbodel konja, pozabil na vse in se predal vrtincu svojih misli. Konj je bil nemiren in je kakor žalostno porezgetaval v dušljivo ozračje.. Vseokoli ni bilo slišati ne enega glasu, ne šelestenja in ne brenčanja kake žuželke, samo veter je tu in tam oplazil grebene peščenih sipin in zažvižgal, kakor bi med peskom sikale kače. Z neba je žgalo sonce. »Kaj naj napravim?« se je vprašal Mark, nadaljujoč pot v mrko samoto. Ob silovitem razburjenju se ni mogel odločiti za nikak sklep. Kar koli jc pomislil, vse se mu je zdelo tako obupno in usodno, da je drugo za drugim prestrašen zavrgel. Da bi šel v gore za materjo, zatajil svojo domovino, ime in čast rimskega državljana ter se navezal na usodo majhnega naroda prenapetežev, častilcev skrivnostnega Boga, ki ga sam ne pozna in ne ljubi, mu tudi ni šlo v račun. Njegovemu, stvarno gledajočemu rimskemu duhu se je že od vsega početka zdela taka misel blazna. Ce bi se tudi hotel žrtvovati iz ljubezni do matere, bi bilo vendar vse brezplodno. Pilat bi lahko najmanj podvojil čete, namenjene zoper roparje, in jim dal nalogo, naj jih iztrebijo, V nekaj mesecih bi bili vsi križani in tudi on bi moral z materjo, vred prestati sramotno kazen sužnjev. Varilija bi ga za vedno izgubila. A ne samo to. Hči Kvintilija Vara bi sovražila in zaničevala nekega Valerija, ki se je omadeževal z zanemarjenjem dolžnosti. Misel, da bi ga sovražila ženska, ki jo ljubi bolj ko mater — o tem je bil |x>polnoma prepričan — ga je tako zbegala, da se je je ustrašil kot nekaj pošastnega. Torej mu ne preostaja nič drugega, kot opraviti svojo dolžnost, poslušati Pilata in temeljito pomesti z Eleazarjem. In mati? Ce bi bila, kar je povsem verjetno, tista kruta amazonka, ki se je borila proti Rimljanom, bi jo .moral prav 011 na svojem pohodu zajeti ali ubiti v kakem spopadu. Ce bi bila ujeta, bi 6e mogoče dal Poncij Pilat, ki je tako neznansko zaničeval Jude, le pregovoriti, da bi pomilostil tujo mater rimskega plemiča in ženo, ki je bila prijateljica upravitelja v Ceza-reji. U|x>rnici, ki bi jo zajeli z orožjem v roki, pa bi gotovo ne prizanesel ? kaznijo. In on, njen sin, bi jo moral izročiti oblastem!.., Strahotne okoliščine. Ni si mogel priklicati v spomin materine slike, njenega lepega in ožganega obraza, njenih obupnih solz, ki so ji lile iz oči, ko ga je zagledala in ko se je jioslovila, ne da bi ga stiskalo in dušilo. Zdaj jo je poznal, lejx) Mikol Fabijevo, tujo ženo, ki ga je rodila in ga hranila v svojem naročju, a bi bilo bolje, da bi je ne poznal. Tudi to sreč,mjc je bilo zanj vir bridkosti. Odkar se je rodil, je bil v življenju kakor sam sebi nekam manj vreden. Nikdar ni okusi! splošnega in največjega veselja, ki je dano ljudem. Zdaj se je tega jasno zavedal. Njegova otroška in deška leta so |x)lekla, ne da bi poznal materino ljubezen. Ljubezen, ki mu je ostala v spominu, mu je izkazovala tujka, očetova prijateljica. Očeta se je spominjal kakor v sanjah. Sorodnik Valerius Messala je ravnal 2 njim kot z bastardom in ga prepustil poslom in sužnjem. Edini osebi, ki ga je ljubila, je nehote nakopal bridkost pregnanstva. In zdaj, ko bi mora! kot vojak in rimski državljan izpolniti ssvojo dolžnost in si s 6vojimi rokami zgraditi svojo prihodnost, ga je usoda postavila na naj-grozovitejše razpotje, pred najhujšo odločitev, ki se more komu postaviti: ali opustiti svojo dolžnost i 11 izbrati sramoto, ali izgubiti mater. Najbolje bo,« je pomislil, medtem ko je konj nemirno begal jjo 6amoti, »ako poginem tu v pu- Preristsve ob 16. 'n 18.15. ob nede'jsli in pra-zn klh pa ob 10.33. 14.30. 16.30 in 18.30 uri Zapleteno vpraSanie o lJ11be7.nl in umoru Nedolžna aH kriva S Franci'co Stngapoore. Filipini Havajski otoki' — F rede rio Mareh in Jean Benuetc kino union - tel. 22.2) MogoPna pes"in bele puslinie. Iloi 7.a 'ivljenlein ljubezen med Urnimi in živalmi akrajnega severa v vele- RACI/tnn Hss (i,,orir filmu UrtSlrtKIf I.neKkbcrg. 1 litin Bcrgstroem. Film odlikovan na mednarodni razstavi v Benetkah! K1NJ M v riCA rti. 22-41 Film veselili mlados'nib obrazov iskrenega tovarištva iu jnladc ljubozni V sinje višave Silvana Jaehino, Marto Giannini. Aldo Floreill, Mario Ferrari. - Film o ia tranlu po zraku, naj-privlaenejsem športu sodobne mladinu kino slo(l\ - tel. j7-jo Himna velike liu ezni do rodne grude ia oboževane žene Orolov sin • Amadeo Nazzari — Lilto Silvi Ganljiva r.godna iz živ.jenja f-cSkiii graščakov >zuubl|ena sreča Karel Lamae - Jarmila Lolhuvo Predstave ob 1". nri KINO KOOELJEVO, ,el. 41-64 Iz pokrajin Trieste in Gorizia Picmontska princezinja jc obiskala goriško deželo. V soboto, 24. januarja zjutraj je dospela v goriško mesto j>iemontska princezinja Marija, soproga našega prestolonaslednika. Obiskala je vojaške bolnišnice in s svojo tolažilno besedo ogrela in opogumila hrabre ranjence in druge bolne vojake. Mesto jo je sprejelo z navdušenjem in hvaležno ljubeznijo. Pred odhodom je 6 svojim visokim obiskom počastila tudi jx>dgorsko otroško zavetišče in Dom ženske »G1L« v ulici Armando Diaz, prej via Alvarez. Ne sekajte murv! Ker se je v zadnjem času zelo razpaslo sekanje še zdravih murv, ki so še sposobne roditi, je proti temu ostro nastopila Pokrajinska kmečka federacija in izdala zgornje naročilo. S sekanjem še plodnih murv se namreč škoduje nacionalnemu gospodarstvu, ker se ovira reja sviloprejk. Cerkev so okradli. V goriško župno cerkev sv. Roka so v eni zadnjih noči vdrli zločinski tatovi 111 iz nekega oltarja odnesli sveče. Bili so pregnani. Cerkovnik je slišal šum, ki je prihajal iz svetišča in šel pogledat, preden je pa prišel v cerkev, so bogoskrunski lopovi pobegnili. V teku par niesecv so tatovi že drugič obiskali to predmestno goriško župno cerkev. Pri prvem zloče-stem pohodu' 60 ukradli več lepih vaz, ki so krasile oltarje. Radi razjiočene cevi poplavljeno stanovanje. V tretjem nadstropju neke hiše v ulici Silvio Pel-lico, v središču goriškega mesta, je radi mraza počila vodovodna cev. Voda je udrla v hišo in docela poplavila neko stanovanje. Prihiteli so mo- rali na |x>moč ognjegasci. ki so se morali namesto z ognjem boriti z vodo. Zamašili so cev in z vedri zmetali vodo na dvorišče. Bilo je par ur dela, preden je bilo stanovanje zopet deloma v redu. Otrok se je zadušil z malim novccm. V Sa- grado d'lsonzo se je pripetila nenavadna usodna nesreča. Mala dveletna Klementina Salone se je igrala z novčičem za 10 centesimov ter ga je !>ožrla. Novec se ji je zataknil v grlu. Dasi je bila pripeljana v bolnišnico, je revica vendar umrla na jiosledicah zadušitve. Zanimive številke iz Monfalcone. Lani se je narodilo v našem mestu 420 otrok — napram 445 predlansko in 4S3 jiredpredlansko leto. Umrlo je lani 276 oseb predlani pa 236 in predpredlani 231. Priselilo se je v mesto 1012 ljudi, odselilo pa 615. Visoka kazen za košanska morilca Pred tržaškim sodiščem je trajal več dni proces proti dvema roparskima morilcema, ki sta v Košani umorila in oropala neko žensko Oba morilca, Crovati in Suzzi, sta bila predlagana za smrtno kazen, sodišče pa je vsakega obsodilo na 30 let ječe. Izstrelek iz svetovne vojne je eksplodiral v bližini Ronchi dci Legionari pod krampi treh delavcev, ki so kopali zemljo. Eksplozija je vse tri močno ranila, da so jih morali takoj prepeljati v bolnišnico v Moulakone. Lden je v smrtni nevarnosti. Vse večerne šole zaprte. Zaradi hudega mra-z:< so v Triestu in v okolici začasno zaprte vse večerne nadaljevalne strokovne šole. Nov vicekvestor v Triestu je comm .Francesco Buscemi, ki je prišel iz Palerina ter je že prevzel 6voje pos'e. Tržaška skladišča imajo spel redno upravo. Magazini generali« — znana tržaška skladiščna družba, ki je imela pet let komisarsko upravo, si je izvolila sedaj zopet redni upravni odbor, ki bo vodil njene posle v bodoče. V novem odboru so sami znani tržaški gospodarstveniki. Koncert nemškega komornega orkestra. V Triestu 6e je odprlo italijansko-nemško akademsko leto s slovesnostjo, ki se je vršila v Sala del Lilto-rio. Ob tej priliki je nastopil znani lipski komorni orkester »Gevvandhaus«, ki se nahaja na koncertni turneji po Italiji. Mnrinetlijev futuristični večer. Zanimiv umetniški dogodek v tržaškem življenju je bil obisk ekse. Marinettija, znanega voditelja fu-turistov, člana italijanske akademije ter tajnika sindikata fašističnih pisateljev in pesnikov. Tržaški umetniki so mu priredili častni večer, na katerem je imel Mnrinctti zanimivo predavanje o futuristični umetnosti med vojno. Poveljstvo tržaškega pristanišča je razveljavilo vse lansko leto izdane dovolilnice za vstop v *,volx)diio pristanišče (Porti frnnclii). Nove dovolilnice izdaja poveljstvo pristaniške milice. Stari patrioti umirajo. Eden najbolj znanih borcev z« Italijo pod vlado nekdanje Avstrije — trgovec Libero Eci, k.i je imel svojo trgovino na trgu Constanzo Ciano, je nenadoma umrl. Med svetovno vojno je bil konfiniruii. — Umrla je tudi Murcella Ghuz/.o-Vratn. ki jc bila pokopana zavita v trikoloro, katero je hranila v svoji hiši še iz časov pred svetovno vojno. Nn Proseku so imeli požar. Preteklo soboto je nastal na Proseku požar na dvonadstropni ščavi med temi peščenimi sipinami, Nihče ne bo nič več izvedel o meni, moje kosti oberejo šakali in jih pokoplje veter. Panza pošlje Pilatu svoje poročilo in vsi bodo mislili, da so me ubili ro- ' parji. Mati bo mislila, da me je zmlela jeza njenega groznega Boga, iri me bo objokovala, medtem ko bi me kot sovražnika preklinjala, ako bi živel. Mogoče bi mi prišel v kraljestvu senc naproti božanski Diomz in bi me odpeljal na elizej-ska polja. In Varilija?.. Lepega dne bi 'udi do nje prišla iz Rima vest, da je Gratov sin skrivnostno izginil v deželi, iz katere je prišel, in tudi ona bi me objokovala v svojem pregnanstvu, dokler ne bi bog veselja stopil med ljudi in izbrisal iz njenega srca z bridkostjo tudi moj spomin.« 10. Medtem je konj, prepuščen sam sebi, nagonsko krenil proti zahodu, kjer so se ob velikih razpoklinah in ob vznožju golih skal, obdajajočih Mrtvo morje, širile senčne proge, ki so ob močni svetlobi prehajale v škrlatno barvo. Ko je prišel Mark do teh skal, je razjahal in stopil, da bi poiskal kak senčnat prostor. Jezik je imel 6uh ko podplat, oči rdeče in jxklplute in oprema in orožje je bilo na njem razbeljeno Pod napuščeni neke pečine je našel toliko sence, da se je ustavil s konjem odložil oklep in čelado ter sedel na skalo, kjer je kakor izgubljen čakal smrti. Polagoma se jc zvečerilo. Mark je po grozni pripeki, po popoldanski vročini in ob neskončni tišini, ki ga je obdajala, skoraj otrpnil. Naslonil se je ob skalnato steno in ko je gledal preko sipin, kakor bi iskal nemogoče okrejjčilo. je priprl oči in prešel v blodnonemiren polsen, kakršen nastopi pred blaznostjo, ki jo jjo-vzroči žeja Posamezni deli slik, bližnji in daljnji spomini, in zaradi utrujenosti medle predstave so vzcvete- m—c—b————mm—im —■■mihih ■ i hiši. Ogenj jo zanetila iskra, ki jo je burja prinesla iz sosedovegu dimnika. Naglo «e je razširil, pomaga n od vetra ter ogražal sosedne zgradbe, toda nagel nastop tržaških gasilcev ga je hitro premagal. Istega dne so tržaški gasilci nastopili še pri petih manjših požarih, od tega pri treh v mestu, dva pa sta nastala v barkovljnnskcm grmičevju. 1/. tržaškega umetniškega življenja. Priče-tek operne sezone je močno obogatil glasbeno-umetniško življenje našega mesta. Dozdaj so bile v Verdijevem gledališču tri premiere — ■»Francescn da Riinini«, »Vstajenje« in »Bohe-incc. Vse tri so z mnogimi reprizami vsestransko uspele. — Drug umetniški dogodek je zanimiva razstava slik z vsebino morja in kor-narskega življenja, posebej še iz življenja slavne italijanske vojne mornarice. Ta razstava. pri kateri sodelujejo tudi nekateri najbolj znani italijanski slikarji, je doživela izreden uspeh že v Rimu in v Milanu. Razstava je bila odprta v soboto v galeriji Corso. — Lep umetniški dogodek je bil tudi koncertni večer znanega pianista Benedetti-Michelnngcli. ki je nastopil v dvorani liceja Dante z izbranim sjto-redotn pred številnimi poslušalci. Smučarsko polje prav posebne vrste. V nedeljo, 1. februarja, in na svečnico so goriški smučarji odkrili novo smučarsko progo, ki je res prav svojevrstna. Z žično železnico so se dvignili na svetogorski vrh, s katerega so se potem po široki cesti, ki pelje tja gori, smučali v dolino. Ker je je bilo okrog 15 cm lepega pršičn, je bila smuka zlasti do prevaljskega sedla prav udobna in Hotna. Nekatere navdušene smučarje jo tako zadivila, da so se večkrat peljali z vzpenjačo na vrh in se potem smučali nizdol. Svojevrstna smučarska proga jo nudila toliko užitka, da se niso ustrašili niti znatnih stroškov, kajti prevoz z vzpenjačo velja G lir za osebo in 2 liri za smučke. Zimska potegavščina traja dalje. Zadnjič smo ITOrofali, kako je v noči od petka na soboto sneg jiokril vso Venezio Giulio z izjemo obmorskega obrežja in našega najsevernejšega dela v Zgornje-soški dolini. Ta izredni naravni fenomen, ki se zdi kakor zimska pustna šala, traja dalje. Slovita goriška sončna ravan počiva že več dni pod sneženo odejo, planinska dolina v soškem kraljestvu jo pa kopna. V dolini |>od Mangartom, Bombonom, Stolom in Krnom ni snega, pod svelogorskim svetiščem se pa blešči v srebrni sivini vsa nižina tja doli do morja. Ali ni to čudovita, burka" S Spodnjega štajerskega Dva koncerta v korist zimske pomoči sta bila v Celju jireteklo soboto in nedeljo. Udeležilo se je teh dveh koncertov 3000 ljudi. Nemška govornica Asta Siidhaus jc j>re-teklo sredo predavala v Mariboru v kazini o nemških pesnitvah v zadnjih 7 stoletjih. celjskih šolarjev dobiva gorko kosilo, ki ga jim oskrbuje urad /a socialno blaginjo. 70 ictnico rojstva je obha jala v četrtek dne 5. t. 111 v Radvanju |>ri Mariboru nekdanja go-stilničurka Julijana Pšunder. ki jo nemški listi slave kot veliko braniteljico nemštva v svojem kraju. V Mariboru stn umrla 76letni posestnik Matija Skleda r in 5> letna zasebnica Ivana Škerlcc iz Studencev. Rojstva v Mariboru. V drugi polovici januarja je v Mariboru bilo rojenih 98 otrok — vale, 6e bohotile in izginjale v njegovem duhi» kakor pene na valovih v vetru. Puščava se je spreminjala v morje, v grozno morje suhega pepela, ki se je v vetru prašil, prihajal v grlo in ga dušil. Toda iznenada še je razprostrla nad tem morjem -senca, senca oblaka, in |iepelnato morje se je spremenilo v zelen travnik, iz katerega so brizgali kakor palme mogočni stebri vode. Res niso stebri vode, palme so in jiod njihovimi nihajočimi listi pluj«, kdo ve kako, Thamiisova ladja, krava Nut. Marko stoji na prednjem koncu, ladja se bliža samotni obali, pri Jopi je, in neka ženska mu pride naproti in mu da lepo granatno jabolko. Kdo je ta ženska? O, no mogel bi povedati. Roke ima polne zapestnic kakor Tabita, lase zlatordeče kakor Miriam iz Ma&-dale in močan sirijski nos z orlovskim izrazom njegove matere, Ker ga žge žeja, olupi 7 nohti granatno jabolko, izlušči zrna na dlan in jih željno nese v usta, a -o trda in grenka kakor prodniki iz morja. Tedaj v težkih sanjah odpie usta, da bi zakričal, da bi poklical na pomoč, a iz grla mu pride tožeč in grozen glas, krik judovskih beračev in gobavcev: »Sedakah« — pravica. Tudi on je postal berač in množica gobavcey ga obdaja, dolga grozna vrsta strahov, ki imajo kakor z apnom pobeljene obraze Dotikajo ;e ga, za obleko ga prijemajo. Tedaj poskusi zbežati, a tunika ostane v kosce raztrgana v rokah gobavcev in nag tnora bežati, kakor tisto noč ob uvajanju, po rimskih ulicah. Že je v suburanski četrti, a zasopel teče in pride na trg pred tempelj Minerve Zdraviteljice. V predju-tranjo samoto klokota na trgu voda — Lacus Or-phei, Oriejevo jezero valovi, ogromni vodnjak, posvečen sladkemu frigijskemu pevcu. Voda grgra v velikanski školjki iz rdečkastega porfirja. na sredi se ob srebrnih steblih, ki se svetlikajo ob vzhajajoči zor', dviga kip Orfejev z liro v rokah. Okoli pevca ie čreda zveri iz belega marmorja, ki ga stoje začudeno gledajo. 45 dečkov in 51 deklic. Poročenih je bilo 42 parov. V Celju so bili poročeni: Albert Medve-šček z Marijo Staiislav. Anton Novak z Vilje-inino Ostermun, l.eo|M>ld En r k z Julko Luli, Vilko Čcbtilj z Elizabeto kurz. Katera bolezen pomori največ ptic Dognnno io, da pogine več kot petina vseh ptic od kapi. Veliko ptic pogine tudi od vnetja pljuč1, pretresa možganov in čezmernega katarja. Te bolezni se predvsem nanašajo na plice, ki jih imamo aprte v kletkah. Plice, ki žive svobodne v naravi, večinoma postajajo plen ptic-roparic ali pa jih pokosita pozimi glad in mraz. B Pttfapc | Pozor! Toilplsanl opozarjam, da nijsem plafnlk za kakršne koli dolsove, ki bi Jih na kateri koli način napravita moja hčerka Zofija Cimpcrman, stara IS let. Volja za privatnike kakor ttull za zavode. -Lovro Cimpcrman, Smar-tlnska cesta IS. - LJubljana, 5. februarja 1842. Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slo vencu« I E22E] Steklenice Eutelke, bordeaux, chl-antl, konjak Itd. kupuje Sr. Kilam, Kongresni trg St. 8. k Otroški voziček globok, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod g t. 900. k ^ Premoa ^ D 11 V A I. POGAČNIK, Ljubljana, Bohoričeva 6. Tel St. 20-95. Naš blagi oče, gospod IVAN SVETINA stavbenik nas ie danes za vedno zapustil. - Na zadnji poti ga spremimo v soboto, dne 7. februarja 1942 ob pol petih popoldne z Zal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dno 5. februarja 1942. Cvetka, soproga; inž. Benjamin, sin; M elita, Ančka poroč. Dular, hčerki; dr. Marijan Dular, zet; Nuša roj. Zrnec, sinnhn: Janezek in Marko, vnuka - in ostalo sorodstvo. 10 Oporoka osmih bojevnikov »Kaj pa, gospod Cre^v?« »Svojo aktovko sem namreč pustil tukaj, ko sem odšel k čaju. Pozneje pa sem zapazil, da mi je iz nje izginila ena listina.« »Listina?« radovedno vpraša Kenncdy. ,: Kakšna listina?« Hammonda pa je to vprašanje menda manj zanimalo, ker je še kar naprej mirno čečkal po svojem papirju. »Čudno je prav za prav to- počasi odgovarja odvetnik, »da je izginil le ničvreden papir — načrt dopolnila k oporoki, ki jo jo vojvoda hotel dojKjlnili.« »Vsekakor zanimivo!« vzklikne inšpektor. »Res se zdi zanimivo — če pa boste slišali natančnejše okoliščine, gospod inšpektor, boste sami uvideli, da ni prav nič zanimivo. Vojvoda je hotel gos|iodu Bartlettu v priznanje njegovega dolgega in zvestega službovanja zapustiti pet tisoč funtov. To je bilo zapisano v tistem načrtu, in prav nič drugega. Kdo pod božjim solncem naj bi se zdaj polakomnil tiste listine, ki je bila le koncept, koncept, ki sem ga itak imel v glavi? Dediči? To je docela izključeno! Za Bartletta je to sicer mnogo denarja, v primeri z vsem vojvodo-vim premoženjem je pa taka malenkost, da je ta legat za dediče kar brez pomena. — Bartlett sam? — Tudi ni verjetno — saj bi ravno 011 imel največ od tega, ko bi lo do]>olnilo bilo narejeno ...« »Ali ste prepričani, da je listina res izginila?« »Docela prepričan sein.« »Kdaj ste jo zadnjikrat videli?« »Deset minut, preden sem odšel k čaju. Vzel sem jo ven ter vtaknil v zavitek, da bi jo poslal v London, kjer naj bi inoja pisarna izdelaia dopolnilo. O tem sem pravkar pisal pismo svojemu družabniku, ko je gong prekinil moje pismo.« »Ali sto pismo in načrt pustili kar na mizi, ko ste odšli k čaju?« »Ne, oboje sem porinil v aktovko, ki sem jo položil semkaj na mizo.« »Kdaj je po Vaših- mislih listina bila ukradena?« »Med pol peto in pol šesto. Po aktovko sem prišel šo le, ko se je razburjenje zaradi umora malo poleglo. Dotlej sem na njo čisto pozabi!-.« »Med tem je seveda več ljudi utegnilo biti blizu te sobe?« »Dosti ljudi — kajpak! Bodisi gostje, bodisi služinčad.« »Najbolj verjetno bo, da je listina bila ukradena, ko ste v obed niči čaj pili. V tem primeru bi bili prizadeti mladi Roy Finsbury, gospod Gray, služabniki, vojvoda ali pa kdo, ki 11111 recimo kar — neznancc.« »Vojvoda menda vendar ne — če je bil, kakor pravi sir llenry, nekako ob štirih umorjen.« »Seveda ne — to sem mimogrede pozabil.« llammond skrivaj pogleda inšpektorja. Ken-nedy prav gotovo ni bil človek, ki bi kdaj kaj »pozabljal«. »Nadalje, sodim, da moramo izločili Bartletta, ki je bil ves čas v obednici, in Royja Finsburyja, ki je nesel pismo na pošto/, meni odvetnik. »Po tem takem nam poleg služinčadi ostane le še gosjiod Gray.« »Da — in pa — neznanec. Pri gospodu Grayju pa še nikoli, odkar ga poznam, nisem opazil, da bi ne bil pri zdravi pameti.« »Gospod Crevv,« se oglasi llammond, »ali bi ne bilo mogočo, da bi bila tatu mikala kaka druga listina... da je pa — ker se mu je mudilo — napačno pograbil?« Odvetnik Ilammonda presenečen pogleda. »Ni napačno Vaša misel, gospod ...« »Hnmmond.« »Gospod Hammond. Na to pa še nisem mislil. Pa tudi to no bo držalo. V aktovki je bil četrtletni obračun, ki ga je vojvoda že pregledal, nekaj kontnih izvlečkov njegovih bank. več računov brez posebne važnosti in nekaj pisem, ki pa brigajo zgolj mene in od|>ošiljalce.« »Ali ni mogoče, da bi toga ali onega zamikalo zvedeti, kakšni so bančni izvlečki, da bi na primer mogel dognati, kolikšno je vse premoženje?« Odvetnik se nasmehne. »To se mi zdi izključeno. Saj tli nobena skrivnost, da je finsburyjsko premoženje po velikosti drugo ali tretje v vsej deželi. Sicer je ukradena listina res bila istega formata kakor izvlečki, da bi taka zamenjava ne bila nemogoča... vendar pa: ta misel je preveč abotna!« »No, pustimo to za zdaj I« nepotrpežljivo meni inšpektor. »Povejte pa mi, gospod Crevv, — kot vojvodov pooblaščenec pač dobro veste, kdo po njegovi smrti podeduje naslov in premoženje?« »Vkotikor naslov zadeva, na to vprašanje lahko odgovorim: Mlajši vojvodov brat je umrl pred štirimi leti Zalo njegov sin Roy Finsbury podeduje naslov.« »Kaj pa premoženje?« »To je mnogo bolj zamotano vprašanje.« »Kako naj to razumem? Človek bi sodil, da naslov in premoženje sama ob sebi pripadata najbližjemu sorodniku, če ni kakih drugih testamen-tarnih določil.« »Res —. Te pa so!« llammond in inšpektor presenečena pogledata odvetnika. »še pred nekaj urami,« nadaljuje odvetnik, »bi o tem ne bil smel govoriti. Toda storjeno hudodelstvo me je razvezalo moje dolžnosti molka. Lahko je namreč mogoče, da sla oporoka in umor v zvezi.« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar!? izdajale!j: inž. Jože Sodja urednik: Viktor Cenčie