Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale. Kolodvorska c. 6 teleton 12 oaz. — Ureja uredniški odbor. - Odgovorni uradnik Milan Flertn. -lzfta.1i* vsakem« lb. * mesecu. - Zlro račun itevUkn 5012 -S-Sli. _ Cen« «.5(i din — Tisk« tiskarni« »Tonets Tomslća. v Ljunllanl Leto IX — St. ti Domžale, 15. junija 1970 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LIUDSTVA OBČINE DOMŽALE Gospodarstvo v I. četrtletju 1970 Iz podatkov o gibanju gospodarstva v naši občini v I. četrtletju 1970 povzemamo nekatere ugotovitve, ki kažejo, da je za to obdobje značilno hitro naraščanje proizvodnja in blagovnega prometa. Industrijska proizvodnja narašča tudi v letu 1970 in se je povečala za vso industrijo skupaj za 10 °/o. Na splošno so boljše rezultate dosegle gospodarske organizacije s sedežem v občini, kjer beležimo porast finančnega obsega za 17 °/o. Organizacije s sedežem izven občine pa kažejo manjšo ekspanzijo z ozi-rom na lansko leto, kar je delno posledica nedokončanih investicijskih del. Prodaja gotovih izdelkov se je povečala za 25 "/o, vzporedno pa so se zmanjšale zaloge. Naše gospodarske organizacije so v letošnjem prvem obdobju pokazale zelo veliko aktivnost pri izvozu. Podatki povedo, da so izvozile za 1.352.814 dolarjev raznega blaga, kar je za 85 u/o več kot v istem obdobju lanskega leta. Pri tem so imele organizacije s sedežem v občini 75 °/o porast, še večji delež pa je imel Agrokombinat. Največ blaga se je izvozilo v države članice EFTA (33,73 %), nato v EGS (32,64 %) ter v SEO (29,38 "/o). Promet v trgovini še naprej hitro narašča, predvsem v trgovini na debelo. V preteklem letu je bilo ugotovljeno, da je največji porast zabeležilo trgovsko podjetje »Napredek« Domžale z novimi moderniziranimi trgovinami, letos pa nasprotno ugotavljamo, da promet v sosednjih trgovinah bistveno hitreje narašča. Gostinstvo ni zabeležilo večjega napredka v primerjavi z lanskim letom, če izvzamemo 25 °/o porast zaradi višjih cen gostinskim storitvam. Gostišča v družbenem sektorju so slabo urejena, tako, da promet še nadalje upada. Zaposlovanje v I. četrtletju ne moremo lrneti za pozitivno Število zaposlenih se skoraj ni povečalo, prav tako se tudi ni menjala struktura zaposlenosti. Osebni dohodki zaposlenih so v I. četrt-'etju le zmerno naraščali. Največji po-rast srno zabeležili v kmetijstvu, na to pa so največ vplivali poprečni osebni dohodki v Agrokombinatu. Najnižji ooebm dohodki so znašali 535 din in so bili izplačani v gradbeništvu. Iz vseh nakazanih poetatkov ugotavljamo, da so rezultati dosedanjega dela v gospodarstvu občine zadovoljivi in da še naprej nakazujejo ugodno rast Vendar bi bilo nujno potrebno pristopiti k združevanju in usmerjanju razpoložljivih sredstev v ekonomsko preučene razvojne koncepte, ki bi celotni skupnosti zagotovili še solidnejšo bazo za nadaljnjo rast gospodarstva in vseh drupih dejavnosti v občini. Pospeševati bi bilo potrebno možne integracijske procese v vseh oblikah in si s tem pridobiti večje možnosti pri bančnih kreditih za nadaljnjo rast industrijskih podjetij. Posebno si morajo vsa podjetja prizadevati, da rešijo problem nelikvidnosti, čeprav je to tipični pojav za vso državo. Opozoriti je potrebno tudi na zelo važno vprašanje našega gospodarstva — na kadrovsko strukturo zaposlenih, saj je strokovnost in kvalificiranost Osnutek sklepov z II. zasedanja občinske konference ZK oKiepi ii. latedanja občinske konttttmet Zl» oumzalc naj komunistom v delovnih organizacijah služijo kot konkretno na-vouiio pri uresničevanju XV ustavnega amandmaja. Sklepi mi rezultat diskusije na osnovi tez (objavljenih v Informatorju). Komunisti naj zato preuee celotno gradivo. Služili bodo lahko kot osnova za izdelavo konkretnih programov v delovnih organizacijah. 1 Su.ailom slede pravilniki, paziti je treba, kako se novo tudi v njih realizira Pravilniki naj zlasti podrobneje določajo način iniormiranja samoupravljavccv. S staro prakso, da so večkrat obveščeni šele potem, ko je že vse sprejeto je treba prenehati 2. V pravilniku je treba predpisati tudi, kaj storiti s tistimi ki pridejo na novo v samoupravne organe To vprašanje ne sme biti več prepuščeno posamezniku. 3. Neposredni proizvajalci, ki so se udeležili seminarjev ali predavanj, večinoma še naprej aktivno sodelujejo pri upravljanju podjetja Izobraževanje je zato treba razvijati v vseh oblikah in povsod. Delavec naj gre na seminar ali tečaj, če je potrebno, tudi / delovnega mesta Crni asfaltni trak se iz dneva v dan bolj bliža Moravčam, da jih bo za letošnji občinski praznik trdno povezal z ostalim svetom in da bo Moravče odprl hitrejšemu gospodarskemu in turističnemu razvoju 4. Posebna zadolžitev članov konference je, da v svoji sredi skrbe za izobraževanje. Drugo leto je treba njihovo delo pregledati in kontrolirati. 5. V podjetju je treba urediti delo strokovnih služb. Ne moremo dopustiti, da samo en uslužbenec sestavlja dnevni red sej. 6. Delovna mesta se dejanska formulirajo po že vnaprej določenem človeku In nato šele po potrebah organizacije. Izpustili naj bi alternative (kar tri ali štiri ali, npr. visoka izobrazba ali višja ali srednja s toliko let prakse). 7. Politični aktivi v podjetjih naj koordiniraj«' politično delo med ZK, sindikati /M. samoupravnimi organi in vodilnimi v podjetju. 8. Da ne bi delovne organizacije zašle v težave, naj samoupravni organi več razpravljajo o notranji politiki podjetja, ne pa zgolj o formalnih zadevah. Več se morajo posvetiti rezultatom, ki jih dosegajo, uspešnosti, ne pa da vse to prepuščajo vodilnim. 9. Posebno pozornost moramo posvetiti 27. juniju, obletnici, ko so tovarne prešle v roke delavcev. Primerne bi bile slavnostne seje delavskih svetov, analiza delovnih uspehov, samoupravnih odnosov, najbolj' šim pa bi izrekli priznanje. Zlasti bi morali upoštevati starejše lUlavce-proizvaja'" ce. 10. Organizacija v podjetju naj analizi""3 stanje in sprejme konkreten program dela, kako uresničiti navedene sklepe. O tem. pa naj potem razpravlja delavski svet i" sprejme ustrezne odločitve. Nosilci akcij1" v podjetjih pa morajo biti člani konference. T. D. in T. P. Poročilo o delu komiteta občinske konference ZKS Domžale in menih komisij Komite je na začetku leta najprej konkretiziral program dela. ki ga je sprejela prva občinska konferenca ZKS Domžale, nato pa se je takoj lotil reševanja problemov. Precej časa je vzela razprava o anketi »Kako samoupravljamo«, ki jo je pripravila skupina članov za organiziranost in razvoj ZK ter komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko. Vse to gradivo je bilo treba pozneje v obliki tez pripraviti za občinsko konlerenco o samoupravljanju. Eno izmed svojih sej je posvetil občinskemu proračunu, stališča, ki jih je v tej zvezi sprejel, so bila že priobče-na v Občinskem poročevalcu, zato jih tu ne bom več navajal. Številne pripombe je imel k osnutku statuta občine Domžale. Pripombe predvsem bolj precizirajo posamezne člene. Komite je predlagal, naj se sredstva krajevnim skupnostim določajo v skladu s prispevkom, ki ga občini krajevne skupnosti prispevajo v proračunu občine (teritorialni princip). Predlagal je tudi, da naj statut občine naloži pomembno skrb občini za Izpopolnjevanje, izobraževanje in prekvalifikacijo delavcev v primeru tako imenovane brezposelnosti. Naša občina je blizu republiškemu središču in je precej razvita v primerjavi z drugimi, vendar je v njej še veliko kmečkega življa, ki živi še v zelo slabih življenjskih pogojih (majhen dohodek, neurejeno zdravstveno zavarovanje), pridelovanje je prepuščeno stihiji, mlajši odhajajo s kmetij, slabo je razvita tehnologija, ne prila- gajajo se trgu. Komite je zato organiziral širše razprave o kmetijstvu. CIani komiteja so razpravljali tudi o socialni diferenciaciji, predvsem o utaji dohodkov. Bili so soglasni, da je treba podpreti vse tiste organe, ki v skladu z zakonom in s sprejetimi družbenimi normami iščejo kršilec. Tu se tudi postavlja vprašanje doslednega izvajanja stališč ZK. Načelno smo vsi zanje, ko pa se pojavi situacija, do osebni interesi posamcz-kov trčijo ob interese družbe, na odgovornih mestih ne reagirajo v korist družbenih interesov. Ko mite meni, da je treba v takih primerih iti do konca in raziskati odgovornost posameznikov za izvajanje sprejetih načel. Spraševali so se tudi,' čemu služijo razprave o načinu postopka uprave javne varnosti in kdo jc zadevo prijavil, ne pa ali je resnična ali ne. Komite je sprejel tudi nekaj imenovanj in zadolžitev. Tako je imenoval v koordinacijski odbor občine Aleksandra Skoka, Francija Gerbca, Albina Klemenca, Marjana Bolharja, Janka Kralja, Alfonza Avblja in Iva Sonca. V skladu z razvijanjem koncepcije splošnega ljudskega odpora je komite tudi za to komisijo imenoval svoje člane. Delo posameznih organizacij v občini je treba poživiti in spremljati njihovo aktivnost, zato so člani sprejeli zadolžitve za posamezne organizacije ZK v občini in sodelovali na njihovih sestankih. Od komisij naj omenim samo tisti dve, ki sta najbolj delavni. Komisija za samoupravljanje je pripravila anketo o samo. upravljanju, po delovnih organizacijah. Pri pripravi gradiva je sodelovala skupno s podobno komisijo pri občinskem sindikalnem svetu. Skupno s komitejem je nato sodelovala pri pripravi tez za občinsko konferenco ZKS o vprašanjih samoupravljanja. Pregledovala je statute delovnih organizacij in njihovo usklajenost s priporočili in smernicami družbeno-politič-nih sil, ZK in sindikata. Komisija za organiziranost in razvoj ZK ter statutarna vprašanja si je za nalogo zastavila predvsem obnovo organizacij 1 novimi člani in pa reorganizacijo. V ta namen je izvedla anketo, da bi ugotovila struktur0 ZK. Ankete še traja in jo bo treba še obdelati. Člani komisije obiskujejo organizacije in se zavzemajo, da sprejmejo programe z roki. Akcija je še v teku. T. P- Program dela in razprav v ZK Komite bo v drugi polovici leta nadaljeval z nekaterimi že zastavljenimi nalogami, lotiti pa se bo moral tudi novih. Glede na to, da smo zadolženi organizirati sistem komuniciranja v občini, je potrebno proučiti vprašanje nadaljnjega Informatorja, njegove vsebine, urejanja in razširjanja. Poglobljeno je treba proučiti delovanje političnega sistema v občini, npr. delovanje svetov občinske skupščine, krajevne skupnosti itd. Razpravljati bi bilo treba tudi o nadaljnjem razvoju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva v občini (zemljiška, stanovanjska politika). V ospredju razprave komiteja bodo razgovori o nalogah prihodnjega srednjeročnega plana razvoja občine Domžale in planiranje kadrovske politike. Razpravljal bo tudi o razvoju gospodarstva v občini, glede na pripravo za sprejem resolucije o družbeno ekonomskem razvoju Slovenije in spremljal gospodarsko situacijo v občini. V zvezi z ustanavljanjem kulturnih skupnosti bo treba zavzeti stališče do razvoja kulturnih dejavnosti v občini. osnova vsakega vidnejšega napredka, ne glede na panogo dejavnosti. Iz opisanih podatkov, ob upoštevanju pozitivnih predlogov in misli, ob vsestranskem trudu proizvajalcev in vseh odgovornih faktorjev ter ob ugodnih ekonomskih pogojih tržišča lahko z gotovostjo pričakujemo ugodno rast vseh panog gospodarstva v občini, tudi v naslednjem obdobju. Ing. Ivan Bregar Posebna osnovna šola Homec vabi na ZAKLJUČNO ŠOLSKO RAZSTAVO TEHNIČNIH, LIKOVNIH IN PISMENIH IZDELKOV, ki bo v dneh 26., 27. in 28. junija v avli hale Komunalnega centra v Domžalah, vsak dan od 7. do 19. ure. Povezati se bo treba z gosp°^ darskimi organizacijami, da W več prispevale za razvoj športa ln rekreacije v občini. Komisija za družbeno-politič-ne in idejne probleme pri občinski konferenci ZKS Domžale bo še naprej proučevala idejnost pouka na šolah (predvsem vprašanje pouka zgodovine). Za idej-nopolitično izobraževanje članov ZK je komisija predlagala seminarje. Pri tem je treba posebno pozornost posvetiti aktivu mladih komunistov. Sklenila Je proučiti tudi pojave klerikalizma v občini. V tej zvezi so organizirali tudi že vrsto razprav o regiji. O še nerešenih vprašanjih socialne diferenciacije bo razpravljala komisija za družbeno-politične odnose in ekonomsko politiko. Predlagala bo ustrezne korekture (nizki osebni dohodki, obdavčenje). Stalno se bo angažirala v razpravah ob materialih komisije za družbeno-eko-nomske odnose in ekonomsko politiko pri CK ZKS. Komisija za samoupravljanje se bo tudi v bodoče posvetila vprašanjem samouprave v delovnih organziacijah. Pregledati bo treba še pravilnike delovnih organizacij. Komisija za organiziranost in razvoj ZK ter stotU' arna vprašanja bo dokončala že zastavljene naloge, ki so omenjene v poročilu. Komisija za mednarodna vprašanja in mednacionalne odnose bo organizirala razprave 0 zunanji politiki In socialističnih gibanjih, prav tnko pa ob posebnih dogodkih. Tekoče bo obveščala članstvo o aktualnih mednarodnih dogod^ kih ln odnosu ZK do njih. P" tem bo uporabila vse možne in učinkovite oblike obveščanja. T. P 45 Kmetijstvu je potrebno zagotoviti stabilne pogoje za razvoj NAMESTO UVODA Nedvomno je eno najbolj aktualnih vprašanj, o katerem v zadnjem času največ razpravljamo, prav ocena sedanjega položaja kmetijstva in opredelitev njegovega nadaljnjega razvoja. To ni slučajno! Prav tako ni slučajno, da je pred mesecem dni razpravljala o kmetijstvu republiška skupščina, da bo konec junija obravnavala najpomembnejša vprašanja njegovega razvoja republiška konferenc^ in v jeseni zvezna konferenca Zveze komunistov. Naše kmetijstvo — družbeno in zasebno — je doseglo takšno stopnjo razvoja, da je potrebno zelo jasno določiti smeri njegovega razvoja, njegovo vlogo v razvoju gospodarstva sploh, predvsem pa razčistiti nekatera družbenopolitična vprašanja, ki zavirajo njegov hitrejši napredek. Politična aktivnost in razprave pa so obenem dobra priprava za oblikovanje srednjeročnega programa razvoja Slovenije in Jugoslavije, ki jih bomo sprejeli še do naslednje pomladi. Zato niso upravičene pripombe in bojazen, češ kaj bomo razpravljali, saj to tako nima nolx'ticga pomena, velikokrat smo že razpravljali, Pa se stvari nikamor ne premaknejo itd. kar sem in tja lahko slišimo na terenu. Zavedati se je treba: če si odsoten, te Pač ni in namesto tebe drugi bo svoji volji rešujejo življenjski) Pomembne stvari. Mislim tudi, da vsak pošten spremljevalec našega družbenega razvoja lahko potrdi, da so naše življenje vedno bolj demokratizira, da vedno širši krog ljudi sodeluje Pri oblikovanju politike na različnih področjih. Zakaj pišem tudi o tem? Srxxlbudila me je razprava nekaterih udeležencev Posvetovanja o kmetijstvu, ki je bilo 28. maja v Grobljah v or-Sanizaciji občinskega komiteja ZK Domžale, mestnega komiteja ZK Ljubljana in mestnega sindikalnega sveta Ljubljana. Udeležili so se ga kmetje, strokovnjaki in politični delavci iz petih občin Ljubljano- in okolice, čeprav to ni običajno, moram zapisati: od 150 povabljenih, se Sa je udeležilo 31. vednar je 16 °d njih sodelovalo v živahni, skriti razpravi, nekateri so se oglasili po trikrat, štirikrat. Tudi kmet je delovni človek kot vsak drug Pričujoči zapis posveta mo-£am tudi sicer oblikovati druga-te' kot običajno. caj je bila razprava vsebinsko tako bogata. ra*nolika, da jo je nemotOft« »• Sf,oti zabeležiti v tem okviru. kratko bom zato skušal po-snetj nekatere najpomembnejše, najznačilnejše misli. Ena od teh je tudi v naslovu omenjena: tudi kmet je delovni človek, kot vsak drug. Ta ugotovitev mora končno prevladati v vseh naših gledanjih in praktičnih ukrepih, v davčnem sistemu, pri zdravstvenem in starostnem zavarovanju, zemljiški politiki, kreditiranju, izobraževanju itd. To misel je najbolj jasno povedal kmet Osolin, potrdili pa tudi drugi. F.notno so poudarili, da je treba oba sektorja kmetijstva obravnavati enako. NAJPOMEMBNEJŠE NALOGE Zato so tudi enotno zahtevali, da je treba v prihodnje napore proizvajalcev in družbcno-poli-tičnih skupnosti usmeriti predvsem v: — zagotovitev ustreznejšega razmerja cen med kmetijskimi in industrijskimi proizvodi, kot je sedanje; — hitrejše uveljavljanje specializirane bUlgOVhe proizvodnje v skladu z naravnimi in drugimi proizvodnimi pogoji, kar edino lahko predstavlja trajno podlago za razvoj kmetijstva; v naših pogojih jc to zlasti živinoreja in proizvodnja nekaterih poljščin (krompir, krmilne rastline itd.); — ureditev trga s kmetijskimi proizvodi kot temeljnega pogoja za uveljavitev specializirane proizvodnje, saj se bodo kmečki proizvajalci odločali za Specializacijo le, če bodo resnično 'meli zagotovljene stalne možnosti prodaje po Stabilnih cenah: prav na tem področju je hajveč težav, neurejenosti, ki vnaša nepotrebna in zelo draga nihanja v proizvodnji in potrošnji, kot na primer sedaj pri mesu; škodo pa imajo tako potrošniki kot tudi proizvajalci; — boljšo organiziranost in povezanost zasebnega in družbenega kmetijstva ter kmetijstva I trgovino ln predelovalno industrijo; omogočiti in pospešiti je treba oblikovanje solidne dolgoročne kooperacije med kmeti in družbenimi obrati, pa tudi kmetijskimi zadrugami, živinorejski, mi, sadjarskimi društvi in podobnimi organizacijami: — sedanjo organiziranost kmetijstva na našem območju so ocenili kot nezadovoljivo, prav tako kritično ocenili delo obrata za kooperacijo, Agro-kombinata Emona, ki še zdaleč ne izpolnjuje vseh nalog, ki bi jih moral: — zagotovitev več in ugodnejših kreditov za predvideno rekonstrukcijo; — organizacijo sodobne pospeševalne službe v občinah in v kmetijskih organizacijah, kj mora odločilno prispevati k hitrejšemu uvajanju dosežkov sodobne tehnologije in tehnike v prakso; — oblikovanje takšne politike, ki bo omogočila in pospešila preusmeritev kmetij, zamenjavo in zaokroževanje posesti; — oblikovanje takšnega starostnega varstva, ki bo postopno odpravilo socialne razlike med kmečkimi in drugim prebivalstvom in pospešilo tudi prehod posestev v roke mlajših gospodarjev. Se bi lahko našteval predloge in misli, ki bi jih lahko strnili v končno ugotovitev: teze Zveze komunistov o nadaljnjih nalogah na podrOCJU kmetijstva v bistvu pravilno in realno ocenjujejo sedanji položaj in nakazujejo smeri njegovega razvoja. Zelo pomembno pa je po mnenju udeležencev posveta iz vrste nalog čimprej začeti reševati tiste, od katerih je v največji meri odvisna hitrejša preobrazba slovenskega kmetijstva in izboljšanje družbenoekonomskega položaja kmetov in delavcev v kmetijskih organizacijah. To pa so predvsem: ureditev trga. oblikovanje ustreznejšega sistema cen, zagotovitev potrebnih kreditnih sredstev, boljša organizacija in hitrejše uvajanje mehanizacije in dosežkov znanosti. , Vzporedno pa je treba reševati včasih zelo težavna vprašanja združevanja posesti, skupnega Kljub samoupravljanju, določilom v zakonskih predpisih in notranji zakonodaji, ki urejajo pravice in dolžnosti delavcev in kljub vedno pogostejšim zahtevam po zaščiti delavcev še vedno ugotavljamo razmeroma dosti kršitev, samovolje, spletkar-jenja itd. Samo v letošnjem letu se je na Občinskem sindikalnem svetu v Domžalah obravnavalo 11 spornih primerov- kršenja najosnovnejših zakonitih pravic delavcev. Med vzroki, da pride do delovnih Sporov, so večinoma nepoznavanje zakonskih predpisov, protlzakonitOSti V splošnih aktih delovnih organizacij, ekonom-sko-tehnični in organizacijski pravilniki, ki so v nasprotju z že pridobljenimi pravicami delavcev, marsikdaj pa tudi pomanjkljivosti v zakonih, ki se jih marsikje poslužujejo za razne nezakonite postopke, na stra- nakupa in uporabe težje mehanizacije davčnega sistema tel starostnega varstva. Zelo jasno je bilo končno spoznanje, da ta ni druge podobne razprave niso konec, ampak začetek naporov za oblikovanje agrarne politike, za premagovanje marsikaterih zakoreninjenih pojmovanj v državnih organih, kmetijskih organizacijah in pri kmetih, ki ovirajo njegov skupni hitrejši razvoj. Seveda pa je mogoče opreznost, nezaupanje odpraviti samo s poštenimi odnosi, izpolnjevanjem sprejetih obveznosti, z delitvijo rizika v dobrem in slabem. Naloge so dovolj jasno opredeljene: vemo. kaj lahko in morajo storiti občina, republika, federacija kmetijske organizacije in kmetje, kuj trgovina itd. Jasno pa ]e tudi. da morajo biti osnovni n6-silci razvoja združeni kmečki proizvajalci, ki jim mora družbena skupnost S ustrezno ekonomsko politiko omogočiti stalne, normalne pogoje gospodarjenja. Tu mislim, da ni preveč, če zapišem: naslednjič se je treba zbrati, da bi obravnavah konkretne ukrepe za uresničitev, omenjenih predlogov in zahtev. Gerbec ni delavcev pa je velikokrat v ospredju občutljivost za izgubo nekaterih ugodnosti, kot so pridobljeni osebni dohodek, delovno mesto in podobno, ki ne izhaja iz dejanske sposobnosti delavca. Veliko je primerov, katere bi lahko sporazumno rešili že v kolektivu. Ugotoviti moramo, da so zelo redke osnovne sindikalne organizacije, ki nudijo pomoč svojim članom. Večina se s tem področjem dejavnosti ne ukvarja. Zato nudi praktično prvo pomoč in zaščito prizadetemu višji organ sindikata. Menim, da je osnovna sindikalna organizacija dolžna svojim članom nuditi pomoč in zaščito, če so do nje upravičeni, že v delovni organizaciji. Sele takrat, ko vsa prizadevanja v delovni organizaciji ne uspejo in ne pride do rešitve, bi naj posredovali višji organ: sindikata. M. Bolha r Ce ste se odločili, da boste v vaših prostorih položili parket ali topli pod. se obrnite na KOMUNALNO GOSPODARSTVO MENGEŠ telefon št. 72 287 Položili vam bomo parket ali topli pod solidno in po zmerni ceni. Lahko tudi izberete proizvajalca parketa ali toplega poda. Zato po parket ali topli pod samo v Komunalno gospodarstvo Mengeš. Polaganje tapet iz tapisoma. Nizke cene — solidna izvedba. Habat Franc — Trzin 90 — Mengeš, naročila na 72 314 Zaščitna vloga sindikatov PM^šifo o združevanju sredstev §H»$podarsktli organizacij Predsedstvo Sob Domžale je : z ozirom na proračunsko situacijo v ietu 197(1 dala pobudo. ? t da se nekatere delavnosti financirajo .izven proračunskih sredstev, ki na.] bi se ustvarila z združevanjem "na podlaci družbenega dogovora. Z družbenim dogovorom na.) bi se sofinanciralo de! potreb s področja narodne obrambe, prosvete in telesne kulture. Na isti naf.ih naj bi delovne organizacije prispevale določena sredstva tudi za rekonstrukcijo ceste Zelodnik—Moravče. S tem načinom in namenom financiranja je bil dne 4. II. 1970 seznanjen tudi kolegij direktorjev, ki je razpravljal o skupni višini sredstev in zneskih, ki nai bi jih na podlagi enotnih kriterijev prispevale delovne organizacije. Kolegij direktorjev je z razumevanjem in pozitivno ocenil težnjo skupščine in predsedstva po solidarnosti in enotnosti pri izvajanju zadev, ki so skupnega pomena za vso občino. Skupščina občine Domžale je na svoji seji dne 10. II. 197'! sprejela sklep, da združuje sredstva na podlagi družbenega dogovora. Pristojna služba je izdala razdelilnik sredstev po enotnih kriterijih in poslala vsem podjetjem pismo, v katerem je obrazložila namen tega združevanja sredstev in istočasno določila tudi zneske, kater« naj bi (Kisamezne delovne organizaciji.' prispevale. Po predlogu Sob Domžale je planirano iz naslovu združevanja sredstev na podlagi družbenega dogovora kot prispevek delovnih organizacij 1.074.6211 N dinarjev. Ta sredslva naj bi prispevalo 47 oodjetij in poslovnih enot. ki delujejo na področju naše občine. Samoupravni organi delovnih organizacij so o predlogu Sob in razdelilniku razpravljali na svojih sejah in v pretežni večii" predlog z razumevanjem pod-prh ter odobrili določena sredstva. Po stanju 31. V. 1970 so "d planiranih 1.074.628 N din že odobrile, delovne organ izaci le sredstva v višini 750.032 N din. Iz tega pa je razvidno, da ob" staja razlika med odobrenim', in predlaganimi sredstvi v višini 324.596 N din. za katera ho potrebno ponovno voditi razS0' vore s prizadetimi. Skupščina občine Domžale bo v tem mesecu dostavila vsem delovnim organizacijam ki 50 sredstva odobrila na seiah samoupravnih organov posebno pogodbo oziroma sporazum n združevanju sredstev, ki naj bi ga podjetja podpirala, obenem Prispevek za Prispevek za Prispevek /n Prispevek za eesto Zap. st. Im.e eospnd-irske uranlzacije 1. Termit..... 2 M11 nosi roj .... 3. /KI...... 4. OpvKaui,. t-iadomljc 5. Pacunica .... 6. Tošan-.a .... 7. Induclati .... 8. Tra« ..... 9. Unjversulle . . . 10. Filc. ...... 11. STIJGS..... 12. Toko ...... 13. Melodiia .... 14 Lek '...... lo./Slov. les — UP . 16. 'Oljarna .... 17. Semesadike , . ; 18. KPC .lable . . . 19. Agrokombinat . . 20. Gozdno gosp. Lj. . 21. Agrokombinat . . 22. "i nova . . . 23. Transturist Sk. L. . 24 PTT....... 25. Napredek .... 26 Zaloga piva . . . 27 Prehrana .... 28. Petrol..... 29 Gostinsko podjetje . 30. Gostišče Konšek . 31 Menza Induplati . 32. Avtoservis . . . 33. Mizarstvo Moravče 34. Novoprem . . . », TAMIZ..... 36 Cevi j podj Mojca 37. Pekarija .... 38. Slaščičarna . . . 39. Slamnik .... 40. Remontno podjetje 41. Kom gosp. Mongeš 42. Stanov, podjetje 43. Kom. podi Domžale 14 Vodovod Mengeš . J5 KBH Domžale . . 46. SDK...... 47. -.Zavarovalnica . . .:'■ Skupaj..... ' Stanje 31. V. 1970 . narodne ■hrambo telesno kulturo prosvetno deiavnost Žel.-idrHk Moravče Skupaj predi. odobr. predi. odobr. predi. odobr predi. odobr. predi. odobr Scsb DS DS Sob DS Sob DS Sob US 9.720 4.320 _ 1.1180 — 13 500 — 28 620 9.720 H 118 8.118 3 60« 3.608 90* 902 1 Vili) 11 :>75 M.003 23.903 S* S 34 — 14 904 — 3 726 46.57.': — 98.739 1 *62 1 962 872 872 2lri 218 LTav, 2.725 5.777 5.777 36.91* — 16.408 — 4.102 ;— 51.275 — 108.703 — 38 610 — 17 160 — 4.290 — 53.625 — 113.685 — 37 404 — 16 624 — 4.156 — 51.950 — 110.134 — 6 516 — 2.H96 — 724 — 6.050 — 19.186 — 1 4 256 14.256 6,336 6.336 1.584 1.584 19.800 — 41.976 22 176 4 716 4.716 2.096 2.090 524 524 6.550 6.550 13.886 1.3 886 4 338 — 1.928 — 482 6.025 — 12.773 — 2fi 208 26.20P 11.64* 11.648 2.912 2.912 36.400 36.400 77.1 ni 77.108 h 462 — 2.872 — 718 — 8.975 — 19 027 '•»>, >0 142 — 8.952 7.000 2.238 — 27.975 58 000 59.307 65 000 10 602 10,602 4 712 2.256 1.178 1.178 14 72^ 14 725 31.217 31.217 5.076 5.076 2.256 2.256 564 564 7.050 7.050 14.946 14.946 1 656 1.694 736 7.36 184 184 2.300 2.300 4.876 4.876 1.746 — 776 — 194 . — 2.425 — 5.141 — 25 488 — 11.328 — 2.832 — 35.400 — 75 048 — 1.656 5 000 736 2.500 184 2.500 2.300 30 000 4.876 40.000 936 — 416 — 104 — 1.300 — 2.750 — 4.981= — 2.216 — 554 — 6.925 — 14.681 — 1.908 i — 84H — 212 — 2 650 — 5.618 — 2.016 — 896 — 224 — 2.800 — 5 936 — 27 828 27.828 12.368 — 3.092 — 38 650 — 81.938 27.828 918 918 408 408 102 102 1.275 1.275 2.703 2.703 — 920 — 2.30 — 2.875 — 6.095 — 665 1.408 — 352 — 4.400 — 9.328 665 720 — 320 — 80 — 1 000 — 2.120 _ 2 142 2.142 952 952 238 238 2 975 2.975 6,307 6.307 792 — .352 — 88 '— 1.100 — 2.3.32 — 4 014 4.014 1.784 1.784 446 446 5.575 5.575 11.819 11.819 306 — 136 — 34 — 425 — 901 _ 2.808 — 1.248 — 312 — 3.000 — 8 268 _ 1 728 1.728 768 768 192 192 2.400 2.400 5 088 5.088 1.116 — 496 — 124 — 1.550 — 3.286 _ 702 — .312 — 78 — 975 — 2 067 _ 378 — 168 — 42 V" -44* 525 _ 1.113 _ 1.080 — 480 — 120 — 1.500 _ 3 180 _ 396 396 176 176 44 — 550 550 1 166 1.106 918 — 408 — 102 — 1.275 • _ 2.703 _ 720 720 320 320 80 80 1.000 1.000 2 120 2.120 2.070 — 920 — 230 _. 2.R75 _ 6,095 _ 2.160 — 960 — 240 3.000 _ 6.360 _ 1.260 1 260 560 560 140 140 1.750 1.750 3.710 3.710 936 936 416 416 104 104 1.300 1.300 2.756 2.756 1 764 — 784 — 196 — 2 450 _ 5 194 _ 364.968 — 162.208 — 40.552 — 506 900 — 1.074.628 _ — 127.921 — 47.148 11.912 — 185.850 — 372.831 Opombi odobr odobr odobr. odobr. odobr. odobr. odobr. Prispevek za orpantz. NO 1'redlog Sob Domžale...............; . 364.968 1 Pismena odobritev- gospodarskih organizacij....... 127.921 7 Odobritr-v — še n- pismenega ohvpstila sosp. organizacij . . 128.100 3 Skupaj odobritev srospodarskih organizacij........ 256.027 Razlika med odobrenim in predlaganim......... 108.941 T'rispevek za telesno kulturo 162.208 47 148 56 936 104,084 58 124 Prispevek 3 prosvetn. dejavnost 40.552 11 912 14 234 26 146 14.406 Prispevek za cesto 7.0 lodnik--Moravee 506.900 185.850 177.925 363.775 143.125 Skupat Opomba 1.074 628 372 8.31 377.201 750.032 324 596 Načelnik oddelka za finance: ItOKclan Remic Vprašali smo občinski sindikalni svet kako je s cenami kruha in mleka Skupščin« mesta Ljubljane jt na eni svojih zadnjih sej sprejela odlok, o povišanju cene enotnega kruha od dosedanjih 1,40 na 1,60 din pri kg. 1. Ker podjetje Žito iz Ljubljane oskrbuje tudi del potrošnikov iz naše občine s kruhom, ljudi zanima, če se bo cenu kruha tudi v Domžalah povišala. Kakšno stališče bo zavzel sindikat do podražitvi- kruha kot osnovnega živila? Ali podjetje 2ito že vrši pritisk za pristanek na to podražitev? 2. Slišali smo tudi, da se je cena mleku povišala, ne da bi o tem predhodno razpravljal svet za blagovni promet. Skupščina pa je dvig cene odobrila. Ali je bila podražitev mleka pri nas upravičena? Ali je bil sin likat o predvi.ie-ni podražitvi ObVelSen in ali so njegovi organi o tem razpravljali? Dviganje cen osnovnim življenjskim artiklom r prav gotovo negativen pojav, ki ni v skladu z intencijami retoime. Kako bi lahko sindikat: vplival na umiritev trga in kakšni so bili dosedanji uspehi teh prizadevanj Predsednik občinskega sindikalnega sveta je odgovoril: Ad 1. Stališča sindikata do tega vprašanja so znana že dalj časa. Poleg načelnega stališča, da je treba ustvariti pogoje za stabilizacijo trga in omejiti sedanje splošno naraščanje stroškov, so v tem času v središču pozornosti cene življenjskih potrebščin: živil, komunalnih storitev, stanovanja ipd. To so dobrine, ki se jih nihče ne more odreči, tudi tisti ne, ki ima povprečne ali še nižje dohodke. Glede pritiska s strani Žita za pristanek na podražitev črnega kruha v domžalski občini bi dodal, da sta se temu podjetju pridružila z isto zahtevo tudi Pe-karija Center iz Ljubljane in domžalska Pekarija. Utemeljitev, ki naj bi opravičila zvišanje cene črnemu kruhu, so seveda investicije, ki jih je treba pokriti in ki so potrebne za modernizacijo produkcije. Take modernizacije v sindikatih ne priznavamo, to pa zato, ker v vseh teh elaboratih ni niti sledu pa bodo podjetja dobila točen naziv in številko računa pri SDK, na katerega naj bi takoj po podpisu pogodbe oziroma sporazuma odobrena sredstva nakazala ikazala. Zaradi boljšega pregleda o anju akcije za združevanje ■».edstev na podlagi družbenega dogovora objavljamo pregled dosedanje realizaciji- po posameznih podjetjih, kakor tudi namenih, za katere delovne organizacije svoja sredstva prispevajo. o kakršnih koli pozitivnih gibanjih, oziroma ni nikjer nakazano, da bi zaradi naložb morda prišlo do pocenitev. Torej osnovni namen modernizacije, zakaj naj bi jo sploh izvajali ni upoštevan Mislim, da poudarjanje tržnih zakonitosti pri cenah za kruh in druge osnovne življenjske potrebščine ni na mestu. Podražitev kruha je samo povod za akcijo sindikatov, ker tem podražitvam kaj lahko slede podražitve tudi drugih življenjskih potrebščin. Vrh tega pa dohodek od kruha ne predstavlja v večini pekarskih podjetij odločilnega dela celotne realizacije. Samo po sebi se mi vsiljuje vprašanje, ali ne bi bilo mogoče nadomestiti dohodka, planiranega s podražitvijo kruha z akumulacijo v drugi enoti? V večini delovnih organizacij vendar ne morejo biti prav vse ekonomske enote rentabilne, pa jih vendar povsod fli-žijo. ker so jim za kompletiranje celotne produkcije še kako potrebne. Prav zaradi tega in glede na stanje, kakršno danes je, je podražitev standardiziranega kruha nedopustna. Zato bodo sindikati vztrajali na svojem stališču, da se spoštuje lani sprejet dogovor in da se kruh ne podraži. Občinski skindikalni svet zastopa interese 7.500 članov, ki so vsi življenjsko zainteresirani za uresničevanje reformnih načel — vse težnje po neupravičenih podražitvah in s tem pridobivanjem večjega dohodka pa je protireformsko. Ad 2. Kar se tiče podražitve kon-zumnega mleka pa smatram, da podražitev ni bila upravičena. Da se razumemo, nisem proti, da se proizvajalcem mleka poveča odkupna cena za 0.10 din za liter, vendar to ne bi smelo vplivati na podražitev »navadnega- stekleničenega mleka. Smatram, da bi morale nastalo razliko v dohodku pokriti Ljubljanske mlekarne z boljšim poslovanjem, večjo produktivnostjo oziroma integracijo, ki bi gotovo zagotovila zmanjšanje poslovnih stroškov in s tem pokrila večje odkupne cene mleka. Skratka, utemeljitve Ljubljanskih mlekarn so slonele na zelo tankem ledu. njim v prid pa je bila tudi -reakcija- odbornikov občinske skupščine, ki so s svojo -konstruktivno razpravo* veliko doprinesli, da je podražitev mleka doživela soglasno sprejetje. Brez kritike, tovariši! To linijo najmanjšega odpora moramo vendar razumeti Prisiljeni so bili storiti to, drugače bi se lahko zgodilo, da bi Ljubljanske mlekarne opustile odkup in oskrbo z mlekom na našem področju. Ko to premišljujem, mi gre na bruhanje, ker vse te metode že Domžalsko kopališče — najlepši športni objekt v občini, je po urejenosti ves čas ostalo tako, kot je bilo ob svojem nastanku. Tudi garderobe se niso prav nič spremenile, čeprav je vsako leto več tistih, ki tu iščejo razvedrila in osvežitve. Ali ima KS Domžale v načrtu kakšno preureditev? -rahlo- dišijo po monopolizmu, hkrati pa kažejo na dvojno moralo ljudi. ObčinjKi sindikalni svet Domžale je o stabilizaciji cen artiklov mnoiične potrošnje razpravljal že marca lstjs. tako na predsedstvu, v komisijah, kakor tudi V osnovnih sindikalnih organizacijah. O naših stališčih je bila obveščena tudi občinska skupščina ter njeni organi. Epilog -prve runde- vam je znan, da ne omenim -solidne preučitve in priprave- materiala od strani sveta za blagovni promet, ki je blagodejno vplival na odločitev odbornikov pri glasovanju za podražitev mleka. Ad 3. Glede dviganja cen bi opozoril na dvojno moralo: kadar govorimo o cenah v konkretni delovni organizaciji, se trudimo, d« bi jih na vsak način povišali, kadar pa govorimo o cenah drugih proizvajalcev, pa zahtevamo seveda obratno. Mislim, da gre v prvi vrsti za poštenost. Pošteni moramo biti do reforme, do ekonomske politike in politike cen. Ne mislim reči, da se nobena cena ne bi smela spremeniti. Smatram pa, da moramo biti do vsakega povišanja cen. tudi pri lastnih proizvodih dovolj kritični. Vsako povišanje cen ima za posledico verižno reakcijo, ki se odraža na osebnih dohodkih in na manjši akumulaciji Ce ne bomo zaustavili dviganja cen. nam preostane samo še to. da gremo v večjo inflacijo, ki je verjetno ne bomo zdržali ali pa nazaj na administrativne cene Oba ukrepa pa sta negativna in v popolnem nasprotju I reformo. Sindikat lahko vpliva na umiritev tgra samo o prepričevanjem in z argumenti. V kapitalističnih državah se te zadev urejajo zaradi pritiska delavskega razreda, nam pa lahko pri naših prizadevanjih pjmaea politični sistem. Zdi se mi. da se premalo skoraj nič ne zamislimo ob tem kako neumestne podražitve kvarno vplivajo na produkci|o Posledica tega je. da marsikj- d >-ločene proizvode, čeprav so še vedno potrebni, opuščajo in začenjajo z drugimi, ki so trenutno bolj donosni. Posledica pa je. da nam potrebnega blaga na trgu velikokrat zmanjkuje. Primer v kmetijstvu; ko se je cena žita popravila, so se mnogi preusmerili na žito. na trgu pa so nam primanjkovali drugi pridelki. Enako tudi v živinoreji, predelovalni industriji itd. Po določenih izračunih bo zaradi tega letos pri nas kar 1/3 mesa premalo na trgu. včasih pa smo ga izvažali. Zanimivo je, da streme za višjimi cenami ponavadi tam, kjer so glede produktivnosti nižji, in spet: nikjer ni čutiti prizadevanja, da bi znižali produkcijske stioške. Rešitev pač vidijo samo v navijanju cen. Navedeno podiranje razmerij v cenah vsiljuje seveda še druge nezaželene pojave, med drugimi tudi pojav monopolizma. V tem je še poseben problem institucije samoupravnega dogovarjanja, ki si jo nekateri tolmačijo po svoje, češ da gre v glavnem za cene in da je dovolj, če o tem razpravljajo predstavniki zainteresiranih delovnih organizacj. ne elede na posledice, ki jih zaradi samovoljnega odločanja o cenah čuti družba. V primerih nasprotovanja podražitvam urozijo s preusmeritvijo produkcije Seveda pa vplivajo na cene še druge pomanjkljivosti. Mislim, da je nevzdržno, da pri nas v vsaki občini zase določajo maloprodajne dajatve na rene Taka delitev — administrativna je tudi za blagovni promet draga Ne glede na to da je s tem načeto vprašanje samoupravne samostojnosti občin, bo vendar treba te neskladnosti urediti, saj ra/Hrobljenost-kvarno vplivajo tudi na druga pod ročja. In končno o uspehih, ki jih I sindikat dosoeel v prizadevaniiv za stabilizacijo cen in trga Te'ko j« v takšnih okoliščin.'' .i kakšen vidnejši uspeh C* t?m da smo na vsakem koraku ■'• 1 -ženi z miselnostjo, ki na-ebtožuie da se zaletavamo v orta vrata, oziroma se erem--•vojno z mlini na veter«. Za v«-to sodim, da je vzrok v meniz-ki >Witični kulturi. M. Uolhar Davčne olajšave za kmetijske proizvajalce V prejšnji številki, je bilo omenjeno, da se prizna posebna davčna olajšava, kadar je nastala škoda zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni ali kakršnih drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti. Ko je davčni zavezanec, ki se mu je zgodila taka nesreča — škoda vložil prošnjo za priznanje te olajšave in priložil zapisnik komisije, ki je škodo ocenila, bo odrnerni davčni organ najprej ugotovil stopnjo znižanja katastrskega dohodka. Kadar zmanjšanje katastrskega dohodka zaradi take škode presega 20 v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom nezgodnih površin, se taka olajšava obračuna in odpiše znesek prispevkov in davkov v višini, ki ustreza ugotovljenemu odstotku. Primer: Zavezanec N. N. ima v I. davčni skupini sledeče ne-gozdne površine: 1 ha njive, posejane s pšenico, kat. dohodek 1.580,00 N din, 1 ha njive, posejane z ržjo. kat. dohodek 1.180,00 N din, 1 ha njive, posejane s krompirjem kat. doh. 1.180,00 N din. 0,50 ha travnika kat. dohodek 300,00 N din. Skupaj 3,50 ha negozdnih površin, kat. dohodek 4.240,00 N din. Komisija je ugotovila, da sta bili parceli, zasejani z žitom, poškodovani po poplavi 50u/u, zato se katastrski dohodek teh parcel zniža za 50 "/n. Cisti donos, znižan za ugotovljeno škodo, bi znašal: pšenica .... 790 din ' rž . . . krompir travnik .... 300 din Skupaj..... 2860 din kar predstavlja znižanje 32.50 odstotka v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom tega posestva. . . . 590 din . , . 1180 din Obračun: Skupni KD posesiva — znižan KD zaradi poplave r Osnova za izračun • 4240 N din - 100 °/o 1380 Ndin - 32,50 "o 2860 N din 67,50 "/o Predpisani prispevki in davki v I. davčni skupini so znašali pred poplavo na katastrski dohodek 4240 din X 48"/» - 2035.20 dinarjev Ponovni obračun na osnovi znižanja katastrskega dohodki zaradi poplave pa 2860 din X 48«'» 1372.80 din. Na ugodno rešeno prošnjo zavezanca je davčni odrnerni organ v tem primeru odpisal prispevke in davke v višini 662.40 dinarjev. Olajšava se pa ne more priznati v IV. davčni skupini, če skupni katastrski dohodek celotnega posestva ne presega 2000 din. ker se ti zavezanci proti plačevanju davkov, kot je bilo že omenjeno. Prav tako se olajšava ne more priznati, kadar je komisijsko ugotovljena škoda na poškodovanih posevkih nižja od 20 "I« v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom nezgodnih površin enega posestva. V naslednji številki bomo navedli nekaj primerov začasnih oprostitev prispevkov od kmetijstva in zemljišča, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z izrednimi investicijami zavezanca postala spet uporabna in za zemljišča nad 20 arov. na katerih se posadijo novi sadovnjaki. M. Pečar V tehmčna sredstva za vzdrževanje komunalnih o i fikiov vlo/enih 20 starih miliionov Ob razpravah pred odločitvijo o združitvi Komunalnega podjetja Vodovod Domžale in Cestnega podjetja Domžale, so se pojavila vprašanja, kako urediti kvalitetnejšo vzdrževanje ,'biektov komunalnega značaja. Pri tem so prišli do naslednjih ugotovitev Kot nrvo velja poudariti, da komunalne organizacije že dolgo let ooslnieio ood režimom tarif ki jih določa občinska skupščuia. Glede na to. da gre v takih primerih za proizvode in storitve, katerim se občani ne morejo odreči ne glede na osebni standard občinska skupščina zavestno 'foloča tarife za komunalne storitve v višini, da bistveno ne onzadeneio živlien-ske»a standarda občanov. Vsak poizkus povečanja cene storit- vam močno odjekne v dejavnosti in tako delno pod pritiskom javnega mnenja ekonomski principi poslovanja le težko prodirajo v komunalne organizacije. Razvoj posameznih komunalnih služb je bil doslej zato v prvi vrsti odvisen od finančne sposobnosti občinske skupščine, posledica tega pa neenakomeren razvoj posameznih dejavnosti. Zaradi pomanjkanja sredstev je občina vlagala denar v tiste dejavnosti, ki so bile najbolj zaostale in je bilo treba hitro ukrepati. To je vodovod in ceste. Prav zato vidimo, da smo v našem primeru zadovoljivo rešili vprašanja preskrbe vode in cestno omrežje. V gospodarstvu običajno pomeni vsaka nova investicija no- V središču Domžal imamo avtobusno postajo, od koder se redno vozijo ljudje na delo in z dela, čakajo na avtobuse in so pri tem izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam, kajti kljub temu, da jih tu vstopa in izstopa več kot tisoč, nimajo niti naj-skromnejše čakalnice niti stranišča. Imajo pa klopi, na katere naj bi se utrujeni vsedli, vendar jih zaradi utnazanosti in zanemarjenosti nihče ne more uporabljati. Pričujoča slika dovolj zgovorno kaže. da bi se morali tudi tisti, ki ne priznajo »kulture«, zavedati, da so te klopi za sedenje, ne pa za čiščenje čevljev. Pa še nekaj lahko ugotovimo. Ljudje se največkrat vedejo okolju primerno Za to okolje pa bi moral nekdo skrbeti. vo povečanje skupnega dohodka in skladov. V komunalnem gospodarstvu pa na rentabilnost investiranja ne moremo gledati na enak način. Razvoj krajev, posebno pa dinamična stanovanjska graditev in razvoj prometa zahtevajo tudi ustrezen razvoj komunalnega gospodarstva. Za to pa so potrebne dolgoročne investicije, kjer se vsako zaostajanje bridko maščuje Tako stališče je pravilno tudi za to, ker je v mnogih primerih investiranje v komunalno izgradnjo z vidika občinske skupščine in drugih politično izvršilnih organov družbeno opravičljive in racionalne, medtem ko je z vidika komunalne organizacije neracionalno in neekonomično. Tako je na primer i komunalno izgradnjo sosesk na obrobnih delih naselij, kjer je treba investirati v drage komunalne naprave, ki imajo dolgo življenjsko dobo. Dohodki iz tako zgrajenih komunalnih naprav pa prično pritekati šele mnogo kasneje. Ta proces je zelo počasen in dobi komunalna organizacija ustrezne dohodke šele takrat, ko je dosežena dovolj velika gostota prebivalstva na tem območju. Naslednje vprašanje, ki ga velja poudariti je izgradnja komunalnih objektov, ki jih ni mogoče graditi v etapah. Izgradnja takih objektov močno obremenjuje sedanji dohodek, ekonomsko izkoriščanje objekta pa je mogoče pričakovati šele čez več let. In kljub vsemu temu je graditev takih obiektov nujno potrebna za nadaljnji razvoj kraja. Za financiranje takih investicij potrebuje komunalna organizacija dolgoročen kredit po ustreznih kreditnih pogojih. Komunalna organizaci- ja ne more zagotoviti investicije samo iz tekočega dohodka. Iz tega je razvidno, da je politika investiranja za komunalno organizacijo komplicirano in pomembno vprašanje. Naslednje vprašanje, ki je bilo obravnavano je kako vzdrževati že zgrajene komunalne objekte. To vprašanje je v našem primeru kronično in zaostaja za resničnimi potrebami. Delno je k temu krivo tudi kronično pomanjkanje kreditnih virov v te namene. Banke namreč obravnavajo komunalne organizacije tako kot druge gospodarske organizacije. Med drugim tudi banke kot najbolj primerni kreditorji ne morejo aktivneje kreditirati komunalnih organizacij, ker nimajo ustreznih namenskih virov. Ti bi morali biti taki. da bi omgočali dajanje posojil po ugodnih pogo-iih (20 do 25 let za vodovod ali 50 let za kanalizacijo). Isto velja za kreditiranje opreme za vzdrževanje komunalnih objektov, samo da se rok posojila v tem primeru skrajša. Ce danes pogledamo stanje komunalnih naprav pri nas. moramo na žalost ugotoviti, da nas je življenje mnogokje daleč prehitelo. Pospešen tempo celotnega gospodarskega razvoja in povečano naseljevanje ljudi v kraje, kjer se gradi ali obstaja industrija je povzročilo potrebo po rednem vzdrževanju teh naprav. Zato je nujno nabaviti potrebna tehniem sredstva. Kakršnokoli zaostajanje pri vzdrževanju komunalnih naprav povzroči samo «e dodatna vlaganja v razpadlo komunalne objekte. Prav pri teh razgovorih je bilo nadalj" ugotovljeno, da bo novoustanovljeno podjetje imelo vse po- Kako napredujejo priprave za pričetek gradnje šol Sklud za izgradnjo osnovnošolske mreže v občini Domžale, je v aprilu posredoval svoj delovni program za leto 1970 vsem družbeno-političnim organizacijam, krajevnim skupnostim, odbornikom in družbeno-političnim skupnostim. O njem je razpravljala tudi občinska skupščina na svoji zadnji seji in ga dopolnila v smislu pripomb in priporočil javne razprave med občani. Največje delo za člane upravnega odbora sklada predstavljajo vsekakor priprave za gradnjo šol v Blagovici in na Rojah. Te priprave obsegajo idejne projekte, glavne projekte, izmero zemljišča, pripravo zemljišča, lokacijska dovoljenja, predvsem pa odkup zemljišč ter zagotovitev finročnih sredstev, ker šol ni mogoče graditi za tržišče. Ob vsem lem pa so seveda izredno pomembno še številne strokovne odločitve v zvezi s samim sistemom in organizacijo pouka V novih šolah. Občani upravičeno že z nestrpnostjo pričakujejo, kdaj bodo strop zaorali prve brazde za temelje novogradenj, še posebno zaradi tega, ker se vsi zavedamo, da je gradbeni material iz leta v leto dražji, sredstva, zbrana s samoprispevkom pa je potrebno vložiti v to, za kar so namenjena, da ne zgubljajo na svoji vrednosti. Za gradnjo šole v Blagovici je vse pripravljeno, zataknilo pa se je pri lokacijskem dovoljenju. Zemljišče, ki je v Blagovici pripravljeno za ta namen, je v rezervatu hitre ceste, kjer obstajata v njeno traso še vedno dve varianti. Znto mora upravni odbor dobiti dovoljenje cestnega sklada SRS za izjemno lokacijsko dovoljenje. Zemljišče, ki je v Blagovici predvideno za gradnjo nove šole, je že več let last šole in zanj ne bi bila potrebna dodatna finančna sredstva. V primeru pa, da bi morali graditi šolo na novi loka- goje za najemanje kreditov pod pogoji, kakor smo jih opisali v tem sestavku. Podjetje bo namreč toliko akumulativno, da bo v stanju posojila pravočasno vračati. Na podlagi vsega navedenega in še dodatnih pokazateljev je uspelo samoupravnim organom novoustanovljenega podjetja skleniti kreditno pogodbo v višini 20 S milijonov na nakup stroja Grcder G-31, z ri-jačem za oranje makadam cestišča. Mnenja smo. da je ta korak pozitiven. Pričeli smo pristopati k vzdrževanju komunalnih objektov, ki so, kakor smo že omenili, bistvenega pomenu za našega občana. Narediti pa bo potrebno tudi drugi kornk saj ne smemo dovoliti, da bi « trudom naših liudi zgrajeni ko munalni objekti bili nevzdržn! Pavlin Albin ciji, bo potrebno primerno zemljišči! šele odkupiti. Člani upravnega odbora in odgovorni predstavniki občinske skupščine so posredovali vse potrebno gradivo cestnemu skladu, v teku so razgovori in v kratkem pričakujemo dokončno odločitev. Na območju Domžale Sever 1. je prav predvidena gradnja nove šole pospešila geodetsko izmero, ki se je pričela letos januarja, končana pa je bila konec maja. Upravni odbor je izdal garancijo za sredstva, potrebna za odkup zemljišč. Z razgovori s sedanjimi lastniki bo Stanovanjsko podjetje Domžale takoj pričelo. Sklenjena je tudi že pogodba za izdelave glavnega projekta, ki bo gotov 15. avgusta, v teku pa so razgovori z gradbenimi podjetji, ki bi bila sposobna pod najugodnejšimi pogoji izvesti predvidena dela. Tudi projekt za zagotovitev varnega prehodi otrok prek Kamniške Bistrice je že naročen. S samoprispevkom so občani do 31. maja 1970 zbrali 1 548 354 N dinarjev, za pričetek gradnje šole na Rojah pa bo k temu potrebno zagotoviti še prek 6 milijonov N dinarjev Možnosl za pridobitev teh sredstev so v letošnjem letu bančni krediti, ob tem, da je upravni odbor sklada zaprosil za regres obrest- ne mere Republiško izobraže valno skupnost. Člani upravnega odbora skla da se nenehno trudijo, da •< vsi sklepi v skladu z najb mi strokovnimi rešitvami normativi, ki so predpisan' najširšem sodelovanju obči J. C Informacija o dotoku sredstev krajevnega samoprispevka Krajevni samoprispevek ,ie zbrati 6.500.000 N din. Na n bil uveden po odloku skupščine sečni dotok sredstev Mpitu občine Domžale (Ur. veslnik. š<. 10R.3T: sj din. Iz evidence Piai- .5/69) in sicer za ob.lobje od 1. od 1 V 1909 do 31. V. 1970 pa V. 19(i() do 30. IV. 1974. V tem je razsiilno, da je bil dotok obdobju bi morali predvidoma sredstev naslednji: I">atum - 0! (! 30. VI. 31. VII 31. VIII. 30. IX. 31. X 30. XI 31 XII. 1970 31. I. 28. II. 31.. III. 30. IV. 31. V Skupna Vi Znesek Plan realizacija reali/.acije odstopanja 0 106.333 92.281 85.18 _ 16.052 _ 216.660 222.475 102.08 ~r 5.809 4- 324.999 341.580 105.10 4- 16.581 -t- 433.332 446.220 102.97 + 12.888 + 541.685 573.250 105.83 -t- 31.585 + 6 "9 998 708.503 109.01 -t- 58.565 758.331 889.270 117.27 -t- 130.939 + !i6o.(io4 1.022.649 112.99 + 155.985 + 974.997 1.104.456 119.43 189 459 + 1.083.330 1.274.781 117.67 191.451 + 1.191.663 1,397.104 117,24 + 205.441 1.299.996 1.548.354 119.10 + 248.358 + 2.0 Primer kot na Kozjanskem Precej oddaljena od Domžal, skoraj na meji občine v blagov-ških hribih je vasica Gaberje. V tej vasi je stara lesena hiša s številko 6. Lastnik Leben'čnik .lože iz Sp. Lok n Krašnja. jo je pred leti brez najemne pogodbe oddal v najem Brcar Leopoldu in njegovi šestčlanski družini. Tudi najemnine nista določila, samo usimeno sta se dogovorila, da bo Brcar s svojo družino lahko v hiši stanoval neomejen čas, zato pa bo njegova žena z otroci pomagala delati na polju. Gospodar pa se je sedaj premislil in sklenil hišo, ker je ne potrebuje, podreti. Pač najlepši način, da se znebi gosta, ki mu je med tem čeprav on ne ve zakaj, postal neljub, invalida, bolnega človeka z družino vred pii postaviti pod smreko. V ta namen se je gospodar lotil dela kot se spodobi poštari IK>stavi. Pripeljal je s seboj dva možakarja, dve priči in Brcarju, vsemu presenečenemu, v prisotnosti prič podal ustno odpoved stanovanja. Izseliti se mora kakor ve in zna v štirinajstih dneh, če ne bo on vse postavil ven. »Ce se bo pa kaj puntal pa ga bo prebujal." Sedaj pa naj citiram nekaj dokumentov, ki pričajo o zdravstvenem in gmotnem stanju Brcar Leopolda. Splošna ' ambulanta Lukovica -•Pacienta poznam najmanj 6 let. Vsa leta trpi za naduho zadnja leta se mu'je bolezen ta- ko poslabšala, rja ie/j že kar po dvakra letno v bolnišnici na Golniku. Sedaj ima nerimerno stanovanje v stari bajti s črno kuhinjo, visoko v hribih. Za peš hojo navkreber skoraj ni več sposoben. Pred časom je že socialna služba iz bolnišnice Gol nik predlagala spremembo stanovanja, kar je v danem primeru nemogoče (ni stanovanj!)«. V Lukovici 1. 6. 1970. podpis Dr. Marica Pipp. Zdravstveni dom Domžale, socialni — medicinski oddelek, 2. 6 1970- .»Tov Brcar Leopold roj 21. 2. 1919. stanujoč Gaberje i — Blagovnica — upokojenec Je naš dolgoletni bolnik. Sest let se zdravi za kronični abstruktivni bronhitis in je bil v dveh letih že trikrat, hospitaliziran na GoU niku Njegovo zdravstveno stanje «e poslabšuje predvsem zaradi nevzdržnih stanovanjskih razmer V občini nismo uspeli najti primernega stanovanja*v vseh teli letih.-- Podpis, socialna delavka, Valerija Slapar. 'Ta podpis je naslovljen na občinsko skupščino Trebnje! Krajevni odbor SZDL Blagovica 1. 6. 1970: -Krajevni odbor SZDL v Blagovici potrjuje, da tov, Brcar L"opold. rojen 12. 2. 1919 v Ljubljani, invalidski upokojene-z nizkimi mesečnimi prejemki Stanu ic v dotrajani krneči- i hiši v Gaberju št. 6. skupaj s svojo tričlansko družino. V tej hiši je samo ena stanovanjska soba (če jo lahko tako imenuj" mo op pisca), ena mala sobic-f (kamra), katero uporablja z; shrambo. Kuhinja je črna b. dimnika. Lastnik tega stanovanja •< Leboničnik Jože iz Sp. Lok t Krašnja, kateri je sedanje!"" uporabniku tega stanovanja I; car Leopoldu stanovanje Odr vedal. Izseliti se mora v r> štirinajstih dni, sicer bo izve prisilno izselitev, ker namera^ to poslopje podreti. Z ozirom na težka stanovar ska vprašanja Brcar Leopo; prosimo, da se prosilcu dod primerno stanovanje v kra kjer ima vloženo prošnjo.« Podpis. Predsednik: Florj; čič Anton, tajnik: Podmilš Jožica. Ta podpis je naslovljen ns ob-čino Trebnje, kjer je tov, Pr-tudi brezuspešno iskal stane nje. Izjava tov, Brcarja -Maja m seca 1 1941 sem aktivno z."" sodelovati za NOV. 11. 2 I01 sem bil aretiran od Italijanov odgnan v taborišče Bus"ol 1 pri Veroni. Po kapitulaciji Ital je sem prišel v Ljubljano, zan slil sem se kot strojni delav ■ pri cestnem podietiu. V tem č-su sem zopet delal kot aktiv OF Vso to dobo imam prizn;" dvojno.- Iz navedenega se vidi. d* naš občan v zelo težkem pol žaju. Mi smo mu dolžni potrgati pa tudi če je sarn kriv ' se je znašel v takem položaju, Kako posluje nabavno prodajna zadruga »Zora« Vprašanje: O vaši zadrugi smo že pisali v našem glasilu, danes pa nas zanima kakšen je rezultat poslovanja v letošnjem letu? Odgovor: Zadruga posluje po načelih, ki so bila sprejeta v decembru leta 1969 in na podlagi samoupravnih aktov, ki so jih potrdili samoupravni organi in skupščina občine. Poleg tega pa dejavnost zadruge poteka po poslovniku, ki neposredno odloča komercialne odnose: obrtnik-zadruga-kupec in to glede blagovnega prometa, ki ga posameznik uresničuje prek zadruge. Vsi odnosi med zadrugo in strankami se oblikujejo na podlagi točnega dogovora in finančno-blagovnega prometa in to tako. da zadruga pomaga posameznikom, da se lahko uveljavljajo na tržišču in da jih ščiti pri njihovih pravicah do dobaviteljev. Poslovanje V lotu 1970 kaže, da je zadruga kot delovna organizacija povsem opravičile svoj obstoj, saj podatki za dobo prvih štirih mesecev kažejo pozitivno bilanco. Fakturirana realizacija za to obdobje je znašala: Razgovor s komercialnim vodjo. Vprašanje: Koliko je registriranih članov v zadrugi? Odgovor: Trenutno je registriranih 60 članov, vendar pa struktura kaže, da člani zadruge niso samo obrtniki z območja Domžal, ampak tudi iz ostalih krajev Slovenije. Glede aktivnosti članov pa lahko ugotovimo naslednje: od domžalskih članov jih dela aktivno 75°/o, odborniki ostalih občin pa 25 %. Glede aktivnosti vpisanih članov s področja Domžal ugotavljamo, da mnogi še niso aktivni, kljub temu da so dali pristopno izjavo za članstvo v zadrugi in vplačali tudi svoj delež pri njeni ustanovitvi. Upravni odbor in zadružni svet sta razpravljala o tem vprašanju in sklenila, da bosta do leta 1971 skušala pridobiti tudi te člane, da bi začeli poslovati prek zadruge. Vprašanje: Kakšno je poslovanje zadruge? Odgovor: Poslovanje v zadrugi poteka nemoteno in vsi obrtniki, ki poslujejo prek nje ima-je zajamčeno tajnost poslovanja, tako da nihče ne more kontrolirati dohodkov in prometa posameznikov. Enakopravnost članov je zajamčena tudi s tem, da vodstvo zadruge skrbi za to, da delo nemoteno poteka in da se medsebojni odnosi med člani zadruge in delavci v zadrugi odvijajo v okvirih, ki jih določajo samoupravni akti. Glede na to, da je zadruga šele začela poslovati dosedanji rezultati kažejo, da je našla svoje mesto ne samo na območju občine, ampak tudi prek njenih meja. Poslovni od- nosti med obrtniki in zadrugo so realni in tudi postvaljajo osnovo za nadaljnji razvoj obrtništva v občini. Ce je zadruga v času svojega obstoja pokazala pozitivne rezultate, potem bo verjetno treba pomisliti tudi na to, da je lahko močan kreator nadaljnjega razvoja obrtništva v občini. Gre za to, da bi morala družba S svojimi .sredstvi omogočiti zadrugi, da bi lahko razširila svojo dejavnost, za kar pa bi bila potrebna investicija v višini od 200.000 do 300.000 N din. S tem bi ji bilo omogočeno, da bi dobila primerne prostore, da bi lahko vodila knjige za obrtnike in organizirala ostalo servisno službo. Za sedaj lahko ugotovimo, da so nekateri obrtniki že dobili zaupanje v zadrugo, ker je njeno poslovanje ekspeditivno in ker ne prihaja do nasprotij med delavci v zadrugi in med koristniki njenih uslug. Razgovor vodil Karel Kušar Prednost rekonstrukciji cest IV. reda januar februar marec april . skupaj 109.585.55 263.10.3,45 578.292,30 1,008.384,60 1,126.821,35 V mesecu maju pa je bil dosežen promet v višini 1,400.500,00. Ta obseg poslovanja je bil ustvarjen v zadrugi z pologi in vplačili, katere je dobila zadruga v času svojega poslovanja. Ce analiziramo celotni dohodek potem lahko za obdobje prvih štirih mesecev ugotovimo, da ga je zadruga ustvarila 16.282,85 N din in ga ima na svojem žiro računu. kar pa prav gotovo ni. Lahko mu verjamemo, da bi rad bil zdrav, da bi rad delal, in sebi in svoji družini preskrbel boljše življenje. Tako pa ima razkropljeno družino, starejšega sina pri vojakih, hčerka zaposlena pri -TOSAMA" živi pri tujih ljudeh, ker doma ni prostora in predaleč je od tovarne, drugi sin je zaposlen pri -Mojci« v Lukovici, kjer ne zasluži niti za sebe in še tistega ne dobi redno, edino najmlajši sin je še doma, pa je tudi že bolan. Ne vidi drugega izhoda, kot da prosi občinsko skupščino, za katero smatra, da mu je dolžna pomagati. Poslal je prošnjo na -komisijo za dodelitev stanovanja.« Do takrat, dokler ne dobi drugega stanovanja, pa ne ve, kaj bo, če bo lastnik res uresničil svojo grožnjo. Občan Tako je rekel na zadnji seji predstavnik občinske Skupščine, ko je napovedal dodatna sredstva za komunalno dejavnost v občini. Skupščina pa je tako stališče v celoti sprejela. Po programu vzdrževanja in rekonstrukcij cest IV. reda se bodo rekonstruirale v letošnjem letu naslednjo ceste: Zelodnik— Moravče, Liparjeva ulica v Mengšu, Perova ulica na Rodici, cesta Dragomelj—Pšata—Šentjakob, cesta skozi naselje Dob in Ulica Talcev v Domžalah, ter uredil vhod v Domžale. Po izvršitvi tega programa bomo imeli sodobnega vozišča 31 km, kar pomeni ll"/n celotne občinske cestne mreže. Makadamskih cest pa bomo imeli še 89 Vn ali 247 km. Ce primerjamo podatke, ki veljajo za občino z republiškimi podatki in podatki okoliških občin vidimo, da je ta odstotek pri nas neugoden. Čeravno gre ta odločitev delno na škodo rednega vzdrževanja cest IV. reda vseeno lahko ugotovimo umestnost navedenega sklepa. Prav tako je bil sprejet sklep o nujnosti izvedbe asfaltne prevleke dotrajanih asfaltnih cestišč na cestah: Mengeš—Pre-serje. Radomlje -Količevo in Ljubljanska cesta v Domžalah. S takojšno realizacijo tega sklepa se bodo prihranila sredstva v višini več deset milijonov starih dinarjev. Ne da bi se spuščal v oceno navedenih sklepov lahko trdim, da bo s tem napravljen pomem- ben korak naprej k varnosti prometa. Mnenja sem, da bomo morali tudi v bodoče, to je v srednjeročnem programu, dati pri vzdrževanju cest IV. reda prednost rekonstrukciji. Cestno omrežje je v občini namreč najstarejši komunalni objekt. To so objekti, ki so bili zgrajeni pred množično uporabo prometnih sredstev. To so bili časi ko je na 30.000 prebivalcev odpadel en avtomobil. Danes pa pride v naši občini na 16 prebivalcev en avtomobil, da ne upoštevamo ostala prometna sredstva. Čeprav je bila večina cest v zadnjih 25. letih večkrat popravljena, so osnovne pomanjkljivosti ostale. Vozišča so preozka, zavoji preostri, vzponi prestrmi, polovica vseh cestnih mostov lesenih itd. Zato je nujno, da tudi srednjeročni program vzdrževanja in rekonstrukcij cest IV. reda v občini osvoji po Skupščini občine že sprejeti sklep. Pavlin Albin Hladi planinci imajo svoj program dela Pri planinskem društvu Domžale aktivno deluje tudi mladinski odsek. Društvo temu odseku daje vso podporo, saj se zaveda, da le s pravilno vzgojo mladih lahko okrepi vrste pravih, zavednih planincev. V današnjem tempu življenja ko se od posameznika zahteva visoka produktivnost pri delu in velik napor pri učenju, je potrebno prosti čas izkoristiti za zdravo in koristno rekreacijo, ki bo človeka fizično in duševno okrepila za nove naloge, obenem pa krepila tudi obrambno sposobnost posameznika kot dela celote. Najidenlnejše pogoje za rekreacijo nudi prav gotovo gorski svet. posebno težje dosegljivi nedotaknjeni predeli ali vrhovi, ki se ponujajo pravim planincem v vseh svojih čarih PAPIRNICA KOLIČEVO sprejme v učno razmerje vajenec za naslednje poklice: strojni ključavničar...........3 kovinostrugar..........,.,1 obratni električar............2 vodovodni Instalater...........1 instalater centralne kurjave ........ 1 Mladinski odsek si je na svojem sestanku 13. maja zadal zahtevni program dela. Najpomembnejša naloga je organizacija pionirske jilaninske šole, ki mora zaživeti v prihodnjem šolskem letu. V programu te šole so zajete osnovne planinske misli — teorija in praksa — kar je nujno potrebno vsakemu planincu pri njegovem udejstvova-nju v gorah. Ze v letošnjem letu smo po šolah razpisali nagradni natečaj za uspele literarne spise o doživljajih v gorah. V prihodnje pa tak natečaj nameravamo izpeljati v določeni likovni tehniki Največ pa moramo vložiti v prirejanje izletov. Z letošnjim letom se namreč uvaja akcija za znak »Pionir planinec«, ki se daje pionirjem za določeno število opravljenih izletov. Izlete bomo organizirali v okviru šole. spremljali rja jih bodo vedno tudi starejši člani odbora. Mladinski odsek želi. da tudi starejši planinci z razumevanjem podpro naše akcije in v kakršnikoli obliki prispevajo k uresničevanju naših ciljev. Načelnik MO Komisija za štipendije in posojila za šolanje skupščine občine Domžale na podlagi 2. člena odloka o štipendijah in posojilih za šolanje (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/70) razpisuje A. STIPENDIJE Ekonomska fakulteta 2 Pravna fakulteta.........2 FAGG — gradbeništvo......2 Visoka šola za telesno kulturo ... 1 Filozofska fakulteta — pedagogika . . 1 Filozofska lakultel.a — psihologija . . 1 Višja šola za socialne delavce .... 2 Višja upravna šola........1 Pedagoška akademija — orlopedagogi- ka............. 2 Pedagoška akademija — matematika in fizika............2 Pedagoška akademija — likovni pouk 1 Pedagoška akademija — glasbeni pouk 1 Srednja vzgojiteljska šola.....3 Sola za medicinske sestre — otroški oddelek ...........2 Srednje šole različne smeri .... 15 B. POSOJILA 5 posojil za šolanje na višjih šolah 5 posojil za šolanje na visokih šolah ler umetnostnih akademijah. Pogoji za pridobitev štipendij in posojil A. in B. Prednost pri podelitvi štipendij imajo prosilci, ki stanujejo na območju občine Domžale. Prosilci naj kolkovani prošnji priložijo potrdilo o poprečnih osebnih dohodkih za zadnje šestmesečje. potrdilo o premoženjskem stanju, zadnje šol.sko spri čevalo in mnenje šole Z M S ali ZS.J. Štipendijo sestavlja osnovni in stimulativni del, ki je odvisen od letnika in učnega uspeha. Posojilo za šolanje morejo dobiti le prosilci z območja občine Domžale ob pogoju, da poprečni dohodek na nepreskrbljenega družinskega člana ne presega 500 din. V letošnjem letu bo za občinski praznik večje število kvalitetnih prireditev, ki bodo obenem tudi počastitev 25. obletnice osvoboditve. Poleg javnih kulturnih prireditev bodo številne slovesnosti tudi v delovnih kolektivih, ki so prav v letošnjem letu zgradili ali dogradili nove objekte Naj navedemo že sedaj nekatere: 20. junija bo tradicionalna prireditev Adam Ravbar na Krumperku. ki je vključena v niz prireditev v okviru praznovanj 750-letnice Doba. 1. in 12 julija bo DPD Svoboda Mengeš prikazala v mengeškem letnem gledališču Lcvstik-Krefiovega Tugomir.ja. 18. in 19. julija bo letos že 11. tradicionalni Rokovnjaški labor na Brdu pri Lukovici. Muzej Kamnik bo v predvorju centra v Domžalah v času Od 20.—26. julija priredil likovno razstavo del s tematiko NOB. Sporniti so v času od 20.—26. julija pripravili številna občinska tekmovanja, v nogometu, plavanju, štafetnem teku po Prošnje je treba vložiti na oddelku za splošne zadeve in družbene službe skupščine občine Domžale do 25. 7. 1970. Pri tem organu so prosilcem na vpogled tudi ostali razpisni pogoji. Delovne organizacije razpisujejo naslednje stipendije in posojila: TOKO DOMŽALE — posojila za šolanje Pravna fakulteta 2. letnik......1 Ekonomska fakulteta I. st. 2. letnik . . 2 TSUGS 2. letnik.........3 TSUGS 3. letnik.........3 INDUPLATI JARŠE — štipendije Tekstilna fakulteta........ 1 STTS Kranj — predilska smer .... 1 STTS Kranj — tkalska smer . . . . 1 STTS Kranj — kemijsko-tehnološka smer............. 1 PAPIRNICA KOL1CEVO — štipendije Ekonomska lakulteta....... 2 Ekonomska srednja šola...... 2 Tehniška srednja šola —elcklrooddelek — šibki tok.......... 1 Poklicna papirniška šola ..... 5 IIELIOS - Kemična industrija DOMŽALE Ekonomska lakulteta....... 1 Tehniška srednja šola—oddelek kemija 3 Ekonomska srednja šola...... 2 Srednja administrativna šola .... 2 Delovne organizacije podeljujejo razpisane štipendije in posojila na podlagi svojih pravilnikov-. Pri razpisu tovarne INDUPLATI na STTS Kranj imajo prednost moški kandidat:. Pri razpisu Papirnice Količevo imajo prednost prosilci, ki že >bisku|e,io šolo. za katero je razpisana štipendija. Pri razpisu HELIOS Domžale imajo prednost študenti oziroma dijaki III. ali IV. letnika Pri štipendijah na TSS pa imajo prednost moški zaradi posebnih pogojev dela v proizvodnji. Prosilci naj se obrnejo neposredno na delovne organizacije. ulicah Domžal in že tradicionalno tekmovanje občinskih reprezentanc Zagorja. Kamnika in Domžal v košarki, nogometu, kegljanju, streljanju, šahu in namiznem tenisu. Na sam praznik tj. 24. julija, bodo športniki prižgali žaro ob spomeniku v Radomljah. 25. julija dopoldne bo slavnostna seja skupščine občine Domžale v dvorani komunalnega centra v Domžalah, nato slovesna otvoritev ceste Zelodnik—Moravče in praznovanje v Moravčah, pri katerem bo kratek kulturni program in medsektor-ske vaje gasilske zveze. Slovesnosti iz Moravč bodo brezžično prenašali radioamaterji iz Domžal, tako da bodo lahko tudi domžalčani sledili slovesnostim ob tem. za Moravsko dolino tako pomembnem dogodku. Celotni program bomo objavili v posebni številki Občinskega poročevalca. T. Ravnikar Program prireditev v počastitev 750 letnice Doba 20. junija ob 19,30: Jamarski klub Domžale bo priredil na prostem pred krumperškim gradom ustno tradicionalno zgodovinsko turistično prireditev »ADAM HAVBAH", Namesto Lau-tižarjeve operete, ki jo obiskovalci že poznajo, bo letos na programu krstna izvedba skladbe Matija Tomca: Kaj čakaš Turčin. Kot .solisti in igralci bodo nastopili Miei Rape (mati), Betka Hode (Anka). Jože Lekan (Turek), Kok Lap (janičar). Tone Morela (hlapec), Pavle Vojska (Ravbar) m Miei Ran ne. Sodeloval bo tudi združeni pevski zbor. Po predstavi bo na Krumperku traui-cionalni jamarski piknik. 21. junija ves dan piknik pri Jamarskem domu na Gorjuši. Obiskovalci si bodo lahko ogledali Železno jamo. 27. junija ob 16. uri bo nogometni klub Dob organiziral nogometni brzoturnir. 27. junija ob 20. uri bo prosvetno društvo Miran Jarc iz Skocjana uprizorilo na prostem dramo Crna žena. 28. junija ob 9. uri finalna nogometna tekma. Poleg domačinov bodo sodelovali še NK Domžale. NK Kamnik in pod-zveza nogometnih sodnikov. Ob 10 uri dopoldne bo otvoritev razstave z naslovom: Dob v slikah, ki jo bo pripravil Jamarski, klub Domžale. Razstava bo odprta do 5. julija. .'!. julija <>b 19. uri bo odbor zveze borcev Dob pripravil žalno komemoracijo pri spomeniku padlih v Dobu. 5. julija dopoldne mladinsko gasilsko tekmovanje v Dobu. 11. julija ob 19. uri štafetni tek po Dobu v organizaciji NK Dob. Ob 20.30 ognjemet, streljanje z možnarji na Močilni-ku in prižiganje kresov. Ob 9. uri: Delavsko prosvetno društvo Dob bo uprizorilo na prostem v Dobu Tavčarjevo igro Cvetje v jeseni. 12. julija ob 5. uri budnica z godbo. Ob 14. uri sprejem gostov. Oh 14,30 velika parada, ki bo prikazala narodopisne podobe Doba in bližnje okolice. V povorki bodo sodelovali gasilci, narodne noše. jamarji, ribiči, lovci, nogometaši, šolska mladina, kolesarji, mopedisti, avtomobilisti. prevozniki s konji in govedom, mlaiiči. orači, pletice, terice. predice. stari dobski obrtniki itd. Organizacijski odbor upa, da bodo tudi tovarne predstavile svoje izdelke s po enim vozilom. V sprevodu bo tudi Adam Ravbar s konjenico in jaro gospodo. Zbirališče udeležencev parade bo pri tovarni sanitetnega materiala. Po končanem mimohodu po dobskih cestah bo osrednja proslava ob 750-letnici Doba pri gasilskem domu v Dobu. kjer bodo dobski gasilci, ki obenem praznujejo tudi 80-letnico obstoja, priredili vrtno veselico. Odbor za organizacijo proslave 750-letnice Doba želi. da bi Dobljani čim lepše okrasili svoje domove. Zato je na zadnji seji sklenil, da bo tistega, ki se bo pri tem najbolj potrudil, nagradil z 200 N din. S. Stražar Priprave za praznovanje letošnjega občinskega praznika so stekle '*%&*%%&*%(&*$&&'%#$$%&&'*(&$$&&$)%$$%&**#&*(%%'*(&&$%&#$$%&'*)&&***%&&*%% A4479^^:.++.+.^^^^.:^^.++9/^^24./4:/./+./4:/4./+:/.+^727:B Koncert orkestra ZGI Domžale ob 20. obletnici ■ 22. maja smo bili vsi, ki smo napolnili dvorano Kina Domžale, priče nadvse prijetnemu glasbenemu doživetju, ki ga je pripravil orkester ZGI Domžale pod taktirko mladega temperamentnega in zanesljivega dirigenta Tomaža Habeta. Ce rečemo prijetno glasbeno doživetje, potem se nam samo po sebi vsiljuje, da to naše občutje tudi tolmačimo. Redke so glasbene šole v Sloveniji, ki so si tako načrtno vzgajale mlade glasbenike, kot je to primer v Domžalah. Statistika namreč kaže žalostno sliko stalnega upadanja pri vpisu na tako imenovane klasične instrumente na račun Ijudsko-prosvetnih. Nikakor ne nasprotujemo slednjim, toda glasbena šola, ki nima naraščaja za godala, pihala, trobila, si počasi, toda zagotovo piše svoj negativni predznak. Vprašujemo so. ka. ko je domiselnemu Zavodu za glasbeno izobraževanje uspelo obdržati to ravnotežje, ki je na drugih šolah. žal. tako porušeno Da je za to razveseljivo dejstvo predvsem zasluga vodstva šole. nam najbrž ni potrebno pojasnjevati: vsekakor pa k temu pripomorejo tudi posamezni vzgojitelji, ki znajo pritegniti otroka in ga varno popeljati skozi vse težave, ki jih je nemalo pri smotrnem glasbenem studiu. Bili bi pa krivični, če ob tem ne bi omenili tudi deleža staršev, ki gotovo tesno sodelujejo z glasbe- no šolo in spodbudno vplivajo na svoje otroke. Le tako si lahko predstavljamo, da je v nekaj letih sistematičnega dela uspelo postaviti na oder mah simfonični orkester, ki si je zadal za svoj večer dovolj zahtevno nalogo. • • ■ Spored je v prvem delu obsegal dela iz klasične literature s iodclovanjem solistov: violinistoma Markom Zupanom in Bogdanom Ulago, pianistko Ksenijo Roglič in klarinetistom Karlom Leskovcem. V drugem delu pa se je-orkester predstavil z lažjim orkestralnim sporedom ter ga popestril'.s solisti: flavtistom Albinom Persijem ter violinistom Bogdanom Ulago in Branko Rogičevom. Ce smo v uvodnih taktih občutili še majhno nesigurnost, se je raven izvedbe dvigala od skladbe do skladbe in dosegla v Handlovenv.Largu. popolnost, ki jo je od ljubiteljskega orkestra težko pričakovati. Presenetili so solisti. Zahtevne parte so odigrali zanesljivo in muzikalno. Dirigent Tomaž Habe je znal voditi spremljajoči orkester dovolj decentno, tako da je prišla solistična igra do polnega izraza. Ob tem uspehu pa želimo, da bi ga imeli priložnost slišati bolj pogosto, da bi šola z njim gostovala tudi v krajih, kjer je tovrstno plemenito muziko že prerasla glasba dvomljive vrednosti. In nazadnje še to, da bi vod-' stvu' šole tudi V bodoče uspelo vključevati \ orkester toliko mladih, nadebudnih glasbenikov, kot smo to videli in slišali na jubilejnem koncertu. prof. .Irncz Bltenc Odkup klavne živine V naši občini odkupuje klavno živmo podjetje AE Ljubljana na določenih dogonskih me-suh. V Meravčah je' odkup živine vsak torek v zimskem času in vsak drugi torek v letnem obdobju. AE, ki Odkupuje klavno živino, prejema marže 3,5 °/o od kg žive teže. To podjetje bi moralo tudi dejansko odkupovati živino, ne pa to delo prepuščati odkupovalcem raznih mesnih podjetij, da ti sami postavljajo ceno in z njo manevrirajo kakor pač hočejo. To povzroča namreč hudo kri pri živinorejcih in običajno je že. da je na odkupnih mestih vedno prepir. Cene za posamezne vrste klavne živine se iz tedna v teden tako hitro spreminjajo, da kmetje niti uro naprej ne vedo. po kakšni ceni bodo živino prodali. Ce je na dogonskem mestu kak dan veliko živine, cena takoj pade, v nasprotnem primeru pa hitro naraste. Ko je neki kmet prignal živino že ob 9. uri in ni takoj pristal na ponujeno ceno ter odlašal samo eno dobro uro, je pri 1 kg žive teže zgubil 80 S din. Cemu se cene na dogonskih mestih vsaj deloma ne uredijo m stabilizirajo? Cemu ne bi živinorejec vsaj za 1 teden naprej vedel, koliko bo prejel za živino. Sedaj pa je vse odvisno od sreče in ne od dnevnih tržnih cen. Zaradi tega kmetje godrnjajo in se razburjajo. Vse tn bi lahko odpadlo, če bi pri odkupu bil vpeljan določen red in disciplina. Pred nekaj dnevi je »Delo« objavilo članek, da tiri nas primanjkuje ca. 300.000 glav živi- ne. Režim, ki vlada sedaj na dogonskih mestih pa kaze, da je živine preveč. Koliko živine oi se lahko prihranilo, če bi se vršila zamenjava na dogonskem mestu med klavno in plemensko živino. Marsikateremu kmetu bi s tem lahko pomagali, AE bi moral sam odkupit) živino in jo nato prodati mesnim podjetjem! Tako bi odpadlo vsako barantanje ter žongliranje s cenami. Želimo, da bi tudi na tem področju zavladal gotov red. da le bo več neprestanih prepirov in prerekanj med odkupovale! mesnih podjetij in živinorejci, saj bi bilo to tudi v korist boljši oskrbi trga in stabilnosti cen tako živine kot tudi mesa, ki je eno osnovnih živil. Občan Izobraževanje odraslih v srednjeročnem planu V razpravi o srednjeročnem planu na seminarju za izobraževanje odraslih smo se zadržali največ pri oblikah in metodah tega izobraževanja. Kajti izobraževanje odraslih naj bi v tem obdobju postalo integralen in enakovreden del našega vzgojno izobraževalnega sistema V skladu s principi permanentnega izobraževanja, na katerega bo prešlo tržišče izobraževanje odraslih, bo potrebno premostiti nepovezanost med šolskimi in ncšolskimi oblikami, med šolskim sistemom izobraževanja ob delu ter v osnovah dograditi celoviti sistem tega izobraževanja. Potreba po izboljšanju izobrazbene strukturi- zaposlenih in njeni uskladitvi s procesi modernizacije proizvodnje zahteva večjo stimulacijo delovnih orennizarii. da hitreje zmanjšujejo razpon med dejansko in potrebno iz-obrctzbo in usposobljenostjo zaposlenih Poleg dotoka mlajših kadrov iz šol bo potrebno odpreti še širše možnosti zaposlenim za poklicno dopolnjevanje ter pri tem teliti k dvigu splošne, strokovne in družbene izobrazbe. Novi sistem poklicnega izobraževanja, ki bo v .prihodnjih letih omogočil sistematično usposabljanje za poklice ozkega profila, bo moral vsekakor zajeti v Izobraževanje čimveč tistih delavcev, ki morajo imeti ustrezno izobrazbo za zasedanje delovnih mest ^ij bo potreba no poklicni prekvalifikaciji riospmeznih kategorij delavcev v bodoče čedalje bolj pogosta. To pa bomo dosegli, če bodo ti procesi potekali načrtno in organizirano. Skratka, na osnovi pravočasnih predvidevanj premikov v posameznih gospodarskih organizacijah in panogah. Spričo močnega razvoja znanosti, njene uporabe ter nenehnega širjenja vloge osebnosti, imata vzgoja in izobraževanje naslednje temeljne smotre: — mladina in odrasli obvladajo temelje znanosti in se usposabljajo za delo in ustvarjalno uporabo znanstvenih dosežkov in tehničnih odkritij, spreminjajoč značaj in strukturo dela; da si pridobijo pozitiven in odgovoren odnos do dela kot Vira vseh vrednot in merila lastnega ekonomskega in družbenega položaja; da razvijajo svoja nagnjenja in delovne sposobnosti ter si pridobijo smisel za racionalizacijo in kulturo dela: '' . — da se seznanijo z bistvom družbenoekonomskih odnosov, političnim ustrojem ter pravicami in dolžnostmi občanov v samoupravni socialistični družbi in se usposobijo za neposredno odločanje o pogojih in rezultatih svojega dela ter za napredno spreminjanje družbenih odnosov: da obvladajo demokratične metode pri uveljavljanju osebnih pravic in svoboščin in razvijajo smisel za solidarnost pri delu in skupnem življenju: — da proučujejo zakonitosti v razvoju prirode, družbe in človeškega mišljenja in si prisvojijo znanstveni pogled na svet; da spoznajo sodobne dosežke marksizma na področju družbenih ved: da na tej podlagi negujejo svojo kritično misel, dojamejo protislovja družbenih procesov in se osebno vključijo v borbo najnaprednejših sil družbe za novo in popolnejše; da jim je trajno do odkrivanja resnice in da se zavedajo potrebe po permanentnem izobraževanju in samostojnem učenju; — da se vzgajajo v duhu pripadnosti svojemu narodu oziroma narodnosti ter enakopravnosti, bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, zvestobi socialistični domovini in pripravljenosti za obrambo njene neodvisnosti ter v duhu spoštovanja drugih narodov, mednarodne solidarnosti delovnih ljudi in miru na svetu: — da bogatijo svojo osebnost z etičnimi, estetskimi in umetniškimi vrednostmi kulture naših narodov in narodnosti ter kulture človeštva in se trajno vključujejo v kulturno življenje; — da v zasebnem in javnem življenju razvijajo humane in odgovorne medsebojne odnose ter se usposabljajo za presojo lastnega ravnanja in obnašajanja drugih s stališča skladnosti osebnih in družbenih interesov: da se pripravilo za zdrava razmerja med spoloma za odgovorna razmer-ia v zakonu in izpolnjevanju roditeljskih dolžnosti: — da se telesno in duševno razvijejo v zdrave posameznike, ki bodo čutili trajno potrebo po telesni kulturi, oprti na sodobna poimovanja o njeni vlogi v socialistični družbi. M Deininger Stanovanjsko podjetje Domžale Domžale, Kolodvorska (i razpisuje na podlagi Zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS. št. 42/00) in Odloka o urejanju in od- dajanju stavbnega zemljišča na območju občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št 4/67 in 7/69) javni natečaj za oddajo tlelao urejenega stavbnega zemljišča v k. o. Domžale. 1. Predmet natečaja so parcelo v k. o, Domžale, kakor sledi: Odg. del Izmrra zemlj. za Pare. St pare. v m' Javne namene m 15514 672 217 5515 448 145 5519 525 170 5520 679 219 5521 751 243 5522 526 170 552:? 5.30 171 552-4 528 171 5520 518 ' 167 5527 565 182 5529 747 241 5530 565 102 5531 518 167 7C4 548 177 5545 561 181 5540 647 209 5540 561 181 705 548 177 5556 520 171 5561 -^28 171 5571 535 173 5573 717 2.32 5571 735 237 5575 742 2-V) 5579 551 178 5581 535 173 5582 554 179 5584 0/1 217 5585 007 196 5588 583 188 5580 532 172 5590 532 172 5595 5.34 172 1.339/4 511 165 1339/6 532 172 Parcele so kopritličnih hiš. 5536 5573 5538 55.39 5547 5548 5557 5558 5559 5560 5577 5570 699/1 predvidene za gradnjo viso-individualnth stanovanjskih rzrner a pare. v m 452 470 393 309 460 342 357 559 534 569 520 489 964 Odg. 4*1 zemlj Javne namene za m' 146 152 127 1 19 100 110 115 181 175 184 168 158 311 Parcele so predvidene za gradnjo eno-ladstropmh dvoičkov. Pogoji nateča.ia so naslednji: 2. Rok za pričetek {(radnje je 6 mesecev, 'a dokončanje pa 4 leta po dodelitvi zem-nšča v uporabo. •'. Izklicna cena za pridobitev pravice 'Porabe zemljišč, ki so predmet tega nagaja je 3fi N din za m? *■ Izklicno ceno predstavlja: a) jiredvidena odškodnina za zemljišče, ki bo izplačana bivšim lastnikom zemljišč. 10 N din za m'-': kolikor se odškodnina prejšnjemu lastniku zemljišča zviša, se zaveže pridobitnik zemljišča plačati to razliko; b) predvideni stroški priprave stavbnega zemljišča in sicer za: asanacijska dela (poravnavanje, nasipanje in osušitev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja m odlagalne ter druga drobna sodobna asanacijska dela) odstranitev in nadomestitev Obstoječih objektov, naprav in opreme ter nasadov na zemljišču, izdelavo zazidalnega načrta ter ureditev premoženjsko pravnih razmerij in stroškov oddaje, v znesku 8 din za mf; c) predvideni stroški delne ureditve komunalnih naprav in sicer zgraditev primarnih in sekundarnih naprav vodovodnega, električnega omrežja ter osnovnega dovoznega makadamskega cestišča v znesku 18 N din za m-. Dokončni znesek stroškov priprave zemljišča in delne ureditve- komunalnih naprav DO določen po obračunu na pe>dlagi pogodbe e> oddaji stavnega zemljišča. 5. Znesek izlicitirane cene za stavbno zemljišče /apade v plačilo v 15. dneh po Izdaji odločbe o ugotovitvi najboljšega ponudnika in oddaji zemljišča, ki jo izda Stanovanjsko podjetje Domžale. 6. Rok in način plačila dokončne cene za pripravo stavbnega zemljišča in delno uredite-v .komunalnih naprav se določi s pogodbo ei oddaji stavbnega zemljišča. 7 V prime-ru zamude katerega koli roka po 5, in 6. točki tega natečaja je pridobi-telj zemljišča dolžan plačati od ustreznih zneskov 8 % zamudne obresti. 8. Udeleženci natečaja morajo ponudbi priložiti potrdile o plačilu varščine v višini 2.000 N din. ki jo nakažejo Stanovanjskemu podjetju Domžale na račun št. 5012-1-79 in jo izgubijo v korist Stanovanjskega podjetja, če odstopijo od ponudbe ko so že v natečaju uspeli. Udeležencem, ki uspejo v natečaju se vplačana varščina vračuna v izlicitirani znesek. Ostalim udeležencem pa bo varščina vrnjena takoj kei postane od!e>čba o določitvi najugodnejšega ponudnika pravnomočna. 9 Rok za vložitev pismenih ponudb je vključno 15 dan po objavi natečaja v Občinskem poreičevalcu. vložite pa iih lahko osebnei pri Stanovanjskem pndirtiii Domžale ali pa pošljete na naslov tega podjetja priporočeno po pošti v zapečateni ovojnici z oznako: -natečaj za oddajo zemljišča«. 10 Stavbno zemljišče bo oddano v uporabo najugodnejšemu ponudniku, ki izpolnjuje pogoje' tega natečaja. Z najugodnejšim ponudnikom bo Stanovanjsko podjetje Domžale sklenile) pogodbo o oddaji delno urejenega stavbnega zemljišča in se najugodnejši ponudnik zaveže na svoje stroške dokončno urediti stavbno zemljišče (ureditev stanovanjskih ooti. asfaltiramo cestišča in ureditev -kanalizacije) v roku. ki je določen v točki 2. tega natečaja. 11. O izidu natečaja bodo udeleženci obveščeni s posebnimi odločbami m z objavo na oglasni deski Stanovanjskega podjetja Domžale. 12 Zazidalne- podatke, obrazložitev pogojev natečaja, e>bveznj obrazec ponudbe in druge informacije dobe interesenti pri Stanovanjskem podjetju Domžale. Kolodvorska ulica 6 v pisarni tehnične službe tel. št. 72 444. . . 13. Komisija za izvedbo tega javnega natečaja bo javno odprla in pregledala ponudbe, natančni dan pa bo objavljen na Oglasni deski Stanovanjskega podjetja Domžale. STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE SEZNAM udeležencev NOB. ki jim je dodeljeno dolgoročno posojilo za gradnjo oziroma adaptacijo stanovanj v letu 1970. Upravni odbor sklada za financiranje gradnje in adaptacij stanovanj udeležencev NOV SO Domžale, je dne 20. in 25. 5. 1970 na svoji seji v okviru predvidenega programa za reševanji' stanovanjsko problematike udeležencev NOV in na osnovi re-publiške-g« in občinskega odloka o uporabi in razdeliti sredstev sklada, podelil dolgoročna posojila naslednjim upravičencem : 1 Avgust Praznik. Mengeš, Blojče-va 9.......5.000 2. Ivan Tomšič, Mengeš. Prešernova in.....25.000 3 Franr Orel. Trzin 163 p. Mengeš . ;...... 10 000 4. Ada Ha bat, Trzin 138 p. Mengeš........ 20.000 5 Zdravico Lavtar. Sr. Jarše 29 p, Domžale . . 10.000 6 Jože Dolenc, Radomlje 58 p Rodomlje...... 10.000 7. Gregor Rifel. Nožice 33 p. Radomlje....... 10.000 8. Jožeta Zebnvc. Vir. Saranovičeva 41 p. Dob . . 12.000 9. Francka Bevk. Domžale ■ . 10.000 10. Ivanka Be-vk. Vir Znidaršič n. h. p. Dob . . 15.000 11 Jernej Vrenjak, Količevo 86 p. Dob ....... 15.000 12. Avgust lurieveč. Vir. Kuharjev,) 1 p. Dob . . . 6.000 13. Ludvik Leonardi Vir. Saranovič. 18 p Dob . . . 10.000 14 Ana Pešelj, Domžale. Ljubljanska 85 ..... 15.000 15 Franc Novak. Radomlje 86 p Radomlje......15.000 16. Janez Klemen. Trzin 99 p. Mengeš.......7.000 17. Maks Bregar, Zalog 2 p. Moravče ....... 20.000 18 Ciril Vrhovec. Limbarska gora 3........10.000 19. Štefka Brodar, Zg. Dobrava 4 p Moravče......10.000 20. Marija Janežič. Moravče 46 p. Moravče......10.000 21. Alojz Gostič, Moravče 37 p. Moravče.....: 5.000 22 Franc Lebar. Meiravče 80 p. Moravče...... 5.000 23. Ana Štefan Maravče 1 p. Moravče.....: 10.000 24. Jože Kokalj. Dešen 3 p. Kresnice .......5.000 25. Ivan Gostič. Prevoje 33 p. Lukovica R 900 26. Karol Burja. Obrše 2 p. Lukovica....... 20.000 27. Magdalena Močnik, Lukovica 6 p. Lukovica . . 5.000 28. Frane Pestotnik, Jelša 2 p. Blagovica......12.000 29. Franc Vodnik, Vir, Bukovčeva 17 p. Dob . . . 5.000 30. Pavle in Vera Robavs, Mengeš, Trdinov trg 4 . . 20.000 31. Alojz Klopčič. Peče 10 p. Moravče........15.000 32. Ferdo Močilnikar, Zg. Preker 9 p. Kresnice . . 6.000 33. Ivan Podbevšek, Trnjava 22 p. Krašnja ......10.000 34. Joše Resnik, Zlatenek 9 p. Blagovica ......5.000 35. Pavle Jelševar, Log 7 p. Blagovica......10.000 36. Valentin Urankar, Zalog 8 p. Moravče......10.000 37. Miha Orešek, Goričica 10 p Domžale......7.000 38. Marjan Vidmar, Domžale. Ljubljanska 85 ..... 20.000 39. Ludvik Povž. Domžale, Toneta Tomšiča 4 .... 20.000 40. Jakob Novak. Domžale, Prešernova 12 .... 20.000 41. Boža Habjart, Domžale, Vodovodna 5......12.000 42. Minka Kosec. Domžale, Vodnikova 3......5.000 43. Ivan Stiftar. Brdo pri Ihanu5 p. Domžale . . 9.000 44. Jože Krevs. Kamnik, Zupančičeva 2.....10.000 45. Miro Požek, Domžale, Prešernova 28 ..... 12.000 46. Frančiška Hrovat. Domžale, Simona Jenka 3.....10.000 47. Vlado Jašovič, Domžale, Rojska cesta 24 .... 10.000 48. Ivanka Gostič, Domžale, Ulica talcev 1 ..... 20.000 49. Franc Vehovec, Drtija 3 p. Moravče...... 8.000 50. Marij Koderman, Trojica 11 p. Dob.....12.000 51. Marija Zalokar, Mengeš, Kidričeva 34 ...... 10.000 52. Jože Narobe, Sr. Jarše 39 p. Domžale.......10.000 53. Ivan Stopar, Loka 26 p. Mengeš........ 7.000 54. Miha Kreča, Loka 20 p. Mengeš........ 10.000 55. Miha Skok. Loka 39 p. Mengeš........ 10.000 56. Ivana Mušič, Trzin 166 p. Mengeš....... 5.000 57. Ivan Vavpotič. Preserje 59 p. Radomlje...... 5.000 58. Anka Kuzmič, Radomlje 61 p. Radomlje ......10.000 59. Minka Vovk, Vir, Subiceva 7 p. Dob . . . 10.000 60. Janez Kočar, Radomlje 95 p. Radomlje...... 5.000 61. Peregrin Cerar. Rodica 45 p. Domžale...... 20.000 02. Melihor Novak, Dob 93 p. Dob........• 10.000 63. Franc Lenarčič, Cešenik 13 p. Dob........ 5.000 t,4. Stane Bratun, Zalog 11 p. Moravče....... 8.000 65. Ljudmila Birk, Moravče 35 p Moravče...... 5.000 66. Jera Zupančič, Dešen 22 p. Kresnice ....... 5.000 67. Ana Hribar, Trnjava 10 p. Lukovica...... 5.000 68. Ivana Kosmatin, Trnovče 11 p. Lukovica...... 5.000 69. Ana Udovč, Krašnja 46 p. Lukovica...... S.OOO 70. Ferdinand Grilj, Krašnja 51 p. Krašnja....... 10.000 71. Pavla Podmiljščak, Krašnja 42 p. Krašnja..... 10.000 72. Gregor Leveč, Prevoje 4 p. Blagovica...... 10.000 73. Frančiška Brvar, Trojane 7 p. Trojane ...... 10.000 74. Jože Petere, Vir, Bukovčeva 42 p. Dob....... 5.000 75. Anton Razpotnik, Gradišče 28 p. Lukovica...... 5.000 76. Mihaela Oven, Mengeš. Prešernova 30 ..... 10.000 77. Stane Dežman, Velika vas 7 p. Kresnice.......10.000 78 Katarina K veder, Prevoje 30 p. Lukovica...... 15.000 79. Franc Slapar, Zlato polje 9 p. Lukovica...... 10.000 00. Jože Česen, Gradišče 18 p. Lukovica...... 3.000 81. Marija Šimenc Koreno 15 10.000 82. Anton Godec, Brdo 20 pri Ihanu....... 5.000 83. Ignac Huth, Frančiška. D. An. Skoka 10...... 10.000 84. Marija Češko, Prevoje 3;, p. Lukovica...... 10.000 85. Mara Pavli, Turnše p. Dob pri Domžalah . . . 10.000 86. Alojz Biščak, Mengeš . . . 50.000 Za določeno število prosilcev bo upravni odbor naknadno na prihodnji seji dodelil ustrezna posojila po predhodni ugotovitvi potrebe in upravičenosti. Upravni odbor Delo občinske skupščine na seji meseca junija 2. t. m. sc je 86 % vseh odbornikov skupščine odzvalo vabilu na dvanajsto sejo. Po pregledu sklepov in poročila o izvrševanju, ki ga je podal tajnik skupščine, so med drugim pregledali delo v enoletnem mandatnem obdobju. Poročilo o tem je podal predsednik skupščine. Z vsebino poročila se bodo lahko seznanili tudi občani, ko bo objavljena v slavnostni številki Občinskega poročevalca meseca julija. Stane ROZMAN, predsednik sveta za industrijo je podal poročilo o dosedanjem delu tega sveta, o uspehih in problemih na področju industrije ter nakazal možnosti za njen nadaljnji razvoj. Odbornik Janez CERAR je menil, da se že vrsto let ugotavlja enako stanje v industriji oziroma v domžalskem gospodarstvu, pa se stvari kljub temu niso premaknile na bolje. Predsednik skupščine je opozoril na nelikvidnost, s katero se bori tudi domžalsko gospodarstvo in menil, da ne bo mogoče še naprej podpirati teženj gospodarskih organizacij, da bi najemanje kreditov postala stalna oblike oziroma način reševanja trenutnea stanja neke gospodarske organizacije. Glede na to, da obrati gospodarskih or- ganizacij, ki imajo sedež izven občine, ne kažejo posebne volje za sodelovanje v občinskem merilu, bo treba, po mnenju Ivana VIDALIJA, temu vprašanju posvetiti večjo pozornost. Morda bodo k temu pripomogli osebni stiki, da bi ti obrati ne stagnirali, ampak naj bi se njihove kapacitete širile tudi na območju tukajšnje občine. Pri tem je izjema le obrat podjetja Slovenijales v Radomljah, ki je svoje kapacitete že znatno razširil in jih namerava še širiti, medtem ko dejavnost ostalih obratov resnično stagnira in iščejo stikov z občinsko skupščino le, kadar jo potrebujejo. Odborniki so sklenili, da bodo svoje gospodarske organizacije seznanili s poročilom sveta za industrijo, da bi upoštevale njegova napotila za zboljšanje stanja na tem področju. Iz poročila sveta za delo o uvajanju 42-urnega delovnega tedna, katerega povzetek je za uvod v razpravo podal njegov predsednik Janez CERAR, je ugotovljeno, da še vedno 14 gospodarskih organizacij ni prešlo na skrajšani delovni teden, večina od teh iz objektivnih razlogov. Svet za delo bo zato na eni prihodnjih sej skupščine poročal, kako je s prehodom teh delovnih organizacij na skrajšani delovni teden in bo tedaj tudi predlagal ustrezne ukrepe. Ker velja predpis o prehodu na skrajšani delovni čas tudi za zasebne obrtnike, bo potrebna večja kontrola nad tem, kak;) je z uvajanjem skrajšanega delovnega časa na tem področju. Poslanec Jernej LENIČ je načel vpnašanje prostih sobot tudi v šolah. Možnosti za to bosta preučila pristojna sveta in pripravila predlog tudi za skupščino. Maks ZAJC. predsednik sveta za vzgojo in izobraževanje je spomnil na analizo, ki jo je v zvezi s tem že pripravil zavod za šolstvo, kajti precej šol v Sloveniji je že uvedlo petdnevni pouk v šolah. Analize ugotavljajo, da so bili v teh šolah doseženi boljši pedagoški in učni uspehi kot v ostalih Istočasno z uvedbo krajšega delovneRa tedna v šolah pa bo treba reševati vrsto drugih problemov, o katerih pa bo svet za vzgojo in izobraževanje obširneje spregovoril v svojem poročilu za skupščino. Naslednja pomembnejša točka dnevnega reda je bila razprava n predlogu programa sklada za financiranje šolske mreže za leto 1970, ki ga je upravni odbor pripravil na podlagi dosedanjih razprav v občinski skupščini, na zborih volivcev in na seji občinske konference SZDL. Poročilo o dosedanjem delu sklada in predlog programa je pojasnil predsednik UO sklada Jakob CEHNE. V skladu z že sprejetim sklepom skupščine predvideva program kot prvo, gradnjo šole v Blagovici in na zazidalnem območju Sever I v Domžalah za otroke z območja dela Domžal, Doba, Vira, Količevega ter Jarš. Opozoril je na težave, do katerih je prišlo v zvezi Z lokacijo šole v Blagovici. To območje je namreč v rezervatu za hitro cesto, za katero dokončna trasa še ni določena in zato ni mogoče priti do lokacijskega dovoljenja na prostoru, za katerega se je odločila KS Blagovica in tudi sklad. Ce lokacijskega dovoljenja pri republiškem cestnem skladu v najkrajšem času ne bo mogoče dobiti, se bo treba odločiti za lokacijo v dolini na poti proti Cešnjicam. Z deli bi bilo treba namreč pohiteti, da bi šola lahko sprejela učence že v letošnjem letu. Predračun za to šolo znaša okoli 60 milijo-no SD in jih bo mogoče zagotoviti n« podlagi zbranega samoprispevka. Ne bodo pa zbrana sredstva zadoščala za šolo Domžale—Roje in jih bo treba zagotoviti najmanj v višini 600 milijonov SD s krediti. Predhodno se bo treba odločiti tudi glede prehoda prek Kamniške Bistrice in izvesti pos'npok z-a pridobitev zemljišča. Na vsak način bi bilo zaželeno, da bi na podla- Stolpiči ob Kamniški cesti v Domžalah so sedaj le dobili svoj priključek na Ljubljansko ceslo. Vsi stanovalci te soseske so sedaj zadovoljni pa tudi celotna okolica je dobila čisto drug izgled Ki sporazuma z lastniki za primerno ceno bila zemljišča odkupljena, ker bi sicer postopek za razlastitev zemljišč pričetek gradnje zavlekel. Poslanec Ivo Sonc je menil, da bi bila za občane najpopolnejša informacija, če bi zvedeli vsaj za približen rok za pričetek gradnje, nakar sta predsednik sklada Jakob Cerne in tudi predsednik skupščine ugotovila, da je glede na trajanje že navedenih postopkov kot tudi za pridobitev preostale dokumentacije verjetno pričakovati, da bo mogoče pričeti z gradbenimi deli jeseni in do zime spraviti po možnosti objekt Pod streho. Pomembna bo tudi izbira izvajalca gradbenih del. Na vsak način bo to lahko le gradbeno podjetje, ki bo nudilo najboljše pogoje glede financiranja. Odbornik Lovro KOREN-CAN je opozoril na nadaljnji Prioritetni red novogradenj ter v zvezi s tem ugotovil, da je tudi za šolo v Mencšu določena lokacija, zato naj bi se pričelo s pripravami za pridobitev potrebne dokumentacije in zemljišča, ker naj bi gradnja šole v Mengšu prišla na vrsto kot tretja novogradnja po programu izgradnje šolske mreže. Vsekakor bo skupščina o nadaljnji prioriteti še sklepnla. Najbolj bi ustrezala rešitev, da bi se novogradnji v Mengšu in Domžalah pričeli istočasno, vendar pa to zaradi finančnih možnosti ne bo izvedljito. Albin PENlC je postavil vprašanje glede programa adaptacij obstoječih šol. Po mnenju predsednika skupščin^ bi bilo treba najprej napraviti Popis nujnih adaptacij oziroma popravil, ki jih terjajo stare šole in ki bi jih bilo treba v tekočem letu nujno izvršiti. Vendar pa bi bilo prav, da bi so za to zagotovila sredstva iz drip gih virov, medtem ko bi bilo treba sredstva sklada predvsem nameniti za novogradnje, prizi-dave in večje adaptacije po programu. V razpravi je sodelovala še Vida BOGATAJ z umestnim predlogom, naj se v postopku za Pridobitev zemljišča na to pravočasno opozori tudi lastnike zemljišč, da ne bi zaradi uničenih Posevkov in drugih kultur prišlo po nepotrebnem do problemov in hude krvi. Razpravo o statutu občine Domžale je odprl Ivan VIDAM. Podpredsednik skupščine, potem ko je za uvod nakazal dosedanje delo komisije za statut ter spregovoril o pripombah, ki sta lih v teku javne razprave osnutka statuta predložili dve krajevni skupnosti, občinska konferenca ZK, občinska zveza za telesno kulturo ter sekretariat za zakonodajo IS skupščine SRS. v razpravi o predlogu stalita se je prvi oglasil Pavel PF1-TRRKA, ki je načel vprašanje Rlede ustanovitve krajevnih pisarn, in v kateri so po tem vPrašanju mimo predsednika skupščino in Tvana VIDALIJA, Predsednika komisije, sodelova-Jj Albin PENIC. Zlatko REPLIK. Janko KRALJ. Andrel pANGERSlC, Rudolf OSOLIN, Janez CERAR, Anton LEBAR in Maks ZAJC. Razpravljali so o pristojnostih in načinu organizacije teh krajevnih pisarn in orisali probleme, na katere bodo naletele oddaljenejše krajevne skupnosti, če bi se hotele posluževati teh krajevnih pisarn. Z ozirom na to se je skupščina odločila, da se v statutu določijo le sedeži krajevnih pisarn, medtem ko naj bi Se K S same odločile, kdaj in katere krajevne pisarne se bodo posluževali za opravljanje finančnih in administrativnih poslov. Določene so tudi druge pristojnosti krajevnih pisarn tako s področja državljanskih stanj, narodne obrambe in drugih zadev, zaradi katerih so občani najpogosteje obračajo na upravne organe občine. Končno je skupščina sprejela prečiščeno besedilo statuta občine, ki je objavljeno v uradni prilogi. S spremembo odloka o obveznem odlaganju in odvozu smeti in odpadkov v občini je bila popravljena določba glede odgovornosti lastnikov in upraviteljev stanovanjskih in poslovnih zgradb, če se ne bi ravnali po določbah omenjenega odloka. Umestna je bila (udi dopolnitev odloka o določitvi primerov, v katerih se lahko odda brez javnega natečaja v uporabo urejeno stavbno zemljiš-'c v družbeni lastnini. V praksi pride namreč do primerov, da prosi za gradbeno parcelo udeleženec NOV. ki ima že lastno stanovanje, pa prosi za parcelo brez natečaja zase ali svoje otroke. Naslednji predlog, in sicer za dopolnitev odloka o imenovanju ulic, trgov in cest v občini Domžale, pa se odbornikom ni zdel sprejemljiv, kajti živahna in dokaj ostra razprava o tem je dokazala, da stvari niso do kraja razčiščene. Urejevanje numeracije in določanje ulic na območju KS Homec in KS Preserje je namreč ponovno odprlo problem glede statusa novega naselja Roje. Ker glede tega tudi skupščina na sami seji ne bi mogla sprejeti pravilnega stališča, je imenovala petčlansko komisijo, ki naj do prihodnje seje pripravi poročilo in predloge za najustreznejšo rešitev. Z odlokom o izkoriščanju proda, peska In mivke iz naravnih vodnih tokov na območju občine, se predvsem ureja izkoriščanje struge Kamniške Bistrice, za katero obstaja načrt izkoriščanja, da se prepreči škodljivo odvzemanje proda, medtem ko zaenkrat drugi vodotoki pri tem niso upoštevani, ker zanje še ni ustreznih načrtov za Izkoriščanje. Na predlog odloka o preprečevanju škode po divjadi je imel pripombe odbornik Ivo KRALJ, ki je želel .da se v odloku točneje določi, katera so zaščitno sredstva, ki jih lahko uporabljajo lastniki za zaščito pred različno vrsto divjadi. Odbornik Rudolf OSOLIN je prav tako pripravil konkretne predloge za dopolnitev odloka, in sicer glede ocenjevanja škode po divjadi, kar je po pojasnilu občinske-1 t kmetijskega inšpektorja že ustrezno urejeno. Celoten postopek v zvezi s tem je imenovani /■ opisal v Občinskem poročevalcu. Postopek zagotavlja, da je mogoče doseči sporazumno rešitev v obojestransko zadovoljstvo Glede na to predloga skupščina ni upoštevala in prav tako ne predloga za dopolnitev, ki no bi dajal pravico lastnikom njivskih površin, da bi vsnk na svojem zemljišču smel preganjal i in uničevati divjad. V razpravi so sodelovali še France MUSIC, Anton LEBAH, Andrej PANGERSlC Janez HRIBAR, Feliks ORCAR in Albin PENIC. nakar je skupščina sprejela odlok, kakršnega je predlagal svet za kmetijstvo. Predlog za odpravo odloka o razpisu nadomestnih volitev v volilni enolj Rova je pojasnil tajnik skupščine in ugotovil, da nadomestnih volllev 81. maja letos ni bilo mogoče izvesti. ©le. ne na to naj bi se izvedle v primernejšem Jesenskem času, kot tudi v drugih volilnih enotah, katerih odborniki se že doslej ne udeležujejo sej skupščine, oziroma se bodo med tem Odpovedali odporniškemu mandatu. Predsednik občinskega sodišča Domžale je pojasnil predlog odloka 0 povračilu stroškov sodnikom jMirotnikom, ki ga je skupščina pravtako sprejela in tako zagotovila vsaj delno uskladitev med dejanskimi in povrnjenimi stroški sodnikov porotnikov. Za vse odbornike najbolj priljubljena tema pn je bil verjetno predlog sveta za komunalne zadeve o gradnji nekaterih komunalnih objektov v občini Domžale, l.j ga je najprej pojasnil predsednik svela za komunalne zadeve Albin PAVLIN in naio dopolnil še predsednik skupščine Albin KI.KMENC. Gre namreč za ureditev dohoda v Domžale, o katerem je bila na skupščini že nekajkrat načeta razprava. Pri financiranju tega naj bi sodelovale tudi gospodarske organizacije, vendar pa v to verjetno ne bi bilo mogoče vključili podjetja Univerzale. Toko, Ilelios-kemične industrije Domžale In STUGS, ker so te organizacije z dokajšnjim deležem sodelovale pri financiranju Ceste talcev v Domžalah in prav tako porinisale tudi družbeni dogovor financiranja moravske ceste. Ureditev dohoda na zapadni strani naj bi pn-vzrlo podjetje Avtoservis. Nadaljrija rekonstrukcija je pogojena s sodelovanjem občine Ljubljana-Be-žigrad. in sicer gre za asfaltiranje esete DragomeJj-P.šata-Scnt-jakob. Zaradi razumevanja bežigrajske občine bo tudi za občino Domžale ugodna priložnost, da izvrši rekonstrukcijo de>i omenjene ceste. Pri tem bodo sodelovali s prisepvki ludi vaš-čani Pšate. Glede na to je vsekakor iniciativa omenjene KS in sodelovanje občine prispevala k odločitvi, da se pristopi k asfaltiranju tc ceste. Tudi krajevne skupnosti, ki so za vzdrževanje cest prejele odločno premalo sredstev, lahko pričakujejo dodatna sredstva Za te potrebe. Vendar mora bili pred tem predložen skupščini predlog kategorizacije reste. s katero bi bilo dokončno odločiti, kater ceste so dejansko občinske. Pri omenjeni rekonstrukici bo morala sodelovati'tudi občina s svojimi sredstvi, za nujno rekonstrukcijo ceste Mengeš-Preserje. kakor tudi za cesto Ra-domlje-Količevo pa bo treba pridobiti za sodelovanje gospodarske organizacije ter gradbena ter prevozniška podjetja, ki s tovornim in osebnim prometom te ceste obremenjujejo. Predvsem za cesto Količevo-R-a. domlje bo treba nujno zahtevati sodelovanje podjetja Slovenija ceste, ki gradi moravsko cesto. Nadale je program sveta za komunalne zadeve urejevanje elektrifikacije, in sicer gre za postavitev trafopostaje v Ihanu in Mengšu ter položitev kabla med trafopostajama v Domžalah. Tukaj gre predvsem za soudeležbo Elektro-podjetja, kateremu bo omogočeno najetje posojila iz sredstev, ki jih je še prejšnja skupščina vložila V kreditni sklad. Pri elektrifikaciji Ihana pa bodo s precejšnjim deležem sodelovali tudi občani. Odbornik Janz HRIBAR je predlagal, naj se v plan izgradnje vnese tudi asfaltiranje ceste od Ihana do zasavske ceste, Miro Varšek pa je opozoril na sta-njenje Savske ceste v Domžalah, ki naj bi se poskušala urediti, ko se bo urejal tudi podvoz na Kamniški cesti, ki je ozko grlo v prometu. Ivan VIDALI je predlagal nadaljevanje asfaltiranja ceste proti Mengšu, ki jo je občina Šiška že asfaltirala skozi Senkov turn do Kosez, to je do meje občine Domžale. Odbornik Pavel PETERKA je želel še pred glasovanjem o asfaltiranju ceste skozi Pšato z nekaj številkami orisati delo krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata in sodelovanje vaščanov pri uresničevanju potreb na komunalnem področju. Prispevali so h gradnji trafopo-staje. gradnji vodovoda, v dogovoru so glede napeljave telefona, s soudeležbo občinske gasilske zveze so nabavili gasilsko brizgalno, za asfaltiranje ceste skozi naselje Pšata, mimo tega pa so pripravljeni prispevati tudi za popravilo vaških poti: nadalje je KS že v dogovoru za udeležbo občanov oziroma posameznikov za asfaltiranje dela ceste od križišča proti ribogojnici in Mali Loki in ceste mimo usnjarne proti Mali Loki. Tako je v treh letih krajevni skupnost s 492 prebivalci prispevala 18,8 milijona SD, naknadno pa bo za navedena dela zbranih še 12 mio SD. Taka prizadevnost KS in odbornika je vsekakor vredna pohvale in predsednik skupščine zato z njo ni štedil. imamo pa (udi K S. ki ne kažein nobene iniciative, zato je apeliral tudi na druge odbornike in KS, da bi se s prav tako voljo trudili za urejevanje svojega kraja, ker bo prizadevanje in pripravljenost občanov za sodelovanje podpirala tudi občinska skupščina. Predloge komisije za volitve in imenovanja je |>ojasnil predsednik komisije Štefan Horvat, nakar so odborniki r>o razrešitvi Ljube OGORELEC. za sodnico za prekrške soglasno izvolili Judito KUNSTA. sodnika za prekrške občine Kamnik. Namesto pokojnega Jožeta OTOLANIJA je bil v upravni odbor sklada za urejanje mestnih zemljišč imenovan Dušan KOSMINA. Odbornik Andrej PANGERSIC. je imel pripombe k predlogu o imenovanju odbora za pripravo srednjeročnega programa občine in predlagal, da se v odbor imenuje mimo drugih tudi zastonika KS Vir. Predloga za dopolnitev odbora skupščina ni upoštevala, ker bodo pri tem odboru delali še pododbori, ki bodo pripravljali gradivo s posameznih področij in se bo število sodelujočih Pri sesta- vi srednjeročnega razvoja občine še povečalo. Odbor za pripravo srednjeročnega programa se. stavljajo: predsednik Cene MA-TICIC, člani: Lojze A VSlC, Srečo BERGANT, Jakob CERNE, Viljem DERZANlC, Franci GERBEC, Anka LAH, Slavko MATICIC, Albin PAVLIN, Stane ROZMAN, Miro STIPLOV-SEK, Leon STIFTAR, Joland.i VIDALI, Ivan VIDALI. Nadalje je skupščina v medobčinski odbor za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave na območju občine Domžale in Kamnik imenovala za predsednika Ivana VIDALI-JA, za člane pa: Abdulaha BO-GUNICA, Jakoba ZANOSKAR-JA, Ivana ZUPANA in Albina PAVLINA, medtem ko je občina Kamnik vanj imenovala Rada SMOLNIKARJA. Janeza BENKA. Antona KLUNA in Marjana JELNJKAP.JA. Skupščina je nato Ivana KOROŠCA imenovala v svet za komunalne zadeve namesto pokojnega Jože-a OTOLANIJA. Za predsednika stanovanjske arbitraže je bil imenovan Stane SKOK, diplomiran pravnik zaposlen pri Papirnici Količevo. V delavski svet komunalnega podjetja Vodovod Mengeš je bil imenevan kot predstavnik javnosti Leopold A LES, V cenilno komisijo so bili imenovani: Viktor DORNIK, Ciril JESENSEK, Mihael KEPIC, Ivan KECELJ, Martin AN-DREJKA. Matevž STEFE, Ivan ZUPAN, France HERLE, Franc DIMC, Štefan MARTIN. Ivan OSTERC, Ljubomir BEVC, Ivan NESTRAN, Ivan VIDIC, Vinko TROJANSEK, PAVEL ZMRZLI-KAR, Ivan PETERCA, Franc GORISEK ml., Franc NOVAK, Franc PLIBERSEK, Janez STE-NOVEC. Na I o je skupščina sklepala še o izplačilu iz rezervnega sklada. Na podlagi že sprejetega sklepa bo TIS iz omenjenega skladu brez obveznosti vračila nakazana razlika zaradi nedoseženih proračunskih dohodkov v letu 1960 ter Lovru KROPIVSKU I* Ožbolta ustrezen znesek za odpravo škode, ki jo je povzročilo neurje meseca juli;a lanskega leta. Koliko časa še? Mnogokrat smo že pisali o tako imenovani -Jeretinovi jami<-. Kljub temu. da je občinska sup-ščina sprejela odlok o odvažanju smeti in da je Krajevna skupnost o tem podpisala pogodbe z delovnimi organizacijami danes lahko ugotavljamo, da se ta odlok ne izvršuje in da delovne organizacije in posamezniki odvažajo na ta prostor vse nemo- goče stvari, ki lahko vplivajo ne samo na zdravje ljudi, ki živijo v neposredni bližini ampak tudi vseh prebivalcev Domžal. Cesta proti Grobljam je z odpadki ž<< zasute, tisti, ki jih vozijo pa jih seciaj stresajo povsod, kjer vidijo da je še prazen prostor. V neposredni bližini te jame imamo tipalno postajo, ki črpa Delo Izseljenske matice Slovenska izseljenska matica, podružnica Kamnik - Ljubljana, je imela 4. junija v Domžalah občni zbor. ki so se ga mimo članov udeležili tudi nekateri predstavniki delovnih organizacij. Predsednik podružnice Frar.t Vidervol je podal delo organizacije v preteklem letu, dopolnili pa so ga s poročili še drugi odborniki. Tajnik Izseljenske matice iz Ljubljane je nato v zanimivih izvajanjih prikazal stanje našega izseljenstva v Evropi in na drugih kontinentih. Ob zanimivih primerih, ki jih je navedel, smo lahko ugotovili, kako so izseljenci navezani na domovino in hrepenijo po tesnejših stikih. Radi se zbirajo v zabavnih ansamblih in se udeležujejo jtriroditev. Tako je na-davno 30 domžalskih izseljencev prišlo 100 kilometrov daleč na neko prireditev v Stuttgart. Delo naše podružnice, ki je bilo dozdaj omejeno na osebne stike, bomo še nadaljevali v našem okolišu, vendar moramo preiti tudi na nove oblike družabnih povezav z Izseljenci. Dopisujte v Občinski poročevalec! Oblike dela naj bodo bolj dolgoročnega značaja. Na občnem zboru so sprejeli sklep, da bodo uredili seznam vseh naših občanov, ki so na delu izven domovine, da hi bili po družbenih organih stalno z njimi v stiku. Pošiljali naj bi jim tudi lokalne časopise — Domžalskega poročevalca in Kamniškega občana. Dosedanji odbor so pri volitvah izpopolnili z novimi člani, odbor pa se bo oblikoval na prvi seji. I. Z. vodo za celotno območje Domžal in kemikalije, ki jih z odpadki vred stresajo v jamo s talno vodo lahko povzroči tOi da se ta voda okuži in povzroči bolezen pri vseh tistih, ki so priključeni na domžalski vodovod. Drugo, prav tako nevarno dejstvo pa je, da se na teh kupih odpadkov zbirajo otroci, ki iščejo v odpadnem materialu vse tisto, kar otroci radi primejo v roke. Jeretinova jama ima talno vodo, ki je neposredno povezana s tisto, iz katere jo črpa domžalski vodovod za vse Domžale. Vprašujemo se. ali ni že skrajni čas, da se ta jama dokončno uredi in da se tisti material, ki je sedaj navožen okrog nje, s stroji porine vanjo, ker bi bil I lem problem Jeretinove jame dokončno rešen. Dolžnost občinskih sanitarnih organov pa je, da skrbijo da se bo sprejeti odlok o odvažanju smeti upošteval in da ga bodo delovne organizacije in domžalska krajevna skupnost spoštovale. Občan Občani! Oglejte si ob priliki (a del Domžal. V neposredni bližini vodovodnih črpalk vsak dan tlovažamo v lo jamo vse mogoč«' odpadke in jih stresamo naravnost v (alno vodo Cesle v Groblje ni več, okolica pa je podobna velikemu smetišču Ljudje, ki so dali imena našim ulicam in cestam Mengeš: Pclcr Lipar nik mengeško godbe. Poleg tega pa je bil tudi dolgo vrsto let župan občine Mengeš. Ob cesti, imenovani po njem. stoji tudi njegova rojstna domačija »Pri Matičku«, tu se je rodil 1. 1884. Ze kot 12-letni deček je stopil v vrste mengeških godbenikov. Pozneje ,)e odšel v orglarsko šolo v Ljubljano. Ko jo je kot 17-letni končal, je prevzel kapclništvo mengeške godbe in jo nato vodil vse do svoje smrti v avgustu leta 1953, Pod njegovo taktirko se je godba uvrstila med najboljše v Sloveniji. Vsepovsod so jo vabili. Nastopala je v najrazličnejših krajih po Sloveniji. Kapelnik Lipar in mengeška godba sta poslala en pojem, neločljivo povezana tudi s celotnim mengeškim javnim življenjem. Srednje visok, rejen, z mogočnimi brki je ponosno korakal preti svojimi godbeniki. Kot takšnega so ga poznali daleč naokoli. Pod njegovim vodstvom je godba kvalitetno rastla in obvladovala tudi težje, kocertne skladbe. Pod njim je godba dosegla višek svojega razvoja in zaslovela daleč po domovini. Ko se je nekaj let po njegovi smrti izvršilo poimenovanje ulic in cest v Mengšu, je takratni ob&inski ljudski odbor soglasno sklenil, da se cesta, ki pelje od osnovne šole mimo Lipnrjeve domačije, imenuje Liparjeva cesta, v spomin na moža, ki si je kot pevovodja in kapelnik godbe pridobil velike zasluge na področju mengeškega glasbenega življenja. Domžale: Franc Košir Iriparjeva cesta v Mengšu sega od osnovne šole do križišča Tomšičeve in Cankarjeve ceste. Imenuje se po Petru Liparju. Markantni osebnosti predvojnega in deloma tudi povojnega mengeškega kulturno-prosvetne-8a življenja. V predvojnem času je bil duša vsega glasbenega udejstvovanja v Mengšu, vodil ie pevski zbor, predvsem pa je b'l godbenik. 52 let je bil kapel- FRANC KOSIH je bil ro n 27. marca 1927. leta v napredni družini Franči.ško m Petra Koširja. V Domžalah ie končal osnovno in meščansko šolo. nato pa se je zaposlil v takratni tovarni Žorn v Domžalah. Ze zelo zgodaj je začel delati za OF. Od novembra meseca 1942 je bil član MODE (Mladinska organizacija delavske enotnosti), ko pa je bila v letu 1943 v tej tovarni organizirana organizacija SKOJ. je bil spre-, jet v članstvo le-te. Ves čas je •bil eden izmed najbolj aktivnih mladincev \ tovarni. Sodeloval je pri neštetih akcijah v tovarni in v Domžalah Z bratom Stane-tom sta izvedla vrsto trosilnih akcij in akcij pisanja parol po stenah večjih objektov v Domžalah. Med te spada tudi tista, ko sta z bralom Stanetom. nemški straži za hrbtom, popisala stavbo sedanjega »Doma kultu- Perova mama s Korena - 80 letnica V hribovski vasi sredi Črnega grabna živi Helena PER. aktivistka NOB, partizanska mama 'n mati treh padlih otrok v NOV, ki je 17. aprila slavila 80. rojstni dan. Perovama mama se je rodila 17; 4. 1890 na Korenom nad Kraš-nJo v srednji kmečki družini. Poročila se je leta 1909 v doma-•J vasi ■ Per Jožetom Zakonca 'ta začela s trdim delom na •srednji hribovski kmetiji. 2e Pred I svetovno vojno sta zakonca imela štiri otroke. Očeta s° že 1914. leta poklicali v AO y°.|sko, od koder se je vrnil »Sle čez štiri leta Helena je s jMFtrni otroki ostala sama na "Tietiji in jih s težavo proživlja-a Po i svetovni vojni ni imela 'ithkega dela. Po vojni so se za-~°Ocema rodili še trije otroci ••ko, da sta jih z možem prebijala kar sedem, ki sta jih ^Sajala v naprednem duhu in Poštene in zavedne rodoljube. Ze v predvojni Jugoslaviji je fužina Per navezala stike z Sanizatorji naprednega giba* ,]u Viktorjem Avbljem. 1'olde-,°m Mišem in drugimi To sode-r|«anje se J* pokazalo kot kotno posebno v začetku II. sve-liur?e vo-tne Pri organizaciji đskega odpora proti nemški okupaciji in domačim izdajalcem. Od vsega začetka je bila celotna družina vključena v splošn ljudski pokret borbe proti okupatorju in že septembra 1941 je Perova družina Z veseljem sprejela prve borce Kam-niško-Moravške čete, jim nudila zatočišče m hrano V začetku leta 1942 so stopili v MOV njeni otroci in sicer v Kamniški bataljon sinova Frane in Jože ter hčerki Ivanka in Helena. Starša z mlajšo hčerko Zofko in dvema vnukoma so ostali doma, kol aktivna in organizirana delavca na terenu. Se istega leta so bili ' Perovi ovadeni nemškim oblastem in odpeljani v Goricam-od tam pa v nemško taborišče Ford pri Niirnbergu. razen njenega moža, ki je Nemcem- ušel in stopil v Kamniški bataljon, tako da je Perova mama imela v NOV pet družinski '-lanov. Ze junija 1942 ji Je padel sin Jože in isti mesec še hčerka Helena. Še ni bilo končano leto 1942 pa je dobila že vest. da ji je padel še sin Franc-Vido. ki je bil komandant Kamniškega bataljona. Nepopisno trpljenje v lagerju. prisilno delo in mučenie. žalostna vest o izgubi treh otrok, vse to ni moglo zlomiti volj* partizanski mami Heleni do borbe za svobodo naše domovine. Z interniranimi člani družine se je vrnild poleti 1945 na svojo požgano domačijo. Vojno so preživeli hčerka Ivanka — nosilka spomenice 1941, ki je vojaški vojni invalid, njen mož Jože. prav tako nosilec spomenice 1941 in mlajši sin Peregrin. Perova mama je kljub žrtvam, ki so padle za svobodo naše domovine in kljub naporom, ki jih je prestala v vojni, z veliko voljo in ponosom obnovila svoj porušeni dom in pomagala pri obnovi opustošene domovine. Aktivno je delala na vseh pod-ročjlh družbenopolitičnega življenja. Tudi danes, ko ji teče 80. leto ItarOSti, se rada udeležuje sestankov vojaških vojnih invalidov In organizacije zveze borcev NOV ter rada pripoveduje o re* v Domžalah, takratne nemške vojašnice. Sodeloval je tudi v vrsti sabotažnih akcij na primer pri kvarjenju električnih in telefonskih vodov in pri uničevanju že popravljene nemške vojaške opreme v tovarni ter aktivno zbiral vojaški, sanitetni in pisarniški material za potrebe NOV. 12. januarja 1944. leta je odšel t partizane, kjer je še istega leta padel v še do danes ne povsem razjasnjenih okoliščinah. Vse kaže. da je bil žrtev izdaje. Z dvema drugima članoma patrulje se je zatekel v neko hišo. kjer so jih na sicer gostoljuben sprejeli, istočasno pa so jih ovadili belogardistom Belogardisti so jih napadli in Franca Koširja ujeli in ubili nekje v bližini Velikih Lašč na Dolenjskem. Tako je tudi on dal svoje življenje v borbi za osvoboditev slovenskega naroda izpod fašističnega jarma. Po njem in njemu v spomin je poimenovana ulica severno od zvezne ceste med Mlinščico in Kamniško Bistrico in ki veže Rozmanovo in Kovičevo ulico. L. S. narodno-osvobodilnem boju, o življenju v nemškem taborišču in o njenih otrocih, ki so dali svoja življenja za boljšo prihodnost našega ljudstva. Perovi mami ob njenem jubileju še veliko srečnih let! V. Jašovič OBČANI! Udeležite se v času od 20. do 26. julija prireditev z« občinski praznik in otvoritve moravske ceste, ki bo "'"> nitja dopoldne! KarlOVŠek Jllliji V SpOmill Nladina v Radomljah je zborovala V sobota 6. junija 1970 smo pokopali Karlovšek Julijo, učiteljico z Osnovne šole Venclja Pcrka v Domžalah. Julka je bila rojena 22. maja 1903 v Cerknici. Šolala se je v Ljubljani, kjer je 1918 končala meščansko šolo, 1922 je opravila zrelostni izpit na ženskem učiteljišču. Učitcljcvanjc jo jc vodilo i Kočevje in Sentpctcr pri NOvc»i mestu. 1929. leta je učiteljsko službo zapustila in se je do 1945, leta posvetila svojim Petim otr0. kom. Junija 1915 jc ponovno prišla v šolo med otroke in i<-na Osnovni šoli Vcnclja Pcrka delala do svoje smrti. Učenci šestih, sedmih in osmih razredov osnovnih šol Slovenije so letos prvič temovali V znanju matematike za VEGOV znak. Tudi učenci Osnovne šole Radomlje so se v to tekmovanje z zavzetostjo vključili. Pri njihovem prizadevanju jim je bila vedno v pomoč prizadevna uči- Občinski odbor Rdečega križa Domžale in oddelek za Narodno obrambo pri Skupščini občine Domžale sta tudi letos razpisala občinsko tekmovanje za ekipo prve pomoči. Pokrovitelj tega tekmovanja je bila Tovarna sanitetnega materiala »TOSAMA -Domžale. Namen tekmovanja >-bil, da se ugotovi teoretično in praktično znanje članov ekip prve pomoči, ter kakšna je njihova pripravljenost nuditi pomoč v primeru večje elementarne nesreče ali vojne. Za tekmovanje so se prijavilo 4 ekipe s 24 tekmovalci. Dosegli so naslednja mesta: I. mesto ekipa Krajevne skupnosti Radomlje s 94.5 točke; II. mesto ekipa Rdečega križa Mengeš s 84 točkami; Poslovili smo se od dobre in skrbne tovarišice, ki ji delo v šoli nikoli ni bilo pretežko. Z materinsko skrbjo in veliko ljubeznijo do svojega poklica jc delala med svojimi učenci. Pri svojem delu je bila vestna in dosledna, vsaka njena ura je bila skrbno pripravljena, učna snov vedno temeljito predelana In utrjena. Povsod, kjer je bila potrebna, je rada pomagala. Rila jc poznana kot pridna delavka v Al Z. OF, DPM, sindikatu prosvetnih delavcev in igralski družini. Dolga leta je na šoli vodila hospilacj jski oddelek, svoje znanje in izkušnje je tovari.ško posredovala mlajšim učiteljem. Kdo v kolektivu in med prosvetnimi delavci v občini ni poznal njene vedrine, iskrenega tovarištva, prešernosti in veselja, njenega petja in vere v življenje — to je bila Julka. Se zadnje dni boja za življenje je bila z mislimi v šoli med svojimi učenci, še tedaj je videla pred seboj svoje nedokončano šolsko delo. V veliki ljubezni en svojega poklica je sredi dela omahnila. Za svoje delo, s katerim se je vedno odlikovala, je lansko leto dobila tudi priznanje Občinske skupščine Domžale. Njeni sedanji in bivši učenci pa so ji dali zahvalo s svojo res številno udeležbo na zadnji poti. J. L. teljica matematike, tovarišica Maksa NASTRAN. Učence, ki so se pripravljali na tekmovanje smo pogostokrat videli, kako so že ob sedmih prihajali v šolo in so v krožkih reševali zahtevne naloge. Vedno pa je bila pri njih tudi tov. Nastranova. V nedeljo, 24. maja smo imeli na šoli tekmovanje za bronasti III. mesto ekipa Rdečega križa Domžale s 83,6 točkami; IV. mesto ekipa »TOSAMA« Domžale s 77,5 točke. Vse štiri ekipe so prejele praktična sanitetna darila, ki jih je darovala Tovarna sanitetnega materiala »TOSAMA-Domžale. Poleg tega so vsi tekmovalci prejeli tudi spominske diplome. Prvo plasirana ekipa prve pomoči se je udeležila republiškega tekmovanja, ki je bilo 14. maja v Novem mestu. Zal nam je. da se tega tekmovanja ni udeležilo več ekip iz gospodarskih organizacij, da hi lahko ugotovili koliko so njihove sanitetne ekipe strokovno usposobljene. Občinski odbor RK Domžale Ze več let občutimo v Radomljah praznino v družbeno-poli-tičnem udejstvovanju mladih, posebno potem ko je prenehal z delom aktiv ZMS. Tudi krajevna organizacija SZDL čaka na aktivizacijo njenega izvršnega odbora, oziroma bolje rečeno izvolitev novega. O tem mrtvilu je razpravljala krajevna organizacija ZKS in svoje člane zadolžila za aktivno poseganje v delo družbeno političnih organizacij. Prvi sadovi skupnega prizadevanja komiteja občinske konference ZMS in osnovne organizacije ZKS so že kažejo predvsem na področju družbene aktiviza-cije mladih v Radomljah. V petek, 5. junija je bila ustanovljena konlerenca aktiva ZMS, kateri je prisostvovalo okrog 00 mladih, kar je zelo razveselilo nas starejše, ko smo lahko ugotovili, da je med mladino velik interes za ponovno oživitev dela mladinskega aktiva. Predsednik komiteju občinske konference ZMS Domžale, Janez KRALJ, je najprej govoril o vlogi mladih v naši samoupravni družbi in organiziranju mladih v občini. Nato so mladinci m mladinke nizali potrebe in možnosti za aktivizacijo mladih na raznih področjih delu v naši krajevni skupnosti. Zavzemajo se za poživitev športne dejavnosti, ker imajo že solidno VEGOV znak, ki se ga je udele-šilo 37 učencev. Naslednjo nedeljo pa se je občinskega tekmovanja za SREBRNI VEGOV ZNAK udeležilo iz naše šole 9 učencev, ki so si že pridobili BRONASTI VEGOV ZNAK. Naloge, ki jih je prejela občinska komisija pod vodstvom tov. ULCARJA so bile zahtevne in so morali tekmovalci res uporabiti vse svoje znanje. Naloge za sedmi in osmi razred ni nobeden od tekmovalcev rešil v celoti, ker so vsebovale snovi, ki se jih ne uče. Kljub temu pa so se naši tekmovalci dobro (Klre-zali, saj so učenci Janez KRAL, Blaž ULCAR in Janez HUMAR v skupini šestih razredov in Mitja HAFNER. Igor LIPOVSEK in Franc NOVAK v skupini sedmih razredov uspeli V marcu in aprilu so učmci in učenke 7. in 8. razreda posebne osnovne šole na Homcu uspešno opravili obvezno delovno prakso. Na praksi so bili v raznih podjetjih in ustanovah domžalske in kamniške občine Povsod smo bili deležni tovari- osnovo v skupini mladih košarkarjev, ki vključujejo precej ljubiteljev košarke in so že začeli organizirati tekme s sosednjimi kraji. Foto kino klub MAVRICA tudi že vključuje precej mladine in lahko pričakuj.;!!'1' še večjo aktivnost kluba, če 0° mladinski aktiv znal koordinirati razne dejavnosti. Tudi za ureditev naselja kažejo veliko zanimanje in bi bili pripravljeni prispevati s prostovoljnim delom svoj delež v ta namen. Sodelovali bodo tudi pri raznih prireditvah in proslavah ob pomembnih praznikih, navdušujejo se za šahovsko sekcijo v okviru aktiva in še bi lahko naštevali želje, ki kličejo po oživitvi dela aktiva. Starejši smo jih opozorili na sodelovanje mladih v SZDL. krajevni skupnosti, ker sedanji starejši generaciji ne more biti vso eno, kakšni ljudje nas bodo nadomestili. Veliko spodbudnih besed je povedal tudi predsednik skupščine občine Domž.ale Albin KLEMENC, konferenci pa je prisostvoval tudi predsednik Občinskega sindikalnega sveta Marjan BOLHAR. Po živahni debati so soglasno sprejeli sklep, da se formira aktiv ZMS Radomlje in izvoli 13 članski upravni odbor, ki mu predseduje mladinec Franci LIPOVSEK. Hvalevredno je, da so navzoči kritično ocenili delo posameznika in predlagali v odbor res delavne sodelavce in kar je posebej razveseljivo, vsi predlagani so se strinjali z izvolitvijo in obljubili, da bodo tudi delali. S konference smo odhajali zadovoljni in pričakujemo, da bo-, mo aktivnost novoustanovljenega aktivu ZMS kmalu občutil' na raznih področjih družbenopolitičnega življenja v Radomljah. pridobiti SREBRNI VEGOV ZNAK. Pri tem naj omenimo, da so naši učenci sedmega raz" reda osvojili največ točk v svoji skupini in da je bilo tu osvojenih samo pet za srebrni znak- To je za našo šolo lep uspeh, ki smo ga veseli vsi, učitelji in učenci, posebna zahvala pa prl" pada tov. NASTRANOVI, ki ie tekmovanje jemala zelo resno in z učenci veliko delala. Učencem, ki so prejeli SRE" BRNI VEGOV ZNAK iskreno čestitamo z željo, da bi tudi * bodoče tako uspešno zastopa'1 svojo šolo. Rajko Hafner škega razumevanja, nikjer nismo naleteli na ovire ali celo na odklonitev. Učenci so opravlJa' li v času delovne prakse r*W* dela na različnih delovnih me' stih Opravljali pa so po v,. ?' dečih delovnih organizacij8'1. Vrtnarija Kamnik (1), Alpi"em Mladi matematiki iz Radomelj so bili na tekmovanju uspešni Tekmovanje ekip prve pomoči Uspešno ooravlianie delovne prakse Knmrtik (1), Svit Knmnik (3), Tekstilni inštitut Kamnik (1), Stol Duplica (5), Induplati Jarše (1), Papirnica Količevo (1). Slo-venijales Radomlje (1), Komunalno podjetje Mengeš (1), Uni-verzale Domžale (1). Toko Domžale (1). Mlinostroj Studa (1), Napredek Domžale (2), Otroški vrtec Domžale (1), Delavska menza Jarše (1). Iz anketnih pol je razvidno, da so bili naši učenci uspešni pri svojem delu. Vsi brez izjeme so bili pohvaljeni in primerno nagrajeni. Zato se šola vsem iskreno zahvaljuje za razumevanje, obra-tovodjem za lep odnos do naših mladih praktikantov. N. Vodnik Pohod po poteh kamniškega V spomin na zgodovinske dogodke, ki so se odvijali na dom-žalsko-kamniškem področju, bo občinski sindikalni svet Domžale organizira] tudi letos in sicer 27. junija Pohod po poteh kamniškega odreda, kot skromno od-dolžitev vsem borcem, ki so se borili in žrtvovali svoja življenja za našo svobodo. Naš namen je. da bi s pomočjo preživelih borcev, ki so se med NOB zadrževali na tem te- ritoriju, prikazali vsem udeležencem pohoda, posebno pa mladim ljudem bogato zakladnico junaških dejanj revolucionarne generacije, ter da bi z živo besedo skušali prikazati celovito podobo požrtvovalnosti, žrtev in Junaštva borcev kamniškega odreda in aktivistov, ki so delovali na domžalsko-kamniškem področju. Občinski sindikalni svet vabi, da se pohoda udeleži čim več občanov. Počitniška kolonija v Izoli tudi letos Občinska zveza prijateljev mladine bo tudi letos organizirala kolonije oziroma letovanje otrok in sicer bo letovalo preko 250 otrok iz celotne občine Letovanje bo kot običajno v stalni bazi v Izoli v mesecu juliju. Otroci bodo letovali v dveh izmenah in sicer: Prva izmena bo odšla iz Domžal 13. julija 1970 ob 7. uri in se bo vrnila 26 julija zvečer. Druga zmena bo odšla 26. julija 1970 prav tako ob 7. uri, vrnila pa se bo 8. avgusta zvečer Zbor vseh otrok bo pred zdravstvenim domom v Domžalah, od koder bo tudi skupni odhod z avtobusi v Izolo. Otroke bo spremljalo v vsaki izmeni po 12 vzgojiteljev ter plavalni učitelj, ki bo skrbel, da se bodo otroci naučili plavanja ln drugih iger v vodi. Vse starše prosimo, da pripeljejo otroke, ki bodo odili v kolonijo točno ob 7. uri na zborno mesto v Domžalah, odkoder bodo odpeljali avtobusi. Praznovanje dneva mfadosti Letos smo zelo lepo praznovali 78. rojstni dan maršala Tita. Za nas, učence Osnovne šole Venclja Perka pa je bil ta dan še posebno lep. ker smo dobili nov pionirski prapor. Ze ob 8. uri zjutraj je bila proslava v kinodvorani. Najprej nam je tovariš ravnatelj zaželel vse lepo in veliko učnih uspehov. Potem pa so bile recitacije in pevski zbor je zapel nekal Pesmi. Predstavnica Društva Prijateljev mladine pa je izročila predsednici pionirske organizacije naš novi pionirski pra- por. Res je lep ta naš prapor. Najlepše pa je bilo. ko nam je nekaterim učencem tovariš ravnatelj razdelil priznanja in pohvale, ker smo drugič tekmovali za cicibanovo in Kersnikovo bralno značko. Po proslavi smo odšli z našo tovarišico na igrišče, kjer smo se dolgo in veselo igrali. Utrujena, a vesela sem se vrnila domov. Želim, da bi se tudi tovariš Tito tako lepo imel. Jana Blejec 2. a razred Najmlajši soiarli v Radomljah so praznovali Tudi učenci 1. ir. i. razreda naše šole so se množično vključili v tekmovanje za CICIBANOVO BRALNO ZNAČKO. Vsak je moral prebrati po štiri dela, seveda njihovi stopnji primerna. V prvi polovici maja pa So ponosno pripovedovali pred komisijo tovarišic, kaj to si zapomnili. Moramo reči. da so se n« tekmovanje zelo dobro in vestno pripravili, saj jim je pripovedovanje šlo res gladko 15. maja pa je bil za vse tekmovalce težko pričakovani praz- nik, ko so za svoj trud prejeli priznanje v obliki CICBANO-VIH ZNAČK, tisti pa. ki so drugič tekmovali, pa lepe knjige s posvetilom. Na prireditvi so se zbrali vsi učenci obeh razredov naše šole in podružnice ROVA. ker so tam tudi tekmovali. Vseh tekmovalcev za bralno značko jo bilo 107 ali 85% od skupnega števila učencev obeh razredov. Med znač-karje sta Drišla tudi pisatelja France BEVK in Kristina BRENKOVA. Najprej so učenci Ob zaključku letošnjega šolskega leta jc galanterijski oddelek na Tehniški srednji usnjarsko-galanlerijski šoli v Domžalah slavil 4. junija deseto obletnico svojega obstoja. Za ta jubilej so letošnji maturanti. 17 po številu, pođ vodslvom svojega mentorja Balda Miklavčiča prirrdili razstavo izdelkov, ki je bila tokrat v avli hale Komunalnega centra. Otvoritve so se udeležili Številni gostje, predstavniki družbeno političnih in gospodarskih organizacij i/ vse Slovenije, po krajši slovesnosti pa je razstavo odprl predsednik občinske skupščine Albin Klemene. Na sliki: ogled razstavljenih izdelkov po slovesni otvoritvi Razvitje pionirskega prapora na osnovni šoli Venclja Perka '•V Namesto vode so letos sredi junija na dnu bazena domžalskega kopališča velike razpoke in luknje v betonu in nič ne kaže, da bi si kdo kaj posebno prizadeval, da bi ta potrebni objekt kaj kmalu odprli. Ali ne nastaja zaradi tega velika škoda? izvedli lep program. Pisateljica BRENKOVA pa je nato vsakemu posebej izročila bralno značko ali pa knjige. Ob koncu naj omenim, da je dvorano zelo okusno dekoriral naš likovni učitelj Janez OO- STISA. kateremu ob koncu šolskega leta izrekamo vsi člani učiteljskega zbora in vsi učenci zahvala za trud. ki Ba je vložil, da so bile naše prireditve zaradi okusne dekoracije še lepše in prisrčnejše. Rajko Hafner V spomin Francu Jegliču Na novem ix>kopališču v Domžalah je našel poslednji počitek 75-letni Franc Jeglič iz Tuhinjske doline. Mož zasluži, da mu s skromnimi vrsticami ohranimo dostojen spomin, saj je zadnjih 20 let živel in delal v domžalski občini. se spustil v dolino. Vešče je delal zavoje, spodaj pa se je z brezhibno izvedeno kristjanijo ustavil. Zdaj smo pa mi zijali, možak nas je dal v koš. Ko je prisopihal do nas, je dejal, da je bil v prvi svetovni vojni v smučarski četi, imeli pa so takrat eno samo dolgo palico za krmar-jenje. Ing. Kari Kumer, znani kamniški športnik, je ob odhodu pustil oskrbniku Jegliču svoje smučke, da se je potem z Me-nine vozil v dolino. Otroci so ga posnemali in že nasledje leto sp se šolarji na smučeh podajali v šolo. Ko je banovina prevzela lastništvo planšarskega posestva Bi-be, so nekateri odborniki menili, da pozimi ni potreben oskrbnik na planini. "Preveč denarja smo vložil v zgradbe, da bi jih pustili brez varstva,« je sklenila večina in Franc Jeglič je ostal oskrbnik skozi vse leto. Seveda v veselje izletnikov in smučarjev, ki so v čedalje večjem številu prihajali na Menino s kamniške strani in z Vranskega. Lektorica angleškega jezika na ljubljanski univerzi gospa Cope-landova in Mira Marko-Debe-ljakova sta bili prvi smučarki, ki sta napravili pot iz Bibe na Cernivec. Tudi Rudolf Badiura je v družbi Kamničanov in oskrbnika Jegliča v visokem snegu presmučal Menino, da jo je priporočal v svojem turističnem vodiču. Medtem ko je Je-giičeva žena skrbela za domačijo, je oskrbnik, obdan od kopice otrok — zadnji osmi sin se ie rodil leta 1935 — vestno oskrbo, val na planini do 100 glav živine, kuhal in stregel izletnikom, še posebej pa skrbel za semeno-gojsko postajo, kjer so pridelovali pod vodstvom kmetijskih strokovnjakov iz Ljubljane semena planinskih trav. Prvo seme so nabavili iz Švedske in boljšega nadzornika vseh posevkov kot je bil oskrbnik Jeglič si niso mogli želeti. Franc Jeglič je ostal na Mem-ni tudi prvi dve leti okupacije. Aktivno je sodeloval z OF. partizanom pa je nudil zavetišče in jih oskrboval s hrano. Zato so ga poleti 1943 okupatorji odpeljali na Vraosko, planino Bibo pa požgali. Ko je preživel mučilnice v Celju in Mariboru, so ga z bratom Janezom odvedli v Dachau, kjer je prebolel tifus in dočakal osvoboditev, brat Janez pa je zavratni bolezni podlegel. Poleti 1945 se je spet vrnil na Bibo, kjer so obnovili podstrešje nad hlevi in uredili oskrbni-kovo stanovanje. Na planini si je zopet okrepil zrahljano zdravje in iz te dobe je tudi naša slika. Toda na Bibi je ostal samo tri leta. Kamniški okrajni odbor ga je poslal 1948. leta za upravnika doma onemoglih v Mengšu, od leta 1950 do 1952 je bil predsednik občine Jarše, nato pa do upokojitve upravnik. ekonomije v Jaršah. Posledice internacije mu niso prizanesle. Izpodkopale so mu zdravje. Po upokojitvi je z ženo zadnja leta preživel pri najmlajšem sinu Rafaelu v Radomljah. Nenadno je umrl v ljubljanski bolnišnici 1. septembra 1909, pokopali pa ga na novem pokopališču v Domžalah. Odlikovan je bil z redom zaslug za narod. Franc Jeglič je bil nad 15 let oskrbnik na Bibi. Izletniki in smučarji so cenili njegovo ustrežljivost in domačo kuhinjo Leta 1931 pred Novim letom je večja družba Kamničanov prvič obiskala Menino. Na Bibi je v višini 1300 m kamniški okrajni kmetijski odbor odkupil nad 100 ha posekane gozdne površine, da uredi na njej planinske pašnike za vzgojo mlade plemenske živine Zgradili so hleve in stanovanje za oskrbnika, podstreho.pa je bilo v dveh sobah še nekaj postelj za izletnike in turiste. Prvi oskrbnik je bil Franc Jeglič, domačin iz Go-lic v Tuhinjski dolini, rojen 9. marca 1894. Od avtobusne postaje pod Kozjakom so kamniški smučarji prešli vas Cešnjice. kjer so va-ščani prvič videli smuči in se čudili, da ljudje nosijo v planine drva, ki jih oni z muko pozimi spravljajo v dolino. Ze vnaprej smo se veselili, ko smo pomislili, kako bo skrbnik Jeglič na Bibi presenečen, ko bo videl smučarje, ki se drčajo z deskami po snegu. Pa se je skrbnik Jeglič res začudil, saj smo bili prvi smučarji na Menini. Ze ko je videl, da se vzpenjamo po strmini, je pristavil vodo za čaj in ko smo utrujeni vstopili v kuhinjo, se je čaj že kadil v skodelicah. Tako pozoren je bil skrbnik vsa dolga leta, ko je gospodaril na plan-šarskem posestvu Bibi. Po kratkem odmoru smo se s smučkami zapeljali po blagih strminah okrog planšarskega doma. Oskrbnik nas je z zanimanjem ogledoval, potem pa se je opogumil in rekel, če mu.posodimo -dilce-, da se bo malo zapeljal po snegu. Pritajeno smo se nasmihali, kako bo možak s svojimi 96 kg teže telebnil v sneg. Oskrbnik Jeglič pa se je najprej malo razgledal po strmini,- iz katere so sem in tja moleli štori posekanih dreves in po kateri mi nismo tvegali spust, potem pa je izbral primerno smer in Rad je obujal spomine in je znal s pripovedovanjem imenitno zabavati poslušalce. Vestno je vodil knjigo obiskovalcev in si zapisoval važne dogodke. Zal so vse knjige in zapiski propadli v vojni. Zadnja leta ie vsako poletje preživel kak mesec na Menini. Rad se je srečal s starimi znanci, saj postaja Menini zadnje čase čedalje bolj privlačna izletniška točka. V zgodovini razvoja turizma 'n planinstva na Menini ima France Jeglič častno mesto, vsi, ki so ga poznali, pa ga bodo ohranili v prijaznem spominu. Prof. I. Z. Parecirin struflceli Predzadnii dan maia smo pokopali PERKGRINA ŠTRUKLJA na domžalskem pokopališču Po rodu iz Krašnje. mož velike močne postave, a vedno prijaznega obraza je v svojem življenju opravljal težko in tudi odgovorno delo cestarja Zato so cestarja Peregrina tudi skoro vsi poznali. Pa je prišla huda in neozdravljiva bolezen, ki ie bila rezultat dela na cesti in ata Peregrin je začel iskati zdravja od zdravnika do zdravnika. Njegovo prej tako močno in odporno telo je počasi, a postopoma pešalo in končno podleglo. Iskal je zdravja tudi v raznih okrevališčih in tako sva se spoznala v partizanskem domu na Vodiški planini sredi jirelepe Jelovice. Ves čas najinega skupnega bivanja je bil iskren ni dober tovariš. Mnogo mi je pripovedoval o svojem življenju in o težavah. Najbolj pa ga jo peklo, da ga stobl.ian-iki gasilci niso in niso hoteli v svoje vrste, zato ker nekaj let zaradi bolezni ni mogel aktivno sodelovati. Se zadnji dan pred smrtjo mi je o tem potožil >n izrazil željo, da bi ga na njegovi zadnji poti le spremljali nekdanji njegovi gasilski tovariši iz Stoba. Ta želja se mu te tudi izpolnila, predsednik PDO Stob tov. Novak, oa se je v kratkem a iskrenem nagovoru lepo poslovil od pokojnega. Na zadnji poti pa so ea soremih tudi člani gasilskega društv'1 Krašnja s svojim društvenim nrapornm in društvo upokojencev prav tako s nraoorom. pevski zbor dru**va upokojencev na mu je ^apel " zadnje slov' pere^rin sicer ni bil ^ak visok družbeni funkcionar, hil pa ip človek iskren in dober Vit krvh N Vodu"5 Wašč*f»Lvi so »«rw®«as*vali Zelo lepo in hitro se odvija novi cestni trak proti moravski dolini, nova cesta Zelodnik— Moravče. Ker pa je nova cesta precej višja od bivše stare, so se nekateri odcepi stranskih poti, ki povezujejo okoliška naselja, precej znižali. To velja tudi za odcep proti Zalogu m Kokošnjam. Vaščani so na to že opozorili in predlagali vodstvu krajevne skupnosti oziroma predsedstvu zbora volivcev, nai bi se ta odcep zvišal, da bi bil dostop na novo cesto lažji kar je posebno važno pozimi, ko ie pogosto poledica. Obrazložili smo jim. da za ta nasip ni denarja, ker smo Ha vložili v novi vodovod, ki se gradi na območju Vrhj>olja. v naslednjem letu pa ga bom0 potegnili do Zaloga, kar je želja vseh ljudi tega območja. Ker Pa ie bila želja vaščanov da •* uredi tudi cestni nasip, so zače" zbirati denar in so v sklad pjj" spevali že skoraj vsi. razen M*" he Cerarja iz Zaloga. Kljub temu, da ni pr^eval mu ne zamerimo, saj že vrsto let ne SO' deluje v naši organizaciji Za predsedstvo zbora volivcev Vrhpolje—Zalog Janez Cerar Delo naših kulturno-prosveftmh društev Prav je. da tudi v našem glasilu pešemo o delu vokalnih in instrumentalnih skupin, ki se zbirajo večer za večerom in vadijo, največkrat v zimskih mesečin, da potem lahko občinstvu dostojno pokažejo rezultate svojega dela na javnih nastopih Ni važno, da se zbirajo v slabo ogrevanih prostorih. Ljubezen do narodne in umetne pesmi, do del domačih in tu l i h pisateljev, do domačih in tujih glasbenikov je tista, ki jih druži in največkrat je le aplavz zahvala za neštevilno van in prebite večerne ure. To so pevski zbori, godbi- in dramske skupine v naših proav«Inih društvih. Nai le na kratko omenim njihovo delo: Meaaiil pevski zbor Domžale, kj m- je lelos osamosvojil, kajti DPĐ -Svoboda-- Domžale praktično že več let ni obstojala, je 19 aprila sodeloval pri proslavi 50-lctnice ZKJ, Sindikatov in Skoja v dvorani Komunalnega centra v Domžalah, 25. aprila je imel samostojni letni koncert v Kino dvorani v Domžalah, kjer je nastopil s 15 pesmimi. 21. junija sodeloval pri. Tomče- vi kantati »Adam Ravbar« na Krumperku in 27 novembra na osrednji proslav: dneva rcl^ubli-ke v Domžalah v dvorani Komunalnega centra v Domžalah. V letu 1970 so 3. februarja po-sncli 4 pesmi za RTV Ljubljana. 21. aprila so imeli v Kino dvorani v Domžalah uspel letni koncert, za kar so na.študirali kar 17 pesmi, B maja so s 4 pesmimi sodelovali na reviji pevskih zborov ob 25 letnici osvoboditve v dvorani Kulturnega doma v Mengšu. 20 junija bodo pa sodelovali na glasbeni prireditvi Adam Ravbar na Krumperku. Moški pevski zbor upokojencev Domžale je nastopal na raznih proslavah in akademijah večkrat k nastopil tudi v Domu počitka v Mengšu, pevci so pa neštetokrat peli tudi na pogrebih. V juniju leta 1909 so v RTV Ljubljana imeli tudi polurno radijsko oddajo. V letošnjem letu so sodelovali na reviji pevskih zborov 8 mala v Mengšu, v petek 11 junija je imel zbor nastop v dvorani Kina Domžal«' Ob 10. letnici svojega delovania. Pevski zbor prosvetnega društva Janko Kerstnik. Lukovica prav tako sodeluje pri raznih proslavah in akademijah, največ jo pa angažiran na prireditvi »Rokovolaški tabor-" na Brdu, ki je bil lan; že desetič. Tudi letos se pripravljajo na to prireditev k bo 18. in 19. julij;, vendar nameravalo letos pokazati gledalcem novo dramsko delo. Njihov pevski zbor je tudi nastopil na reviji pevskih zborov 8 maja v Mengšu. Pevski zbor prosvetnega društva Tine Kos iz Moravč tudi sodeluje na proslavah in akademijah. Tudi oni so letos nastopili na reviji pevskih zborov 8. maja V Mengšu, nastopili pa bodo tudi ob otvoritvi moravske ceste, ki bo odprta na občinski praznik. Prepričan sem, da bodo letos le posebno zapeli, saj so dolgo vrsto let čakali, da bodo dobili sodobno povezavo z ostalimi predel) naše domovine. Godba na pihala Domžale je i v juniju leta 1909 sodelovala na raznih revijah in proslavah, ko-memoraci.jah in pogrebih, imela je pa tudi več samostojnih koncertov. V letu 1970 ima v planu še več nastopov in to v občini in zunaj nje: 1. maja so imeli budnico, predvidevajo dva prome-nadna koncerta, sodelovali bodo na komemoraciji ob 1. novembru, na proslavah in prireditvah, kakor tudi pri pogrebih. Izven občine bodo pa v juniju sodelovali v Metliki. Vevčah in Šoštanju, v juliju pa v Medvodah. Tudi Godba Mengeš sodeluje na raznih revijah, proslavah in akademijah, komemoraci.jah in pogrebih, zadnja leta pa ima vse več samostojnih koncertov, ljetos bo sodelo\ala pri otvoritveni svečanosti občinskega praznika v Kndomljah, kot že vrsto let nazaj. V dramski dejavnosti je pa najbolj uspešna dramska skupina DPD Svobode Mengeš. Zadnja leta so uspešno prikazovali v letnem gledališču v Mengšu dela: Pod svobodnim soncem. Deseti brat. Celjski grofje in lani Zenitov. S Celjskimi grofi in Zenitvijo so nastopili tudi na Koroškem v Skocjanu. Ločah in Borovljah, za kar so prejeli vrsto priznanj in pohval. V letu 1909 so povabili k nam Koroške Slovence, ki so 29. marca uspešno gostovali ' igro Martin Krpan v Kulturnem domu v Mengšu. 30. marca so t istim delom v dvorani Komunalnega centra v Domžalah. Za letos pripravljajo Levstik-Kreftovo delo Tugomer. pri katerem sodeluje nad 30 ljudi To delo bo izvedeno v letnem gledališču v Mengšu 11. in 12. julija. Letos je njihova dramska skupina gostovala v Smarju-Sap z Gogoljevo: Zenitvijo. 5 junija letos pa je uspešno nastopila na 13, srečanju dramskih skupin Slovenije prav tako z Zenitvijo v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani. S tem delom Je dostojno reprenzentirala dramsko dejavnost na našem področju, dosegla lep uspeh in bila deležna pozitivne kritike. Tudi v letošnjem leto nameravajo z dramskim dolom gostovati pri Koroških Slovencih. DPD Svoboda Ihan je imela \ letu 1000 v svojih vrstah predvsem mladino. Največkrat so nastopih z igrico Frana Miličin-skega: Lumpacij vagabundus. V V ponedeljek, dne 8. junija je bila na stadionu v Domžalah letošnja največja in najbolj množična telesnn-vzgojna prireditev: telovadni nastop učencev in učenk vseh popolnih osnovnih šol naše občine, S prostimi in rajalnimi vajami je nastopilo prek 2300 mladine iz vseh krajev v občini, Solidna pripravljenost, mnogo boljša kot v prejšnjih letih, kakor tudi skladnost nastopa sta navdušili številne starše, ki so si nastop ogledali, največ zadovoljstva nad uspelo prireditvijo pa je imela mladina sama. Tehnično in organizacijsko vodstvo je imela telovadna učiteljica Ela Košir, vodja aktiva učiteljev telesne vzgoje v naši občini Kot zaključek športnih prireditev za teden mladosti je mladinski komite Domžale organiziral v hali Domžale slovesnost, na kateri je najboljšim ekipam podelil priznanja in nagrade. Za prvo mesto v štafetnem teku po domžalskih ulicah so prejeli nagrado — šah — tudi učenci domžalske I. osnovne šole (na sliki). %$9 «-f .ur Cirkus, ki je pred tedni gostoval v Domžalah, je poleg drugega pustil za seboj tudi še uporaben traktor in voz. ki je služil za stranišče. Brez gospodarja je traktor postal zanimiv objekt raziskovanja mladih šoferskih kandidatov. Sedaj je že sposoben za »odpad- Ihanu so imeli tri predstave, gostovali so pa se v Mengšu. Zalogu, Dolskem. Šentvidu in v Krašnji. Naštudirali in odigrali so tudi igrico Lepota in Zver. Bili so na dvodnevni poučni ekskurziji na Plitvicah. na taborjenju, udeležila so se tudi enodnevnega izleta na Dunaj. Prosvetno društvo Miran Jare Skocjan je lani pripravilo za občinski praznik glasbeno revijo na prostem na Studencu, ki je lepo uspela. V letošnjem ietu so pa naštudirali igro Crna žena. s katero so dvakrat nastopili v Krtini, gostovali so pa še v Izlakah, Krašnji, Bukovici, Ihanu, Viru, Moravčah, Jevnici in Be-ričevem. Tudi letos bodo v okviru prireditev ob 750-letnici Doba priredili glasbeno revijo na prostem, najbolj verjetno na Krumperku. Poleg, tega nameravajo še letos pričeti z gradnjo doma, ker sedaj nimajo primerne dvorane za igre. KUD Janko Kersknik Lukovica — Tako pevski zbor. kakor dramska skupina vsako leto sodelujeta na prireditvi Rokovnjaški tabor. Omenil sem že. da bo ta prireditev letos 18. in 10 julija. Prosvetno društvo Franc Kotar iz Trzina je lani uspešno na-študiralo in izvedlo igro Pavla Golja: Sneguljčica Z njo so nastopili štirikrat, v Trzinu, gostovali so pa še v Domžalah. Zalogu pri Cerkljah. Moravčah :n Mengšu. Člani njihove igralske skupine uspešno nastopajo in sodelujejo tudi pri dramski skupini DPD Svobode Mengeš. Jamarski klub Domžale je v letu 1960 na Krumperku izvedel odlomke operete J. Lavtižarla -Adam Ravbar-. na kateri so sodelovali združeni pevski zbori iz Doba, Ihana in Domžal ter domžalska godba. Izvedli so tudi krstno izvedbo dela skladatelja Matija Tomca "Ravbar- na besedilo narodne pesmi. Sodelovalo je okrog 100 ljudi. V letu 1970 so pa 5, aprila izvedli svečano akademijo ob 750-letnici Doba v Delavskem domu na Viru, na kateri so sodelovale vokalne in instrumentalne skupine. 20. junija bodo imeli zopet tradicionalno prireditev Adam Ravbar na Krumperku. Združe- M ni pevski zbori iz Doba. Ihana in Domžal bodo ob tej priliki izvedli krstno izvedbo skladatelja Matija Tomca "Kaj čakaš Turčin-. Od 28. junija do 5. julija bodo pripravili razstavo »Dob v slikah- v osnovni šoli Dob. V založbi Jamarskega kluba bo v začetku meseca avgusta izšla knjiga - Zgodovina Doba, ki jo je zbral in uredil predsednik U društva Stani Stražar Prav je, da pohvalimo delo teh amaterskih skuj>in, ki se leto za letom trudijo, da s svojimi prireditvami bogatijo kulturno dejavnost v domžalski občini. T. Ravnikar Tekmovanje pionirjev-kolesarjev Na medobčinskem tekmovanju pionirjev-kolesarjev. ki je bilo 23. maja, je v Domžalah nastopilo 26 ekip iz 13 občin in sicer: 13 ekip v nižji skupini (5. in 0 razred) 13 ekip iz višje skupine (7. in 8. razred). Nastopajoč.- ekijre so bile prvaki v svojih občinah in so se zato uvrstile na območno tekmovanje v Domžalah Tekmovanje je obsegalo: izpolnjevanje testnih pol. spretnost no vožnjo in ocenjevalno vožnjo po domžalskih ulicah. Vse ekipe je v imenu prireditelja pozdravil pokrovitelj tega tekmovanja, direktor Avtoservisa Franc Zaje. ki je v svojem nagovoru poudaril namembnost tekmovanja in važnost spoznavanja cestno-pro-metnih predpisov, kar vse naj bi zmanjševalo število prometnih nesreč na javnih cestah. Na tem tekmovanju so nastopale ekipe iz naslednjih občin: Vrhnika, Kamnik. Ribnica. Ljubljana-Bežigrad. Ljubi jana-Vič, Ljubljana-Siška, Trbovlje, Kočevje, Hrastnik. Zagorje. Logatec, Grosuplje in Domžale. V nižji skupini je zmagala ekipa Domžal v sestavi Franci Baloh, Marko Kobilica in Janez Mlakar. V višji skupini so prav-tako zma;;ali pionirji iz Domžal in sicer v ekipi Milan Lukan, Mitja Pogačnik in Janko Rih-tar. Zmagovalci višje skupine so se uvrstili na republiško tekmovanje, ki je bilo v Mariboru. Brez dvoma lahko ugotavljamo, da so pionirji-kolesarji pokazali veliko spretnosti in poznavanja cestno-prometnih predpisov, ter pokazali tudi dosti znanja pri izpolnjevanju testnih pol. Najboljše skupine so bile nagrajene s praktičnimi darili, ravno tako tudi oba najboljša posameznika v 1. skupini Franci Baloh iz Domžal iz 2. skupine jxi Jože Leban iz občine Ljub-ljana-Vič. Oba prvonagrajenca sta dobila kolo »ponv-. Tekmovanje je vodila komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu ob sodelovanju Delavske univerze, predstavnikov Avto-moto društev in učiteljev tehničnega pouka na posameznih osnovnih šolah. V akciji so sodelovali tudi predstavniki Ljudske milice Ln pionirji prometniki, ki so skrbeli za red na cestnih križiščih in pomagali pri ocenjevanju tekmovalcev. Tekmovanje je bilo na poligonu I. osnovne šole v Domžalah. K. K. Zmagovalna domžalska ekipa Baloh, Kobilica in Mlakar Državno prvenstvo kartingu v Domžalah Podpredsednik Skupščine občine Domžale Jakob Cerne otvarja letošnje tekmovanje v kartingu, kl je bilo v Domžalah v nedeljo, 7. junija in ki se šteje za državno prvenstvo v tej disciplini Za to prireditev je v Domžalah in okolici vladalo veliko zanimanje. Lepo vreme in lepo izpeljana proga je gledalcem, ki so ob progi navdušeno vzpodbujali najboljše vozače nudilo res športni užitek, ki ga ni mogoče videti vsak dan. Brnenje motorjev je odmevalo daleč po okolici, kot da bi čez Domžale vozili reakcijski avioni. Najbolj se je odrezalo domače Avto-moto društvo, ki je slavilo kar dvojni uspeh, saj sta člana tega društva Živec in Subelj v članski konkurenci zasedla prva mesta. Med mladinci je bil na 450 m dolgi progi prvi zagreb.*an Ko-ler, 2. Ravnik (Moste), 3. pa Kovač (Vrhnika). V konkurenci članov do 125 kubikov je osvojil prvo mesto Živec (Moste). 2 Kranjc (Ptuj), 3. Dolenc (Koprionika), pri motorjih do 100 kubikov pa je osvojil prvo mesto domačin Subelj. Drugi je bil Globcvnik (Bled), tretji pa Turk (Moste). Prireditev jc tehnično in organizacijsko lepo uspela. Največ zaslug zato imajo prizadevni organizatorji t. j, člani AMD Domžale in njihov odbor, ki se trudi, da bi ta prireditev postala v Domžalah tradicionalna. In to jim je s tem, da se to tekmovanje šteje za državno prvenstvo, tudi uspelo. M. D. Da ne bi pozabili Vodstvo Posebne osnovne sole na Homcu je pred časom razposlalo na ogled in v razpravo svoj prvi perspektivni plan razvoja posebnega šolstva za domžalsko in kamniško občino za nadaljnjih pet let. Ta plan so sprejeli vsi pristojni forumi obeh občin s prošnjo, da 0 njem razpravljajo, dajo svoje pripombe in ukrenejo vse, da pride do njegove realizacije. O njem je delno že razpravljal Svet za izobraževanje v Domžalah, sprejel nekaj sklepov in dal tudi vrsto pripomb. Prav bi bilo, da o njem čimprej razpravljrjo tudi vsi ostali, ki so ga sprejeli in pa družbeno politične organizacije, ki So tudi odgovorne za njihovo čimprejšnjo realizacijo. Plan je bil izdelan z najboljšo voljo pospe- šiti razvoj posebnega šolstva v obeh občinah, prikazati težave in ovire, ki se danes postavljajo razvoju te šole. Jasno prikazuje pogoje in zahteve ki jih terja bodoči razvoj, brez njegove uresničitve pa je vsak nadaljnji napredek te šole nemogoč. Vodstvo šole in kolektiv dajeta ta, z velikim trudom sestavljen plan v obravnavo vsem občanom obeh občin. Ko bi bil sprejet, bi morali obe občinski skupščini nemudoma pristopiti k njegovi postopni realizaciji. Vsako odlaganje in odlašanje bi bilo usodno za ves nadaljnji uspešen razvoj posebnega šolstva obeh občin, kar pa bi bilo zelo škoda, saj je bila sama zu-mesile pred petimi leti več kot humana. N. Vodnik Iz kamniške gimnazije Na gimnaziji v Kamniku je bilo v obeh četrtih razredih ob zaključku šolskega leta 43 dijakov, od tega 14 fr.ntov in 29 deklet. Na koncu šolskega leta jih je Izdelalo 36 ali 83.7 "h. 7 pa jih bo opravljalo popravni izpit. Z odličnim uspehom je izdelalo 6 dijakov, s prav dobrim 11, z dobrim 16, zadostni pa so trije dijaki. Po novih predpisih odličnim dijakom ne bo treba opravljati zaključnega izpita, za njih je s tem matura že končana. Odlični dijaki so: Bergant Damijan, Fabjan Marjan. Ivan-čič Milojka. Možinu Alenka, Podbcvšek Srečko in Prešeren Marjeta. Za ključni izpit bodo kandidati opravljali ud 15. do 22. junija Sprejemni lzjjiti na gimnaziji bodo 23. in 24. junija. Kamniška gimnazija lahko sprejme v prvi razred 72 dijakov. I. Z. Ob dnevu organov za notranje zadeve so tovariši iz JLA počastili spomin tovariša FRANCA (MU IIK A iz Doba in mu položili na grob venec. Franc Orehek se je smrtno ponesrečil pri opravljanju dolžnosti kot oficir vojne obveščevalne službe 1945. leta. Pozdravi in zahvale hvaležnosti Mnogo bivših dijakov kamniške gimnazije se za novo leto oglasi s čestitkami profesorskemu zboru zavoda, na katerem so maturirali in se usposobili za nadaljni študij ali za službo. Mnogi se tudi ob diplomi na visoki šoli, iz potovanja po inozemstvu ali iz službe v JLA oglašajo s pozdravi. Seveda profesorski zbor z zadovoljstvom beleži vsak tak izraz povezanosti abiturientov z njihovim bivšim zavodom. Te dni je profesorski zbor spet prejel prelepo razglednico Iz Švice. Poslali sta jo abitu- rientki kamniške gimnazije Jožica Bručan in Milena Ložar. ki sta lani diplomirali na višji šoli za zdravstvene delavce in sta zdaj v službi V veliki moderni bolnišnici v Baslu v Švici. Takole pozdravljata profesorski /bor: »Sedaj ko sva končno dosegli svoj cilj poklic, ki ga ljubiva, se z veseljem spominjava vseh tistih, ki ste nama ga pomagali doseči«. Tudi mi jima želimo uspešno izpopolnitev svojega znanja, ki ga bosta potem nadaljevali v domovini. I. Z. Tri naidražfe trofeje za športnike Doba Oo*>. kraj ki letos praznuj 750 let. Je 4e dolgo znan pu dobrih Športnikih. Tradicija sega daleč nazaj v ljr«K«fkJost. ko so nasl predniki do-^tgall lepe dosežke, posebno na po-■Ju gimnastike. Vse to je prekinila vojna Uničene so bile telovadnice, temelj Športnega napredka — mlndl-ne. Sporta željne pa Je na vasi dovolj. Možje, ki so mislili, da objekt. ki bi bil zatočišče pri Športni vzgoji tnladlne, v Dobu ni potreben, so se krepko zmotili. Vendar po toči zvoniti Je prepozno. Kdor količkaj posna zgodovino, mu je znano, da Je bilo v Dobu prek 250 telovadcev, od dece — ln naraščaja pa do članov in članic. Skoda za vse to. 2e letu 1947 M najbolj agilni člani pripravili telovadni nastop na prostem, v zadovoljstvo vseh vaSčanov in gostov. Nadrejeni forum jih je nagradil z rokavicam! za boks. namesto z telovadni, opremo. To je bila grenka pilula za funkcionarje in članstvo. Po letu 1960 se je osnoval nogometni klub. S prostovoljnim delom so si uredili lgrisčo z lastnimi sredstvi nabavili opremo, kar je edinstveno v komuni, ter takoj pokazali, da se ne ustrašijo Se tako renoml- Scja predsedstva Občinske sindikalnega sveta v Domžalah meseca maja. Med drugim so razpravljali tudi o tem. kakšno stališče naj naša sindikalna organizacija zavzame do predlogov za podražitev nekaterih osnovnih živil Tekmovanje v kartingu (go-kart) v Domžalah je bilo v organizaciji domačega Avto moto društva in je tako propagandno kot tudi organizacijsko v vsakem pogledu uspelo. Številni gledalci so z zanimanjem spremljali od starta do cilja najboljše vozače te kategorije in vse Jugoslavije, ki so tudi res pokazali vse svoje znanje in drznost na teh posebnih, nalašč za šport izdelanih vozilih ranita enajstenc. Pionirji so si priborili vstop med štiri ekipe, katere so se borile za prvaka NPL ter zasedli 3. mesto Člani pa so bili v Šestnajstini finala pokala v SRS. V' letu 1969 pa je bil uspeh najlepši. Poleg uvrstitve med najboljša moštva NtP so člani osvojili občinski nogometni pokal, mladinci, kl tudi niso hoteli zaostajati za njimi) pa so postali občinski pokalni prvaki. Da bi končno naredili piko na i. so se potrudili osvojiti Se pr-• vo mesto v Stafetnem teku -Po ulicah Domžal-. To se Se nI dogodilo, da bi eno moStvo, v eni sezoni hranilo vse tri najdragocenejše Športne trofeje v občini. Na žalost pa ni bilo to omenjeno v nobeni informaciji, čeprav je to zavidljiv uspeh članov — kajti ve- čina si građi lastni dom, pomaga starSem Itd. — Sport pa jim je le v razvedrilo. Kolikokrat so morali stisniti zobe, ko so jih Športniki sosednjih klubov sprejeli z žaljivkami, a niso klonili. Se večja je bila volja do uspeha. In čeprav »kmetje- so letošnjo sezono zaključili pred njimi. V počastitev 750-Jetnicc Doba. organizirajo nogometni turnir, na katerega bodo povabili Športnike Kamnika, Domžal ter ekipo sodnikov NPL. Stafetni tek po Dobu, prižig žare pri spomeniku padlih v prvi in drugi svetovni vojni. S svojo aktivnostjo pridobivajo čedalje več slmpatlzerjev. £n 10. obletnico klubu pa sc se obvezali zgraditi Učno garderobo — prostovoljno. JuS Parada mladih V-okviru dneva mladosti je aktiv učiteljev telesne vzgoje pod vodstvom neutrudne Ele KoSlr organiziral TELOVADNI NASTOP UČENCEV OSNOVNIH SOL naSe občine na nogometnem stadionu v Domžalah To je bila veUčastna manifestacija okoU tri usoč mladih telovadcev, ki so je za ta nastop pripravljali vse Šolsko leto. Spored je obsegal rajalne vaje učencev prvih in drugih razredov obeh domžalskih Sol, nato prikaz raznih iger, ki so jih demonstrirali učenci tretjih ln četrtih razredov, viijl razredi so prikazali Stlrl različne proste vaje, fantje in dekleta 7. in 8. razredov I. osnovne Sole Domžale pa so prikazali posebno sestavo vaj za Bihać. Gledalcev oziroma starSev Je bilo okrog Štiristo. Z nastopom so bili zelo zadovoljni. Uvodni govor je imel predsednik sveta za vzgojo in Izobraževanje wr. Zaje Maks, kl je med drugim dejal: Zavzetost ln prizadevnost vseh mladih, nam ponovno dokazuje, da ni dovolj, če skrbimo za nekaj sto izurjenih Športnikov. V današnjem času postaja vse bolj pomembna naloga ta, da bi dobili prav vsi mladi ljudje za življenje potrebno znanje in Športne navade, da bi postopno odpraviti plavalno nepismenost ln da bi dobili otroci že v Soli toliko znanja o telesni negi, telesnem utrjevanju, jutranji gimnastiki in podobnem, da bodo lahko sami skrbeli za svojo odpornost In fizično kondicijo Poudaril je. da ne gre za nekaj sto nadarjenih Športnikov te ali t one zvrst. Športa, tudi ne za množice ljubiteljev rekreacije na smučeh, temveč gre za mlado po-kolenje. za slehernega posameznika. Za vse tiste, kl danes hodijo v Solo In jih je potrebno vsestransko pripraviti za življenje v novih razmerah, kl bo terjalo več Izobraževanja, već znanja in tudi več osebne skrbi za zdravje in delovne sposobnosti. Sto in več let je bilo potrebnih, da so v razvitih deželah dokončno odpravili nepismenost. Tempo razvoja in napredka, značilen za naS čas, terja med drugim tudi boj proti nepismenosti v stvareh telesne vzgoje in Sporta. Na tem področju je Se veliko nepismenih, zato moramo zavihati rokave, da ne bomo zaostajali za razvojem v svetu. Po uvodnem govoru se je enournl spored odvijal brez motenj, kvaliteta izvedenih vaj je bila na zadovoljivi vlSlni. Treba bo Se naprej gojiti tako organizirano vadbo, prav posebno pa nastop v taki množici, kot je bilo tokrat, saj je to za mladega človeka pravo doživetje. Kar pa je Se posebno važno pa je to, da mu vzbudi občutek, da pripada skupnosti. Ce nam bo uspelo že pri Šolski telovadbi pridobiti mladino za trajno Športno aktivnost, tedaj lahko pričakujemo, da bo nekoć Sport stvar ljudstva — stvar ljudske kulture. Po skupnem nastopu je bila za zaključek Se svečana podelitev diplom pionirjem ln pionirkam, kl so v atletiki na Šolskem prvenstvu dosegu najboljSa mesta V skupnem tekmovanju so se Sole zvrstile takole: 1. I. osn. Sola Domžale 234 točk: 2. osn. Sola MengeS 198 točk: 3. osn. Sola Radomlje 1U5 točk: 4. osn Sola Brdo 93 toek; 5. osn. Sola V. Perka Domžale 79 točk; 6. osn. Sola Dob 63 točk. Prizadevnim organizatorjem, zlasti pa Se tov. Eli Koširjevi ob uspelem nastopu veljajo tudi čestitke naSegu uredništva. MIlan Deislnger šahovske novice Od 22. do 87. maja je bU v Poreču xm. mednarodni šahovski festival v počastitev dneva mladosti. Udeležilo se ga Je 142 ekip iz Jugoslavije ln Inozemstva z okoli 700 Šahisti. Ekipa Domžal v postavi Ivačlč. Vavpetlč, Clzel ln Kerner je bila uvrSčena v najmocneJS-j skupino in zasedla 10. mesto med 13. ekipami. Odlično je igral Vavpetlč, kl je v 5. kolih zbral 4 točke. KezultaU: Domžale: 2eleznlćar I Indjlja 0 I 4 Domžale : Reprezentanca slepih Jugoslavije 3 : 1 Domžale : Akademičar Zagreb 2 1/2:1 1/2 Domžale : Iskra Sarajevo 1 '/« : a'/t Domžale : Student II Skopje 2 : 2 Zmagovalec skupine je postala ekipa Mladosti Zagreb s 13 1/2 točke Junijskega brzoturnirja v Domžalah se Je udeležilo 1» igralcev, ki so se uvrstili takole: Clzel (D) 16 1/2 točke, Konvallnka (Lj) 15 t., Vavpetlč (S) 14 t., flribar (Lj) 12., Karnar (D) 11 1/2 t., IvačiC (D) 11 t., Keglo-vlč (Lj) in Lorbek (D) 10 1/2 t. Itd. Stane Laznik Nogometni kl&ib Domžale Stojijo od leve proli desni: Hafner. Tomazin, Hribar, Okoren, Veselinovič. Smid, Kušar in Vogrinc — čepijo: Okršlar, Sršen, Slajpah, Ueisinger in Zule. Ali se bodo še obdržali v višjem razredu ljubljanske pod-zveze? Klub je v tej sezoni zapustilo 14 igralcev zaradi odhoda k vojakom ali pa v druge klube in tako lanskoletni uspehi ne bodo ponovljeni. Ca jesx;n prinesla boljše čase temu kolektivu? Kinematograf s predvajajo KINO DOMŽALE: 24.-25. VI. 27.-29. VI. I. —2. VII. 4. -6. VII. 5. —9. VII. II. —13. VII. 15.—16. VII. 18.—20. VII. KINO RADOMLJE: amer. b. VV film amer. b. film it. b. VV film amer. b. film amer. b. film amer. b. (S lllm angl. b. film It. b. VV film M.—25. VI. 27.-28. VI. 30. VI.—2. VII. 4.-5. VII. 7.-9. VII. 11.—12. VII. 14.—16. VII. 18__19. VII. / KINO MENGES: It. b. film amer. b. VV lilm amer. b CS film amer. b. film It. b. CS film «r. b. C S film angl. b. C S film amer. b. lilm ^4.-25. VI. 27.-28. VI. L—2. VII. 4.-5. VII. 8.-9. VII. U—12. VII. 15.—16. VII. 18.—19. VII. angl. b. VV film fr. b. CS film amer. b. t:S film amer. b. CS film amer. b. VV film angl. b. CS lllm amer. b. VV lllm fr. b. VV film POTUJOČI KINO: fr. b. CS film KANTOM ASOVA VRNITEV 23. VII. v MORAVČAH 24. VII. v IHANU 27. VII. v KRASN.1I 28. VII. na 1'REVO.IMI ZGECr.A.l ME KINEONI.A lILTiO.IICV KOI' SOVA PODNEVI PRISILJEN UBIJATI SINOVI MUŠKETIRJEV »F« KOT FI.INT SKRIVNOST STAREGA MLINA OPATICA IZ MONZK PAS NEDOLŽNOSTI SLAVNI FANTJE STREL Z NEBOTIČNIKA I'IZAMA Z/V OVA ČLOVEK, SUROVOST. MAŠČEVANJE ANGEI.IKA IN SULTAN MEJA V PLAMENU SOK NIHČE NE MORE POBEGNITI VESELI DOPUST l>RUZINSKE ZADEVE MAT IIEI.M UREJA RAČUNE LEGENDA O I.VLIAN • I .ARE I.AVVRENI i: ARABSKI NE PELA.I VALOV V ZENITU SONCA