Št. 72. V Grorici, v soboto dne 9. septeinbra 1905. Letnik VII. Izhaja vsa'" torek in soboto ob 11. ui i predpoldiu» za iih'hIo ler oL 3. uri po|\ za doželo. Ako pad« na ta dnova praznik izide dan prej ob fi. zveöer. Staue po posti prnjeman ali v Gorici na don» pošiljan c«»lol«tno 8 *v, pulletnu 4 Kin <5etrtlt;tno 2 K. IVodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Solskili ulicali, Jellorsitz v Nuji.skili ulicali in Le- ban tia Verdijevem tekaliäöu po 8 viii. J_________________________________! GORICA (Večeroo iz0« ua tuk. c. kr. višji rcalki. — Na tak. c. kr. visji realki prične se vpisovanje onih ačencev, ki hočejo vstopiti v prvi razred tega zavoda dne 14. t. m. Omenjenega dne pripeljejo naj stariäi ali njih zastop- niki dotične učence v ravnateljevo pi- sarno v časa od 9. are predpoladne pa do polndne. S seboj naj prinesejo spri- čevalo one sole, katero je uöenec do- sedaj obiskoval in pa rojstni list. Dne 15. t. m. pa se bodo vräili za take učence vsprejemni izpiti. Vsprejmejo se le taki učenci, ki so že dovräili 10. leto svoje starosti ali pa je dovräe v teku leta 1905. Vpisovanja učencev v ostale razrede viäje realke in sicer takih, ki so se že lani uöili na njf, vräi se dne 16. t. m. Dotični ačenci priti mo raj o ta dan vsak v Bvoj razred ob 8. ari zjatraj ter se tam prijaviti. Prinesti morajo s seboj zadnjo spričevalo, objednem pa tudi 1 K 60 v kot prispevek za knjižnico in 40 v kot prispevek za otroäke igre. Onim dijakom, ki bi tega ne storili, zgo- diti se zna lahko, da ne bi bili vsprejeti, ako bi se kasneje oglasüi. Uöenci, ki pre- stopijo z drugih realk na takajäno,zglasiti se morajo pri ravnateljstva tak. realke dne 15. t. m. predpoladne. Prinesti morajo s seboj poleg rojstnega lista tudi vsa svoja äol8ka spričevala in posebno pa zadnje, ki more biti prevideno s pred- pisano odhodno klavzulo. Ti dijaki mo- rajo plačati poleg pristojbine za knjiž- nico in pa one za otroäke igre äe 4 K kot sprejemno pristojbino. Taki dijaki vsprejemajo se lahko brez vsprejemnega izpita. Ako se pa ačiteljskemu zboru po- trebno zdi, zahteva od njih lahko, da se morajo podvreči vsprejemema izpita, a v tem slačaju plačati morajo znesek 24 K kot izpitno pristojbino. Taki vspre- jemni izpiti vräe se dne 16. t. m. od 8. are zjatraj do poladne in pa od 3 . ure pa do 6. popoladne. Takim izpitom se mo- rajo brezpogojno podvreöi uöenci, ki se niso ačili na takem javnem učnem za- voda, ali pa tadi taki, ki so svoje ätudije na javnih uönih zavodih pretrgali zaradi bolezni ali pa tadi zaradi drugih vzrokov. Začetek šolskega leta 1905-06 na c. kr. pripravuicl za učiteljišča v Podgori pri Gorlci bode dne 16. septembra t. I. Vpisovanje bode dne 14. in 15. septembra od 9,—12. ure pred- poludne v tamoänjem äolskem poslopju. V ta zavod se sprejeraajo krepki in zdravi deöki, ki so dosegli 14 ali veö let, ali pa vsaj 13l/a leta svoje starosti in so dovräili z dobrim vspehom ljudsko šolo ali pa kak razred srednjih äol ter se žele posvetiti aöiteljskema stana. Zi sprejem se zahteva : zadnje äolako spri- čevalo, krstni list, spričevalo o stavljenji koz in zdravniäko spričevalo, da je do- tičnik zdrav in brez telesnih hib. Šol- nine se ne plačaje, temveč dobe äe celo pridni pa potrebni uöenci na tem za- vodu nekaj državne podpore. Otvoritev bohiujske železnice. — Pred časom pisalo se je mnogo o otvo- ritvi te železnice. Nekateri so trdili, da se otvori črta med Trstom in Podbrdom gotovo že 1. novembra t. 1. 0 črti med Gorico in Trstom so pa trdili, da se otvori že meseca oktobra t. 1. Ali kakor kažejo vsa znamenja, preälo bo najbrže celo loto 1905 in preteklo bode tudi ne- kaj mesecev I. 1906, predno pride do otvoritve te železnice. Kakor na črti med Podbrdom in Gorico, tako se nahajajo tadi na črti med Gorico in Trstom ne- katere točke, ki delajo äe precej pregla- vice podjetnikom in pa tadi zeleiniäki upravi. Posebno se govori o predoru pri Grahovem, da ga bodo najbrže morali opustiti ter črto nekako premestiti, ker bo tam talne razmere skrajno neugodne in nezanesljive. Sploh pravijo nekateri, da pred 1. majem 1906 ni upati, da bi se bohinjska železnica otvorila. Naäa želja bi bila gotovo, da bi se ljadje, ki to trde, hudo motili in da bi železnica vsaj v tem letu bila izročena prometa. Te vrstice napisali smo zato, ker se nas vedno in od raznih strani povpraäuje, kdaj da bode železnica otvor- jena. Veselilo bi nas, ako bi nam o tem kaj sporočili oni, ki so stvari bolj pod- uöeni nego mi. Deželnozborska dopolnilna vo- Htev. — V sredo je bil izvoljen v Go- rici za deželnega po?lanca namesto umr- lega dr. Venuttija prvi goriäki podžapan Jnrij Bombig, ki je dobil 163 glasov. Poklon dr. Turne sedanjim slov. profcsorjem na srednjih öolah. -- Te dni je priälo v Trst več slovenskih vi- sokoäolcev, ki so si nadeli pridevek na- rodno-radikalni, da si ogledajo morje in si pri ti priliki drug drugema povejo, kar se jim zljabi. Tudi pri torn dijaäkem shodu kakor marsikje drugod bil je na- vzoö znani „peteräiljcek;' dr. Tuma, ki je poznan kot človek, ki misli samo o sebi, da je najmodrejäi in najpatnejäi človek na sveta. Mož je namreö daäevno bolan. Takih prikftzni sicer ne manjka na sveta med ljadmi. V goriäki norišnici imamo že dolgo vrsto let <51oveka,ki si domiäljuje, da je najmodrejäi viadar na svetu in ki pravi, da so vsi dragi vladarji ničle proti njemu. Take vrste daäevno bolnih je po naäem mnenja tadi dr. Tama. Ko smo se pred leti kedaj t njimi razgovarjali o tem in onem, sliäali smo ga, kako je vse naäe prvake zsporedoma imenoval nevedneže Nevednež ma je bil dr. Gregor- Čič, nevedneždr. Laginja, prof. Spinčič itd. Vsegaveden pa je bilin hoöe äe vedno biti le dr. Tama. Zdaj se je spravil nad slov. pro- fesorje. Kakor čitamo v „EiinoBtiu, izastil je dr. Tama v Trstu na dijaškem shoda te-le krilate besede : „Sedanji slov. pro- fjsorji so gotovo izmed vseh avstrijskih profesorjflv najslabši"4. Ni to res lep poklon slovenakim profesorjem? ! Sicer pa ne bodo slov. profesorji polagali na tak poklon gotovo nobene posebne važnosti vedoč, da nima nobene vrednosti, ker ga jim je napravil ölovek, v katerega možganih ni vse v reda. Mačuh v Gorici. — V tuk. bol- niSnici usmiljenih bratov zbolelo je na oddelku za blazne in slabonmne nekaj oseb na tifa ali mačahu. Vsled tega ne morejo za nekaj časa v bolniänici iskati zdravniäke pomoci posebej stanu- jodi zunaj bolniänice. Nesre^a na delu. — Črnogorec Petko Kasina, želežniaki delavec, preva- žal je kamnje pri Dolginjivi. Pri ti priliki zgubil je ravnotežje in se je prekucnil čez precej visok zid. Pri padcu zlomil si je desno roko. Prepeljali so ga v tak. bolniänico. JaviiH dražba. — Dne 11. sep- tembra t. 1. se bo vräila na tuk. muni- cipiju oddelek II. prostovoljna javna dražba, pri kateri se bodeta prodali zemljiäcni parceli 2846 in 355J37, ležeči v kata- stral ni občini Grafenberg. Vzklicna cena za prvo je 820 K, za drugo pa 4920 K. Ošpice In krvava grlža. — V Sol- kanu pridružile so se krvavi griži tudi ošpice, zaradi čeaar je tamoänja Sola za- prta. Vsled krvave griže umrlo j© v Sol- kanu dosedaj že kakih 25 otrok. Ošpice nastopile so äe precej hudo tadi v Ri- honbergu in je na ti bolezni zbolelo tam vse polno otrok. Tudi tam je äola zaprta. Hrnäka v evetju. — V Vrtojbi se nahaja na nekem vrtu hraäka, ki je letos prav malo rodila. Namesto tega pa je za- čela že v drugič cvesti in se nahaja se- daj v evetju skoro poluvica gorenjega vrhovja. Vabllo k izrednema občnemu zboro „Vinarskega in sadjarskega druätva za Brdau, ki se bo vräil dne 17. sep. 1.1. na Dobrovem ob 3l/a ari popoludne. Dnevni red : Druätveno stanje in pred- logi ravnateljstva. Za sluöaj, da bi ne bil ta občni zbor sklepčen, določuje se dragi oböni zbor z istim dnevnim redom istotam dne 1. okt. t. 1. ob 3l/a uri pop. Ravnateljstvo „Vinarskega in sadjarskega druätva za Brda". Xasla se je dne 2. sept. ura z verižico blizo mitnice na Rojicah. Kdor bi jo bil zgubi), naj se oglasi v naäem upravniätvu. Vpisovauje otrok v „Šolskem Do- raa" in v „Malern Doma" bo v öetrtek 14. in v petek 15. septembra od 9. do 12. are predpoladne in od 2. do 4. are popoladne. Otroci, ki so Že hodili v äolo, naj prinesejo seboj zadnje äoldko sporočilo, oni, ki še le nastopijo, pa krstni list ali sploh izkazilo, kedaj so bili rojeni. V soboto 16. septembra bodo spre- jemni izpiti; v pondeljek 18. pa šolaka 8v. maša, potem redni pook. V o d s t v o. Prvi občni zbor „Goriäkega kme- tijskega društva" v Gorici, se bo vršil dne 14. septembra t 1. (drugi čbtrtet meseca) ob 101/., ari predp. v prostorih hotela „Pri zlatem jelenu" s sledečim dnevnim redom : 1. Poroöilo ustanovnega odbora. 2. Volitev predsednika, prvega in dragega podpredsednika, tajnika in 16 članov osrednjega odbora. 3. Volitev dveh račanskih pregledovalcev. 4. Potr- ditev proračuna za I. 1906. ö. Potrditev druStvenega glasila. 6. Razni predlogi. Kdor misli staviti na občnem zbora kak predlog, prijaviti ga mora prednedništva vsaj 8 doi prej, predno se vrši občni zbor. — Kdor ne plaea vsaj do 13. sep- tembra 1905 pristopnine in članarine ne vdobi izkaznice ozir. vatopnice k ob& zboru po § 10. Za reservlste. — Oni mladeniči, ki so bili letos potrjeni v vojake in so bili vvrščeni v naknadno reservo,pokličejo se k vojaškim vajarn sole prihodnje po- mladi. Dolžan je zatorej vsak izmed teh mladenidev, ki bi premenil svoje bivaliäce, naznaniti to dotičnemu evidenčnema urada. Tntvlna v cerkvi. — V noči od četrtka na petek odprli so neznani lo- povi v cerkvi sv. Ignacija v Gorici skri- njice za milodare. Našli pa niso v njih skoro nie, ker so jih isti dan poprej iz- praznili. Konec vojaških vaj. — V sredo bil je konec letoänjih vojaäkih vaj. Peä- polk št. 47., kakor tndi topničarski polk St. 8. vrnila sta se v Gorico v sredo zvečer okoli 7. are. Prišla sta v Gorico tndi dva eskadrona huzarjev, ki pa od- potojeta od tod v Gelovec. V aredo bil je konec tndi cesarskih vojaških vaj na Češkeni. Nhš cesar, ki se je ndeležil teh vaj, izrazil se je o vojaštvu jako pohvalno. Razpis. — Na slovenakem oddelku dezeint kmetijske öole v Gorici se začne s početkom novembra meseca t. 1. nov dvoletni tečaj. Deželni odbor je dovolil za dvoletni tečaj 1906-1907 16 proatih mest za mladeniče, ki so doma iz Gori- ško-Gradiške. Proänje za sprejem je do- p08lati vodstvu slov. odd. deželne kme- tijske Sole v Gorici do 20. oktobra t. 1. Da se mladenič sprejme v šolo, je treba dokazati: a) da so stariäi ali varah zado- voljni, da vstopi v šolo. Zato ima pod- pisati prosilčevo proänjo oče ali pa varuh; b) da je prosilec dovršil 16. leto, kar ima dokazati s krstnim listom. Le če je kedo telesno posebno krepak, sprejme se ludi po dovräenem 15. letu, če ga vodja, kateremu se ima osebno predstaviti, prej nego prošnjo vloži za sprejem, spoaobnega spozna; c) da je lepega nravnega vede- rja, kar ima dokazati s spričevalom on- dotnega županstva ; d) da je telesno spo- soben izvräevati navadna kmetijska dela, kar ima dokazati z zdravniäkim spričeva- lom; e) da je dovräil ljudsko šolo z do- brim uspehom, kar ima dokazati z zad- njim šolskim spričevalom ; f) da je dovolj izobražen, kar ima dokazati s sprejemnim izpitom; g) prosilci za prosto mesto rao- rajo dokazati z ubožnim listom, da so sinovi abogih starisev. Prošnje morajo biti kolekovane s kolekom ene krone. Dijaki s prostim mestom dobivajo hrano in stanovanje brezplačno. Sprejmejo se tndi plačujoči učenci, ti pa morajo pri- ložiti proänji, poleg od a do g navedenih dokazov tndi izjavo starisev ali varuha, da se obvežejo plačevati za učenca 20 kron za hrano v predplačnih mesečnih obroi-ib. Tudi plačnjoči dobivajo stano- vanje brezplačno. Vsi sprejeti učenci morajo bivati v zavodu, zato imajo pri- nesti 8 seboj: vsaj 2 para rjuh, 1 par prevlek za zglavje, dva para spodnjih hlač, 2 navadni in 2 boljši srajci, 6 pa- rov nogavic, 6 žepnih rut, 2 obrisalki, par boljših in par močnejih čevljev, jedno vsakdanjo in jedno praznično obleko. Za snaženje perila mora vsaki sam skr- beti. Učenci (žtipendijski) s prostim rae- stom, kateri bi hoteii izstopiti iz sole brez tehtnega uzroka (t. j. ne radi bo- lezni, vojaäcine ali družinskih razmer) pred končanim tečajem, morajo povrniti vse dotlej nastale stroške za hrano. Teoretičen pouk obsega naalednje: Prvo leto : spiaje, računstvo geometrija in ri- sanje, zemljepisje, (izika, kemija, živalstvo, rudninstvo, rastlinstvo, splošno kmetijstvo, cebe'oreja in sviloreja. Drugo leto : spisje računstvo, zemljemerdtvo in risanje, po- sebno ra8tlinogoja, živinoreja, živinozdrav- stvo, kletarstvo, trtoreja, sadjereja, go~ zdarstvo in vrtnarstvo. Praktične vežbe so vaak dan in v to svrho ima Sola svojo kmetijo na tržaški ulici, veliko 5 huktarov. Na kmetiji se pridelnjejo razne poljedelske ra8tline in tarn se nahaja tudi šolsko poslopje, prirejeno kot konvikt in gospo- darsko poslopje. Poleg tega zemljišča ima sola travnika 6 hektarov in gozda nekaj nad 1 hektar. Na c. kr. pripravuici za srcdnje na Proscku se prične šolako lelo dne 16. septembra se sv. mašo, za tem se bode vpisovalo novo došle učence, nakar prične hitro redni podak. (Jčenci se mo- rajo javiti v spremstvu starisev, oziroma namestnikov, prinesti morajo s seboj zadnje šolsko sporočilo, rojstni, krstni list in spričevalo o zdravih očeh. Ne§reea 8 pu$ko. — Diurnist J. Preroru v Vipavi je hotel te dni vzeti s seboj nalov 11-letnega svojega sina Ladi- slava in 17 let starega Franceta Jeäa iz Vipave, ki sta oba dijaka gimnazije v Kranju. Njegov sin je vzel nabaBano puöko in jo hotel deti na ramo, pri tem se je pa puška izprožila. Strel je pri oknu stoječega Ježa tako neareöno ranil, da bo težko okreval. 0 zavarovalničuUi stvareh. — V okraju Tolmin hodita bhje dva zavaro- valnična potovalca, ki motita Ijndi a tem, da sta od cesarskih državnih zavarovalnic. Hesnici na ljubo povemo, da takih zava- rovalnic sploh ni, temveč da slepita ta dva potovalca le ljudi s tem. Mi pa opo- zarjamo na naäo edino slovensko zava- rovalnico, in ta je „Vzajemna zavaroval- nica v Ljubljani". Tatvina v Trstu. — Tatje v Trstu postajajo predrznejši od dne do dne. V sredo zvečer äla sta zakonska Režec, stannjoča pri spodnji Sv. Mariji Magda- leni št. 327, obiskat neko znano drnžino. Vrnila sta se domov okolo 9. ure in tu sta se kmalo prepričala, da je v hiäi vse narobe. Odprte so bile vse miznice po sobah in tudi druge shrambe, in tatovi so jima odnesli za kakih 1174 K vred- nosti, obatoječe iz densra, zlata in drugih dragocenih predmetov. čedne razmere v Puiju. — ^Sole" objavlja odprto pismo na g. okrajnega glavnrja v Pulju. — Iz tpga pisrna doznamo, da so c. kr. italijanski nradniki v Pu'iu kar zvesti sluge iriden- tovske klike. Na dan c«3arjevoga rojstnega dne so v laškern bralnem dru4tvu djuli na okna štiri sveöe v inrtvaških svečnikih, ki so jih nalaač v to naroöili pri po- grebni tvrdki. V tem bralnem draštvu pa sestoji veÖinu Članov iz c. kr. nrad- nikov, ki so se tndi s tem činom v jav- nih lokalih bahali. Sodni nradnik Barris je bil aranžiral poaet irredentovskih Za- drčanov v Pulj ; ravnotako poätna urad- nika Giarli in Berkaröiö. — Ko so na- birali prispevkov za cesaričin spooaenik, so vsi italijanski podtni uradniki demon- strativno vrgli nabiralne pole v koä. Nas to prav malo briga, čudno se nam le zdi, da si pusti vlada tako pljuvati v obraz. Vojaške In pomorske vaje v Pulju so končane. Brodovje se je ukr- calo v Fazani. Tem vajam so prisostvo- vali tudi generalnt nadzorniki ženijskih in topniških polkov. — Naäli so mesto, kjer se je potopila torpedovka at. 36 in jo bodo najbrže lahko dvignili. Hrvalje na Prešernovi glavnosti. — 0 udeležbi zagrebäkega obö. zastopa na Preöernovi slavnosti je bila v pon- deljek v zagrebäkem obč. zboru daljäa debata. Samoupravni odbor je predlagal, da zagrebäko občino zastopajo trije obö. «astopniki; obč. svetnik Timet pa je predlagal devet zastopnikov. Ta predlog je tudi prodrl. Zagrebäko mestno občino bodo na slavnosti zastopali gg : Ljndevit Hagenauer, Vladimir Krešič, Fran S?r- Ijuga, Brusina, Siebenschein in Vabič. Amorlkaiiski Slovenci odpošljejo k odkritju Prešernovega spomonika svoje zastopnike ter polož6 pred spomenik velik venec s slovensko trobojnico in z barvami Zjed. držav ter z napisom: „Amerikanski Slovenci Prešernu". Srbi Prešernu. — Prose Borsko druätvo srbsko položi na spomenik Pre- äernov lep, velik venec iz aluminija. Na vencu so trakovi v srbskih narodnih bojah : rdeči, modri, beli, z napisom: „Najvecem slovenačkom pesniku dr. Franji Prešernu — Profesorsko Druätvo — Beograd". Scf avBtrijskega generalnega štaba fzm. barov Beck, stopi, kakor po- roöajo listi, v pokoj. Njegov naslednik bo baje fim. Franc Gonrad pl. Hötzendorf. Nova sola v Opatiji. — 15. sep- ; tembra otvorijo v Opatiji novo hrvatsko šolo, kamor bodo pohajali dečki in de- ! klice, ki so izvräili ljudsko äolo. Sola bo j oaobite koristi »a tiste, ki se hočejo po- 1 Bvetiti trgovski stroki. Učni jezik je hr- vataki, razun tega se pouöuje italijanäcina in nemščina. Potres v Italiji. — Vöeraj zjutraj ob dveh urah in pol imeli so v Italiji straäen potres. Trpela je posebno gorenja Italija in posebno pa vzhodni del Ka- labrije. Potres so imeli pa tudi v Rimu, in tudi tu začelo je pokati in se podirati zidovje in ljudstvo zbežalo je vse pre- plaäeno na prosto. Najhnjäi pa je bil baje potres v mestecu Monteleone, ki je trajal 40 seknnd, Vsled potresa pomšilo se je mnogo hiä, pri kateri priliki je bilo mnogo oseb ubitih, a še več pa ranjenih. V Gatanraru poruäil je potres tudi vse polno hiä. Velikansko škodo napravil je potres v okolici Nicastro. Tu podrle so se vse hiše, med njimi tudi vojašnica za karabinerje. Pod rnSevinami ostalo je mnogo ljudi mrtvih. Moogo ranjenih pa so izvlekli izpod njih. Tarn se nahaja tudi velika kaznilnica, v kateri je zaprtih sedaj 400 kaznjencev. Ti začeli so strašno vpiti in razsajati. Sicer prihajajo še vedno straäne vesti o tem potresu, ki je segal jako na široko. Človeških Žrtev zahteval je potres vse polno. Poslalo se je na lice nesreče vojaštvo, da vzdržuje red in tudi mnogo živeža, zdravil in zdravnikov po- slala je vlada na kraj nesreče. Po naj- novejäih poročilih bilo je srediäöe potresa mestece Mooteleone. Tu je bilo 70 po- slopij poruäenih do tal, nobeno pa ni ostalo nepoäkodovano. Število onih oseb, ki ao oatale zasute v razvalinah, ceni ae nad 100. V vaai Stefanaconi ubitih je bilo 100 oseb. Vas Piscopio bila je tudi po- polnoma poružena. Tu je naälo smrt 50 oseb. Sploh pa prihajajo še vedno nova poročila o mnogih drugih poruäenih vaaeh in o človeakih žrtvah. Toča in sneg na Ogerskem. — V okolici Sratmara na Ogerskem padala je te dni debela toča, ki je Dničila ves poljaki pridelek. Na gorovju pa je za- padel sneg. Roman „Nebesa". — Kako lepo bi bilo na svetu, ako bi ne bilo treba — sile t. j. ne vojaätva ne vojne, ne orož- nikov ne policajev, ne Hodnij ne zaporov, — da ! ko bi niti ne bilo treba plaöevati d a v k o v ! Rako lepo bi bilo, ko bi ne bilo krivice, ko bi vladalo na zemlji le poStenie, bratoljubje, sprava ! Vtako urejenih socijalnih razmerah bilo bi vredno — živeti! Ker to bi bil potem pravi „raj na zemlji!" Tako je pač vzkliknil že marsikateri zemljan v življenja stiskah in nadlogah — a zamanl Glovek ne pozna izhoda iz labirinta svojih zamotanih socijalnih raz- mer in ne najde pota, ki vodi v ta srečni raj. Zaradi tega se globlje in globlje po- greza v oduren boj za obstanek, v veso- Ijno zlo. In vendar se nahaja neki izhod, vendar je m o g o č e najti to pot. A iata vodi 'po akrivnostnih ovinkih, kakor jih slika pisatelj romana „Nebesa". Po njegovih nazorih je to pot, ki vodi k — nebesom, k onim resničnim in pravim nebesom, ki se zares nahajajo in ki se s polnim odmevom pojav- ljajo že v našem zemskem življenju. Idej o nebesih bi se po nazorih pi- satelja tega romana moralo okleniti člo- vežtvo in isto spajati z nalogami življenja, pa bi bil dosežen oni srečni cilj. Da je to mogoče, dokazuje pisatelj na konkretni verojetni podlagi v svojtm romanu, cigar dejanje priöenja na fran- cozkih tleh, a ki se razvija malone po vsem svetu. Zaradi tega jesmatrati roman „Ne- besa" za sploäno socijalen roman obsež- nega pomena, roman, katerega bi moral čitati vsak koltčkaj omikani človek. Romana „Nebesa" je dosedaj izšel le äe 1. zvezek, v kratkem izide celo prvo zanimivo poglavje „Kje bo nebesa?u Priporočati je, da se oglasi čim več rednih naročnikov, da bo možno tisk ro- mana z uspehom nadaljevati. Kakor öu- jemo, bo roman razun v slovenäcini izäel v raznih kulturnih jezikih in si pisatelj na to Btran pridržuje vse pravice. Slovenci, Slovenke! sezite po ta ro- man, čitajte to knjigo! Nobena omi- kana slovenska hiša naj ne bo brez i,N eb e s !" Družba sv. €lrlla in Metoda v Ljubljani opozarja, da se vrši njena XX. redna velika skupščina v čelrtek dne 14. septembra 1905 v Št. Juriju ob juž. žel. po sledečem vsporedu: Odhod iz Ljubljane ob 5. uri 15. minut zjutraj. Po prihodu v Št. Jurij ob juž. žel. ob 8. uri zajutrek. Ob 10. uri dop. sv. maša. Ob 11. uri zborovanje na prostem ali pa ob neugodnem vremenu v deäki šoli. Po zborovanju skupen obed v prostorih g. Al. Neudla ob 1. uri. Po obedu razhod po bt. Juriju in okolici, izlet na Botric- nico ali sv. Rozalijo. Ob 5. uri pop. koncert na vrtu g. Neudla. Odhod iz Št. Jurija ob 9. uri 15 minut. Radi obeda se je udeležencem zgläsiti do 10. sep- tembra pri podružničnem načelniku g. Franu Praunseis v Št. Juriju ob juž. žel. Kuvert brez pijače stane 3 krone. Kako poziiRJo Avstrijo drugod. — Iz Holandije piše dopisnik češkim „Narodnim listom" : Poätni uradnik v Seheveningen nagovori vašega dopisnika (potem ko je dolgo ogledoval njegovo adreso): „Kaj pa je Praga ?u Pojasnjujem mu: „Prag in Böhmen" (Praga na Ceäkem.) Skomizgne z rameni mi pove odločno, da ne ve, kaj in kje je Praga. Pomagam njegovi znanosti v zemljepisu nadalje. „Böhmen in Oesterreich". (Čsško v Avstriji.) Zopet enako skomizgne z rameni. „Za božjo voljo, ali res ne veste, kje je Avstro-Ogersko lu vpraäam ga že ves obupan. „A — da, Ogersko, zakaj pa tega niste takoj povedali". Ta sluöaj na- tanko označuje : koliko vedo Holandci o Avstriji. Kakor vsi največi časopisi holandski, tako je tudi amsterodamski „Handelsblatt" (Trgovske novine), prinašal natančne rpf«ratft o turnirju (šahovskem tekmovanjn) v Sph«veningen. Dne 2. avgusta je prinesel tuii to novico : „VöerajSnjega dne je vzbudila najveöe zanimanje partija Bleikman«* Dnra*, ki je k nji Dnr«s priSH za 3/i čotrti are pozneje. Kljub temu je ta „Tch^qu« Gnni- pion — (cfäki prvak o äahu) doigral partijo v tako krasinem knmbinaönem atilu, da kaže vse. da bo vzoren nasled- nik Porg^s - a (Nemec) in Makovca (Madjar)." Tableau 1 Iznajdba. — Soproga stotnika Kauöiöa je dobila avstrijski patent za iznajden aparat, ki povzroči, da ostanejo kruh, vaakovrstno pecivo, testenina, sir, zelenjave, narezane gnjati itd. popolnoma sve,že. Kruh n. pr. ostane svež do 6 dni. Iznajdba je velikega pomena za vaako gospodinjo, zlasti pa za slaäciöarje. Gena aparata bo jako nizka, tako, da si ga lahko vsakdo nabavi. Kolera y Nera^Ijl. — V Nemöiji se kolera širi. V Brombergu je äest novih 8lučajev. V pruskj državi je skupno 77 bolnikov in 27 mrtvih. V Rastenbergu je obolelo 22 oseb. Utopiti §e je hotel, ker ni mogel itl na Japonsko. — V nedeljo priäel je na Reko mlad Oger 17 letni Ivan Tarko iz Bakeäa na Ogerskem. Tarko podal se je k morju, si zvezal noge in skočil potem v morje. Nekateri mornarij, ki so to vi- deli, potegnili so ga iz vode ter ga pre- peljali v bolnišnico. Čez par dni izpustili so ga iz bolniänice. Ali Tarko podal se je zopet k morju ter je zopet skočil vanje. Pa tudi sedaj so ga potegnili iz morja ter ga prenesli v bolniänico. Ko so ga tu vpraäali, zakaj da se mu tako mudi iti na drugi avet, jim je odgovoril, da za- radi tega, ker nima sredstev za potovanje na Japonsko. Stanovonje m z dvema sobama, s predsobo in kuhinjo v öetrtem nadstropju ter prostim uhodom v Semeniäki nlici at. 16 se odda v naj em. Rmmmmmmmmmmm. mBSSSm^ Zahvala. Globoko ginjeni vsled obilih dokazov sočutja izrekamo tim potom svojo najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem onim, kateri so spremili našo nepozabno soprogo oziroma mater Lucijo Kuštrin roj. Ternovic k večnemu počitku. Konečno zahvaljujemo se nadalje vsem onim, kateri so nam v teh dneh žalosti na katerikoli način lajšali ueizmerno böl. Bog vsem povrni! V Gorici, dne 9. septembra 1905. Zalujota podbina Kuštrin. BSSJ Rojafti! hupujte narodni ftoleh Jolskego Dams". Oglas. Na c. kr. pripravnici za učite- ljišča v Sežani se bode vršilo vpi- sovanje učencev dne 16. septembra t. 1. Vsprejema se učence, ki so iz- polnili 14. leto ali ga vsaj v kratkeni izpolnijo, in tudi starejše mladeniče. Vs;ik zglašenec naj pride z očetoin ali isiega zakonilim nameslnikom in naj donese sledeče listine: 1. krslni list; 2. zdravniško spričevalo o popol- nem zdravju, o zdravih očeh in o norrnalno razvitera telesu; 3. spričevalo o cepljenju kozic; 4. zadnje spričevalo o dovršitvi kake večrazredne ljudske sole, all o nekaterih nižjih razredih kake sred- nje sole. Starejši mladeniči, kateri že več časa niso hodili v kakojavno šolo, naj prinesejo tudi 5. spričevalo o dostojnem nrav- stvenem življenju od časa, kar so zapustili šolo. To spričevalo naj izda županstvo in naj ga potrdi tudi du- hovnijski urad. ^ežana, 6. sept. 1905. Voditelj. Z ali tri licence se sprejme na stanovanje in hrano. Več pove upravništvo „Gorice". ¦s Izviren socijalen ronian. Spisal Marko Z o r i n. Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani. (Jena romanu: 1. soSitek 50 vin., za celo 1. poglavje [4 zvezki] 2 K. Roman „Nebesa" bode izhajal približno eno leto v zveskih na poltretji tiskani poli. Na- roča se ali v založni tiskanii Drag. Hribar, ali naravnost pri upravi romana „ftobesa" v Radov- ljici, Goronjsko. Naročniki celega prvega poglavja zamorojo doposlati naročnino naprej ali tudi le po dopisnici sporočiti. da naroče. Slovenci! Naročajto obilo ta roman, ker bo v Vašo korist! Ivan Bednarlk priporoca svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Štev. 988. Razglas. Da se napravi polrebui red na tukajänjem pokopališču, sklertilo je tukajšnje občinsko starežinstvo v. svoji seji dne 4. decembra 1904, da se morajo odpraviti do konca tega leta vsi nagrobni spomeniki in vse ograje z grobišč, katera so uže nad 10 let stara in za katera ni bil odkupljen prostor. To v znanje in ravnanje vsem prizadetim domačinom in pfujcem. Po preteku določenega časa, Hl. de- cembra 1905, izvrši to občina SoJ- kan, dotični pa izgube pravico do spomenikov in ograj. Županstvo Solkan, 28. avgusla 1905. Mih. pl. Batistič, župan. Zahvala. Podpisani Maurenčič Franc iz Gorice zavarovane sem imel svoje premičnine pri naši dornači „Vza- jemni zavarovalnici v Ljub- ljani". Dne 28. junija t. 1. so mi iste ' docela pogorele in dasiravno nisem \ bil opravičen zahtevati kake odškod- | nine, ker se nisem držal pravil, i vendar sem dobil izplačano popolno | odškodnino, za kar izrekam tern po- tom slavni zavarovalnici najtoplejšo zahvalo, ter jo priporočam vsakemu zavednemu Slovencu. Gorica, 1. sept. 1905. Franc Maurenčič. _____________________________________________________________i JVa^nanilo. Blizo prihodnjega kolodvora Sv. Lncija-Tolmin bohinjske železnice se je ¦ pred dvemi leti sezidalo hišno poslopje i v najlepši legi, obstoječe iz 2 kompletnih 8lanovanj z drngimi prostori in vrtom, katero fa sedaj vse proda po nizki ceni. Prvi rffloktanti (kupci) si lahko to po- slopje proti naznaniln pri stavbenem podjetniätva bratov Redlich & Berger v Toi mi du ogledajo in dobijo na željo tndi , na^rt in natančni popis. Ivan Kravos priporoCa svojo sedlarsko delavnico v Goriqi na Kornjušt. 11. Ucenka se sprejme na stanovanje in hrano blizo »Malega Doma«. — Več pove upiavnišlvo. Nehdo išče primeren prostor za malo trgovino s primernim stanovanjem vred, naj- raje na deželi; pripravljen je tudi vzeti v najem malo trgovino z me- šanim blagom in pozneje bi je tudi morda vkupil od lastnika. Naslov pove upravništvo „Go- rice". i '• Mm Ivanov Peienho Gorica priporoCa svojo veliko zalogo pristnili bt'lih in čniih vin iz lastnih in drugili priznanih vinogradov; plzenjskega piva »prazdroj« iz sluvečo čnškt1 »MoŠčansko pi- vovarne», in domačega žganja I. vrste v st(>klonicah, kojoga pristnost se jamČi. Zaloga ledu katerega se oddaja le na dobelo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vs»1 kraje avstrijsko-ogrske driave v sodih od 56 1 napr^j. Cene zmerne. Postrežba poš te^a in točna. m m m m m m flnton Kuštrin v Gosposki ulici St. 25, v Gorici, priporoča öastiti duhoväcini in »lavnemu oböinstvu v mostu in na deželi svojo trgovino jpdilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Por- toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Arigolo, Korfü istersko in dalmatinsko. Pelrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 6. Ve« vrst riža. Miljsvcüo pive in druge vrste, namreč od '/« ^'^a in ob enega fimta. Testeninn iz tvornice Ziideräiö ft Valenöi« v 11. Bistrici. Žve- plenke drulbe av. Girila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovega r Ajdoväcini. Vse blago prve vrste. 5bnnn in Se veS se nruii lahko /,;isiU/,i. Tvrdk;i iw domače delo s pletaluimi stroji išče osebe obojegj spola s pletanjem 9 na našili strojili. Priprosto in jM hitro doinače delo za celo R leto. — Posebne izobrazbe ~ ni treba. Oddaljenust ne Škodi; delo da tvrdka. Turdha za domače delo s pletalnimi stroji Ttios. H. Whittick E Com. PEAGA Petersko predmestje 7—433 Trst Via Campanile 13—433.