Zgodnja
Hatoll«k cerkven list.
—---------_	v
Danica izhaja v«*ak petek Da celi poli, in veljd jo poŠti ca celo Uto 4 gld. Ae kr., za {ud lt-t* 2 gM. 40 kr., za cVtert leta 1 fid. 30 kr. V tiskarnici sprejemana sa leto 4 g"ld., za p< 1 lete 2 gld., za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXIX.	V Ijubjjaiii 13. vinotoka 1876.	Liit 4L
VE. občni zbor tirudtrn «r. Cecilife.
V Gradca 29., 30. in 31. avgusta.
(Dalje.)
Govoril je še dekan Fr. Arminger iz Stejer-a na zgornjem Avstrijskem in za njim je imel sklepni govor
podpredsednik Koenen. Preden je pa svoj govor začel, sporočil je še mnoge pozdravila raznih škofov, kakor iz Solnograda, Briksna, Celovca, Maribora, Linca, št.-Hipolita in od samostanskih prelatov iz Admonta in Reina. Tudi pevsko društvo ,,Slavec" v Gorici je poslalo poseben telegram. Vse te naznanila so bile z navdušenostjo sprejete. Deželni glavar Stajarski Blago-ti nšek in cesarski namestnik baron Kiibeck sta pismeno čestitala. V sklepnem govoru je podpredsednik še enkrat povzel glavne točke vsega programa in spodbujal k složnosti in delavnosti. Ta govor je bil precej obširen, pa govornika ni bilo dobro razumeti, ker je pretiho govoril in so zbrani nekaj nemirni bili; ko pa še enkrat nastopi knezoškof Zwerger, nastane zopet velika tihota in vse pazljivo posluša mili glas priljubljenega pastirja.
Ako v kaki fari — je rekel med drugim knezo-škof — napovejo misijon, kjer ga že veliko let ni bilo, je mnenje dvojno: Eni pravijo, hvala Bogu, misijon bo! drugi pa pravijo: Ali ste že slišali, da bo misijon, to je kaj strašnega, pri nas misijon, to ne gre! Tako v začetku. Vdeležijo se misijona večidel vsi; tisti, ki so se ga veselili, vidijo ob koncu, da so še več sadu za-dobili, kakor so upali; uni pa, kterim je bil misijon • tako „strašen", tudi spoznajo, da v resnici ni taka pošast, nekteri se spreobernejo, postanejo dobri katoličani in dostikrat veliko store, da ee misijon ponavlja, nekteri pa — se ve — terdovratni ostanejo.
Kavno taka je tudi z misijonom ceciljanskega društva. Ne verujem, da bi v mestu, ki šteje 100.000 prebivalcev, vsi bili posebni prijatli imenovanega društva. Med njimi so nekteri, ki so se veselili tega misijona, drugi so bili mlačni, in brez nasprotnikov menda tudi ni bilo. Ko se končd to zborovanje, kako mnenje bo med ljudmi? Prijatli cecilijanskega društva bodo rekli, da so več in lepše reči slišali, kot so pričakovali. Zmed mlačnih se jih bo gotovo veliko iz neprijateljev v prijatelje spremenilo. Marsikdo se bo spreobernil. Tudi zmed nasprotnikov se bo kteri spreobernil, da bi pa nobenega nasprotnika več ne bilo, tega ne morem verovati, ker vsaka dobra Btvar ima nasprotnike, dokler se znajde v Cerkvi, ki se imenuje vojskujoča. Upam, da bo to zborovanje prav dobre nasledke imelo in to želim. Več od njih se jih bo gotovo spremenilo v pri-
jatelje, še več, v pospeševalce društva, svoje moči mu bodo posvetili in delali, da se pravo cerkveno petje zopet vstanovi in obran*. To željo imam jas, to fceljo imajo gotovo tudi vri pričujoči. Naj tedaj vse, kar je cerkvenega, dobrega in svetega, serca vseh pridobi in naj se vresniči v častitljivo djanje. (Velika pohvala sledi temu govoru. Vsi nazoči pokleknejo, knezoškof d& blagoslov in sklene zborovanje s katoliškim pozdravom: Hvaljen bodi Jezu« Kristus! Amen!)
To je zapopadek poglavitnejših govorov, posnel sem jih po stenografičnem zapisniku in objavil s namenom, da bi preresnične in podučljive besede segle tudi Slovencem do serca. Slovencem, pravim, to je tistim, ki se zborovanja niso vdcležili. Naj posnetki navedenih govorov vsaj kak majhen sad obrodijo.
4. Večerne veselice v puntigamski pi-varni. Vse tri večere se je zbralo po kakih 8**) gostov v teh prostorih. Ze pogled na tako množico je človeka razveselil, kaj še le prijaznost gostov, govori posameznih gospodov in izverstna godba pešpolka Franc-Karola pod osebnim vodstvom kapelnika g. Blaške-ta. Iz Nemčije, Ogerskega, Češkega, Erdeljskcga in Mora^skega. iz Kranjske, Koroške in Primorja. iz Štajerske in iz vseh krajev naše Avstrije bili so skup naj različnejši ljudje duhovskega in svetnega stanu, redovniki, in še celo ženski spol je bil zastopan. Ne smem pozabiti omeniti, da ste bile tudi dve Gorenjki. Slovenci smo imeli prav prijetno mesto blizo govorniške mize in smo med seboj rabili svoj materni jezik. Zavoljo tega me je nekdo vprašal: „waa ti tr eine Sprache reden s denn"? in drugi, če se ne motim, iz Bavarske: „\vo ist denn G«'»rz?"
Pervi večer je najprej pozdravil zbrane goste predsednik cecilijanskega društva za sekovsko škofijo gosp. dr. Frančišk Fraydl: za njim je podpredsednik Koenen stopil na oder in željo izrekel, da po pravilih naj ne pride v razpravo in govore nič takega, kar dahne po politiki in socijalizmu. Pervi večer je tudi pisatelju tega sporočila došla čast, nektere besede javno spregovoriti. Imel je namreč nalogo, sporočiti pozdrav pevskega društva „Slavca" v Gorici in naznaniti, da je imenovano društvo glavnega predsednika dr. Fr. Witt-a imenovalo za svojega častnega uda. Govor Kaim-a, ki je potem na oder stopil, je bil z navdušenostjo sprejet, pridobil si je ta „Svab" serca vseh s svojo Ijubeznji-vostjo in zgovornostjo.
Drugi večer je bil še prijetnejši memo pervega. Družba, godba, jed in pijača, kakor pervi večer; posebno je bilo to, da so mladi fantiči, pevci iz Regens-burga nastopili in zapeli dve prav prilični pesmi. Ko so v drugo nastopili, imeli so vsak svoj šopek, podarjen od dveh Slovencev. Tudi ta večer je bila družba prav vesela.
Tretji večer pa je bil namenjen, da se gostje poslovijo drug od druzega. Vitez Hartmann se je zahvalil vsem od daleč došlim, posebno pa pevcem, za obilno vdeležitev in za nepričakovano spodbudljivo petje; kapelnik Haberl je nazdravil g. Blašketu in vsi mu-ziki, ki je s svojim spretnim igranjem veliko pripomogla k zabavi; knjigar Puste t iz Regensburga je izrekel zahvalo vseh ptujcev za bratovski sprejem v Gradcu. Zadnji je govoril še K a i m in je svoj kratki
Sinljivi govor končal z besedami: „Telesno se ločimo, v uhu pa ostanemo združeni in upam, da se bomo vsi Cecilijanci v nebesih vidili. Zdaj pa z Bogom I"
Za-me in gotovo za marsikoga druzega ostanejo dnevi, ktere smo v Gradcu preživeli, nepozabljivi.
(Konec prih.)
Ziškaf ie M3oUinyer otipa det oti edinosti sr. Cerkve in zavel krirorerstro
širiliP
(Dalje.)
Vse se je Dbllingerju poklanjalo in njegovo slavo oznanjalo; le iz enih samih ust ni bilo zanj glasu, iz ust, na kterih priznanje je Dollinger - saj pred letom 1861 še naj veči ceno stavil — Rim za prevzetnega učenjaka ni imel nobene besede priznanja, nobenega postavljenja. Vžival je sicer Dollinger visoko čast, da je bil prost kraljeve dvorne cerkve pri sv. Kajetanu, ter kakor taki načelnik vsega parskega dvornega du-hovstva. Toda to čast kralj čisto samostojno podeluje, in ta čast, se ve, razun lepih prihodkov in mitre nima nobenih cerkvenih predkov.
In ako bi bil Rim saj le molčal, morebiti bi bil Dollinger prenašal. Ali papežev Prestol je bil primoran očitno in določno izreči se zoper Dollingerja, in tako pri Dollingerjevem neukrotenem značaju ni moglo dru-gač se zgoditi, kot se je; postal je očiten in naj hujši nasprotnik Cerkvi, kar je bil že prej na skrivnem, — ali kakor on in njegovi priveržcnci v olepšanje svojega počenjanja govore: postal ie nasprotnik kurije, rimskega dvora in — jezuitov. Ali ni pa znana in lahko razumljiva reč, da zapušenje prave Cerkve je vselej skup s čertenjem zoper njene naj zvestejši in naj boljši sinove in naj bolj čujoče varhe"? Dvakrat je bil Dollinger papeževemu stolu predlagan za izpraznjeno Škofijo, za eno na Parskem, za diugo zuntj Parskega; obakrat je Ritr* odrekel. In t.» se je godilo ob času, ko je njegiva slava za katoliškega učenjaka sijala na verhuncu. Prevzetnega, vsega naj silovitiše sam v se zaverovanega moža je moglo to globoko pripekati; Cerkev pa si sme srečo vošiti, da jo je modrost papeževega Prestola obvarovala Dollinger jevega škofovanja. D-dlinger bi bil ko škof svoje misli o naj viši veljavi gotovo ravno tako malo podvergel, kakor jih Dollinger ko profesor in prošt ni podvergel in ne podverže
L. 18H1 se je na D'»llingerjevo prizadevanje v pervo napravil shod katoliških učenjakov v Monakovem. Kaj pa, da on je bil zbirališču izvoljen za predsednika. Kakor taki je imel tisti govor, v kterem je čez vao spodobnost in v zniževanie vednostnih djanj vsih druzih narodov preslavljal nemško učenost, in prila3toval ji je poklic, da naj bode ravnilo in kolomera za vse kroge dušnega prizadevanja. Pri tem je dosti očitno dajal spoznati, da tudi Cerkev pri svojih vravnavah in določilih naj gleda na sledke in izdatke učenosti in se naj po njih ravna.
Ta pošastna zahteva pa je v zboru zbudila živo nasprotovanje, posebno od strani čversto-katoliške mo-
gunške bogoslovske šole, ki je bila takrat v naj višem cvetu, in tacih, ki so v Rimu študirali; rimski Prestol pa je zboru odrekel svoje priznanje in prepovedal novi shod. Osnova tedaj, po kteri bi se bil vstanovil z Dollinger jem na čelu nekak učenosten areopag, čegar določila naj bi bile celo za naj viši cerkveno veljavo nekako ravnilo, — ta osnova je bila prekrižana, ko je Rim vmes posegel.
Ker se po tej poti ni dalo nič več delati, je iskal druge prilike za svoje prenavljavne prizadevanja, in pričeli so se verskč-učenostni nauki v prostorih kraljevega „Odeon-a", zanesljivo s sporazumljenjem in po željah kralja, kteri si je nemara v tem umisljeval močen sredek, da se pot pripravlja za zopetno zedinjenje vsih keršanskih verstev ali joanske dobe. Tudi Haneberg, brezsumna, čista natanaelska duša, se je dal pregovoriti, da prevzame nektere govore.
Poslušalstvo, ki se je zbiralo, je bilo večidel iz višjih družbinskih krogov, zlasti so gospč iz plemenitih stanov kakor učene šolarics sedele Dbllingerju pri nogah. Bilo je kaj posebnega, kar se je mnogim čudno zdelo, ko je slavni, sicer tako ponašavni učenjak naj globo-kejši in žerkejši prašanja lušil pred takim poslušavstvom. Ta reč se utegne nekoliko pojasniti iz tega, kar je bilo že dozdaj rečeno. V neki posebno imenitni družbi mo-nakovski je to vprašanje o nekaki priliki služilo za vedrilo, dasi tudi niso dospeli do določnega vsim vše-Čega odgovora. Mlad, mnogoterno izobražen grof, v visoki deržavni diplomatiški službi, je vender pa misel o tem tako razodel, da on ne more druzega misliti, kakor da je staremu možu njegova znana častiželjnost to bizjaško misel vcepila; in na te besede mu ni nihče od nobene strani ugovarjal. Da so bili tudi pri ukih Rim in jezuiti obilno in zaničljivo pitani, pa grenko rešetr.ni, ako tudi v naj tanjši obliki, bi bilo odveč zagotovljati. To kaže sad teh podukov. Imenitna in zarad vzvišenih dušnih in serčnih prednost od vsih spoštovana gospd je nekega dnč po teh naukih naravnost in z neko razdraženo nevoljo rekla, da sovraži jezuite in miluje, Češ, da od njih navdihovani Rim. Iz tega se vidi, kako lahko se premalo misleči tudi dobroserčni ženski spol da v zmoto spel jati.
Toda tudi ti poduki se niso mogli več nadaljevati. Ne ve se, če je zavera prišla od nadškofijstva mona-kovskega, ali od papeževega poslanca. Gotovo je, da za pervo versto teh podukov ni bilo druge, in Dbllin-gerjeve misli in občutki do cerkvene veljave vsled tega niso bili mečji in ne pravičniši.
(Konec nasl.)
\ehaj o katoliških redovi h in samostanih.
Sadje, ktero ose objedajo, je gotovo sladko: blago, ki ga judovski barantač zaničuje, je rado posebne cene, iu ga navadno potem kupi. Iz tega se lahko sodi, da morajo tudi redovniki biti dobro dišeče cvetje in sladko sadje v Gospodovem vertu, ker ga frajmavrarji in prostomišljaki objedajo in časniški judje zaničujejo, ki so prave ose človeškega rodu. Ozrimo se na njihovo delavnost.
Redovniki sebe in druze posvečujejo, sebe in druge za srečno večnost pripravljajo, so zavetje zapuščenim, podučujejo otroke in odraščene, odgojajo sirote, strežejo vsakterim bolnikom, so zasadnice učenosti in umnosti, obdeljujejo polja, vodijo bližnjega z besedami in z djanji k čednosti, ohranijo in vterjajo pravo ljubezen do domovine, in so bili o vseh časih podpora prestolov. Kdor
se hoče tega prepričati, naj prebira letne zapisnike be nediktinarjev, frančiškanov, trapistov i. dr., naj se temeljito uči deželoznanstva, in bo vidil, kakošno delavnost so skazovali samostani o vseh časih, ter bo najdel dokaze, da po trudu in pridnosti moških samostanov so bile večkrat cele pokrajine obdelane in v rodovitno polje spremenjene.
Red sv. Benedikta šteje nad 20.000 svetnikov in pošiljal je svoje sinove skoraj v vse dežele za apo steljne. Kdo je zmožen prešteti toliko 100.000 redovnikov, ki so po pravilih sv. Benedikta sveto živeli v več kot 40.000 moških in ženskih samostanih o vseh stoletjih in so s svojim pobožnim življenjem druge k popolnosti napeljevali V Zapisniki imenujejo imena 50—60 papežev, nad 200 kardinalov, 1600 nadškofov, 5000 škofov, neštevilno opatov iz tega reda; pa tudi 3 cesarje, 11 cesaric, 22 kraljev in 41 kraljic, ki so bili v tem redu.
Le-ti samostani niso le gojzdov in puščav v rodo vito polje spreminjali, temuč so bili tudi sadišča sv. vere, učenosti in nrave.
Kdo je nosil luč sv. vere poganskim narodom V Kdo je otel boljše spise poganskega in keršanskega sta-rinstva pred poginom? Kdo je izročil potomcem toliko raznoterih znanosti, ko takratni trinogi niso umeli in znali druzega kot razdirati, in niso nobenemu obertnij-stvu, ne šoli prizanesli? Kdo je narode podučeval in luč ohran;i, da ni v obširni temoti ugasnila? Kdo je odgojeval divjake, in iz njih odgojeval junake v čednosti in modrosti, kterih blišč se je potem vse stoletja lesketal? Tako je bilo djanje benediktinov. Med frančiškani in dominikani so se enako odlikovali neštcvilni, n. pr. sv. Bonaventura, Tomaž Akvin, ter so z žarki svojega duha celi srednji vek razsvitljevali.
Kdo more tajiti lOOOletno delovanje in zasluženjc redovnikov od začetka keršanskih časov do današnjega dne? Zgodovina je vse to z zlatimi čerkami zapisala v svoje bukve. Ravno tako visoko moramo pa tudi njihovo premišljevalno življenje ceniti. Dobro ume vajo in spol-nujejo Gospodovo besedo: ,,Marija je bo!ji del izvolila", ker ne posnemajo le delavne Marte, ampak tudi pre mišljevalno Marijo. Kdo vidi v skrivni tek sklepov in sodb Gospodovih, kdo more razmeriti, koliko zasluženih šib Božjih je goreča molitev teh pobožnih duš od sveta odv^rnila in jih odvrača?
(Dalje sledi.)
Ouled po Slovenskem in dopisi.
V Stari loki se je že omenjena zlata maša prečast. kanonika Fr. Kramarja roženkransko nedeljo obhajala z naj lepšimi slovesnostmi. Sprejem že na železnici po duhovnih in srenjskih možeh in potem na Fari od množice ljudstva, okinčanje vse Fare in cerkve, mlaji, raz-svitljenje v nedeljo-večer po vsi Fari, zlasti pa zvonika, razveseljenje ljudstva - vse je bilo na naj višji stopinji. Pričujočih je bilo pri cerkvenem opravilu 20 duhovnov, med njimi več bivših kaplanov gospoda zlatomašnika, kakor častni kanonik in semeniški vodnik dr. Oebašek, ki je zlatomašniku v imenu duhovšine izročil lep sre-bern križec (pacificale), kterega so imeli pri zlati maši, in bral prelepo adreso, v kteri so ob kratkem popisane njih zasluge in dela. Samo v Stari loki so namreč delali v službi 21 let, lepo vravnali in predelali več po-družnih cerkev, pogladili pota k njim, leta 1863 pa so farno cerkev popolnoma novo sozidali. — Rojeni 1800, so bili posvečeni 1826 in so imeli novo mašo ravno
roženkransko nedeljo. Služili so pa zlatomašnik v št.-Jerneju in v stolni cerkvi v Ljubljani za kaplana, za faj-moštra v Loškem potoku, za dekana v Postojni in v Stari loki. Posiednjič so postali kanonik 1868.
Njih zasluge pa 80 povzdigovali zlasti tudi preč. gosp. Jož. Zupan, ki so v prelepem govoru pojasnovali, kako pomenljiv io vesel je ta dan za zlatomašnika in za staroleške farmane. G. poslanec Robič je zastopal deželne poslance in počastil zlatomašnika pri kosilu z napitnico. Milostni gospod knez in škof so jim pismeno volili. Dohajalo je mnogo telegramov, med drugimi novomeškega kapitelna. Okoli dveh popoldne je prišel tudi g. dr. Bleiweis.
Vsa staro loška fara. ki gospoda zlatomašnika spoštuje in ljubi kakor očeta, je bila neizrečeno razvese-ljena, in kar se o tacih prilikah navadno le dostikrat kakor pravljica glasi, velj& tukaj kakor živa resnica, da bodo namreč ljudje dolge dolge leta zlatomašnika in njegovo zlato mašo v spominu ohranili.
0 cerkvenih napravah in demantni maši v Horjnln
naj Še nekoliko dostavimo, da zgodovinske reči za zgodovino ohrarijo. Cerkev sv. Marjete jr zdaj res tako lepa, da jo je veselje gledati. Veliki altar sc «me šteti k umetnostnim delom. Kamneni aitar iz delavnice vdove Tomanove je prelepo delo in >Une "5l< *) gld. Dosti znani umetnik Zajic je verlo izdelal postave (štatve) sv. Marjete, sv. Barbare, sv. Neže, dveh kerub< v in dveh druzih angelov, pa izbuknjeno podobo sv. Trojice. Vse to stane 450 gld. — Sliki sv. Marjete od gos: . Subica umetni možjo pričujejo, da je prav dobro narejena: cena ji je 250 gj. Tedaj pride celi novi veliki altar na 4670 gld. Začetek k temu je storila reka dobra roka iz Ljubljane, ki je darovala 600 gl.; tudi vae drugo rado-voljni darovali — brez kacih skladov.
Dobiti pa ima cerkev še novo lepoto, ker gospod profesor A. Zamejic se je p- godil s slijarjem gosp. J. Subicem, da bo na njegove stroške M>0<) g!.) vso prez-biferijo v cerkvi na presno oslikal. Bog ohrani in osre
nuj blagoserčne dobrotnike !
O demr.ntni maši naj omenimo s*, da so bili preč. gospod oče Aleš svoj slovesni dan v čisto novi prelepi mašni obleki s tcin vred, kar gre na kelih, iu vse je napravil na svoje stroške preč. gosp. A. Zamejic. — V roki s-t imeli v novo preslikano palico, ktero so nositi že pred 10 leti pii zlati iraši. Ta palica je namreč enoletna smokvena mladika, ktero jc bil vrednik tega lista ravno tisto 1» to o.irn urezal v Pale.-tini na mestu, kterega nekteri imajo za nekdanjo Kano Galilejo : tedaj prava ženitvanska p »lica. se j duhovni so zaročeni < sv. Cerkvijo. Na verhu uoj-iek ima palica dv . lepa angela, izrezana iz terebintovega lesa z gore Taborja. Vsak dan skoz »>U let svop-ga mašništva jc bil deniantomašnik na taborji sv. alta;,ja v pričo Jezusa ;n nj.-g- vili ;.ngelov, ki so ga pripeljali srečno do t* like starosti; torej so p »dobe prav primerne. Vdelan je v to palico »udi kosec mirte iz Cezareje Filipove, kjer je sv. Pet r Kristusu iz navdajanja Boga Očeta tako slavno pričal: „Ti si Kristus, Siu živega Boga", — in mu je Kristu-* zagotovil : „Ti si Peter — Skala, na to Skalo bom zidal svojo Cerkev, in peklenske vrata je ne bodo zmagale." Na to podlago se je operal OOletnik pri svojih neštevil-nih pridigah in naukih, in na to podlago sc jc tedaj tudi v tem posebnem pomenu operal pri demantni sv. maši. Tudi ima to še drugi lep pomen. Cezareja Filipova je nekdanje mesto Dan, kjer je bil Abraham zasačil tiste 4 kralje, ki so Lota in njegovo premoženje seboj vlekli, ter mu je bil zopet plen iztergal z vjetim Lotom vred. Pač velikrat se je bilo treba vojskovati tudi 601etnemu dušnemu pastirju zoper peklenske so-
vražnike in jim iztergovati nesrečni plen, ki so ga imeli	nas navadno na sv. Marka dan ali pa Križev teden),
oblasti.	>n <*a 80 katoliški škofje in duhovni z verniki mo-
Pred 10 leti je „Danica" rekla: „Mirtovo pčrjeje	lili domovini za zmsgo. In spolnilo se je, česar so pro-
lepotija ženitvanjska in znamnje mladosti ali pomlajenja.	sili. Ta kratko omenjena dogodba nam dosti jasno kaže,
Kar mirta pomeni, vsi želimo gosp. zlatcmašniku: naj	kaj nam je storiti, ako hočemo doseči pomoč. Ce pa
bi se namreč danes pri ženitvanji in novem zaročenji s	nočemo prositi, se potem tudi ne smemo pritoževati,
sv. Cerkvijo tako pomladili, da bi še mnogo let pasli	ako nam ne gre vse po naši volji. Sej so že starodavni
čedo Kristusovo in vojskovali se zoper „tuje kralje"—	Rimljani imeli navado reči: „Kdor sam noče, se mu ne
peklenske moči, in uzeli vse Lote in Lotulje, ktere mo-	godi krivic!" (Nolenti non fit injuria.) Vivat sequens!
rebiti ti trinogi v oblasti imajo." — Bog je prošnje	Opomba. Pri tem bi bilo pač še marsikaj govo-
uslišal in dal jim je doživeti tudi še drugi, ali prav za	rjti. Ako se pomisli, koliko preklinjevanja, kvantanja
prav tretji jubilej. Vsi smo Bogu hvaležni in upamo, da	jn 8pl0h greha se godi pri delu, koliko pobojev in ger-
tudi zdaj nas bo še usiišal, ko ponavljamo prošnjo in	dega pijančevanja po noči, koliko nečistosti, krivice in
le še prosimo jim za tako mnogo let nadalje, kolikor	druzih grehov, ki vse okužujejo; — je res le čudo Božje
je po božjih sklepih naj več mogoče.	nezmerne milosti, da še kaka bilka za živež zrase po
V demantomašni palici je kosec olivinega lesa iz	polji, kak sad po verteh. Tedaj poboljšanja v življenji
verta Getsemanu, od tistih silovito starih oljk, kterih	je zraven molitve prav posebno treba, da ne nastane
osem še zdaj raste v ograjenem vertu Getsemanu, in ki	lakota. — Za odvernjenje nadlog je treba v ponižnosti
po lastnosti teh dreves morebiti ni prederzno misliti, da	Boga prositi. Ako se pomisli, da le maloktera gosposka
so saj iz korenin tistih samih areves, pod kterimi je	glava se je voljna odkriti, kadar k molitvi zvoni, je le
Zveličar sam tolikrat molil. Zares kaj lep in znamenit	čudo Božjega usmiljenja, da čema nehvaležnost ima
spomin za starega mašnika! - Kosec palme od tiste	kak drobec za se in za otroke v usta djati. Poglej
veje kakorsne so nam — zdaj že ranjki — jeruzalemski	opoldan, poglej zvečer ko zvoni „Ave Marijo": koliko
patrijarh Valerga delili veliki četertek 1866, je znamnje	jih ravno pred jedjč gre po potih in ulicah - zvon
zmage. Ker pa za zmago pride krona, in sicer za ternjevo	zakliče k molitvi, in kdo se zmeni za to? Kak kmet,
krono zlata krona, je pridjan tudi kosec ternja, iz ka-	delavec, revež, otročiček še pokaže, da ima ljubezen do
koršnega je bila Jezusova krona. — Košček lesa od	Boga v sercu, ktere tudi zunaj pokazati se ne sramuje,
enega °naj večih Jordanovih virov, z imenom „libne",	Napuh pa se pač vsede mogočno k mizi in dar Božji
naj pomeni stanovitnost do konca, do tistega časa, ko	vživa, za kterega pa je Vsedarovalcu manj hvaležen
bode treba prestopiti Jordan ali mejo sedanjega življenja	kakor brezumno živinče. Tudi vam, starši po kmetih,
in popotvati iz sedanje pušave v „obljubljeno deželo",	moramo zatožiti velik del vaših sinov, da postanejo prav
po kteri „mleko in sterd teče". - Palica s šopkom na	nehvaležni Bogu, zakaj mnogi, da le znajo „pet šteti',
verhu ima nekako podobo križa, zakaj skoz križe in	ko pridejo v šole, mislijo, da nič več dobrotljivega Boga
terpljenje se gre v življenje. — Razun omenjenih lesov	ne potrebujejo. Vidil sem teržen dan, ko so se iz; šole
je vdjana v palico teršica iz rojstnega kraja gospoda	usuli in je poldan zvonilo: kmetje po tergu so odkriti
jubilanta, iz Smlednika, in iz tistih krajev, koder so	molili, „olikana mladina" je gluha preslišala klic k hvali
bili v duhovski službi. (Konec sledi.)	Božji!! — Drugi sinovi, ki prihajajo v mesto zarad
vojašine, pa se velikrat pijani po mestu v trumah derve
ll Gorenjskega. (Slaba letina, nehvaležnost — in Še	in 8e precej gerše derejo, kakor vaše krave doma v
nekaj.) Od vsih strani naše slovenske domovine in tudi	hlevu. Kje je pri tacih hvaležnost do Boga in njegovih
iz druzih dežel glasijo se otožoa sporočila o slabi letini,	dobrot?! Tedaj poboljšanje in molitev! in ljudje se ne ozirajo brez vzroka s strahom v prihodnjo zimo. Ako še jesen na slabo potegne, da ljudje ne bodo mogli zadnjih pridelkov v suhem spraviti; če
si ne bodo mogli preskerbeti stčlje, zlasti pa, ko bi	Misijonske Sporočila I\ I*. * aljavca. zapadel tudi tako zgodaj sneg, kakor zdaj že dve leti, in bi morali kermiti živino, za katero že zdaj živeža
primanjkuj«*, celo dolgo zimo edino le v hlevih: bati se	Bitka V Bovci
je še vse kaj hujšega, kakor se nam že zdaj kaže. Brati	0(j ^ julija do 8. avgusta 1870.
je bilo sicer večkrat v ,,Danici", kako pobožne trume
obilno romajo na Marijna Božja pota; ali kaže se,	Unkraj sivega očaka lepe Krajne, za podnožjem
da se še vse premalo mčli. Slovenska mala do-	triglavskim, v lepi ravnini, stoji terg, kteremu so dali
movina in njeni stanovniki imajo toliko slovečih Mariji	naši goriški bratje Slovenci ime Bovec. Divjeroman-
posvečenih romarskih cerkva, kakor ne kmali kaki	tičen kraj, okoli in okoli od nebosežnih velikanov obdan,
drugi narod. Menimo pa, ako bi se ljudstvo vzajemno	bogat s skalovjem, in obljuden tako, da se mora človek
in še v vetjih trumah vzdignilo do Marijnih svetišč	nehote čuditi, kako more toliko ljudi tu prebivati, kjer
prosit Je pomoči v resnično velikih stiskah, da bi se	vidiš le par njiv in nekaj senožet. Večina izmed njih
mu Ona zopet očitno skazaia Mati milosti, ter sprosila	gre po zimi in na spomlad na ptuje si kruha služit za
nam vsim, česar nam je potrebno za dušo in telo. „Bog	5 ali 6 mescev. Semkaj nas je tedaj Bog poslal v sv.
hoče prošen biti!" pravi »tu-i naš pregovor. V koliko	misijon. Šli smo z velikim upanjem in pričakovanjem
silnih nadlogah, v kol;ko vojskah zoper Turka se je	oo. Doljak, Stare in jaz na misijon v Bovec. Nadjaje
skazaia moč prošnje do nebeške Kraljice! Sosednja	se namreč, da zadenemo na dobro pripravljeno ljudstvo,
pruska deržava celo — po večini iuteranska — bila je	na verne Slovence tudi unkraj Triglava, najdemo pa
v zadnjih dveh velikih vojskah tako srečna, kakor nam	ljudstvo našuntano zoper nas od več strani. Peklenšek
zgodovina komaj kaj enacega povedati ve. Zakaj neki?	je bil zasejal ljuliko med dobre Slovence in jih razkačil
Natančno je to edino le Bogu znano (sej srečna je zadnje	zoper misijonarje. Ali jezuit, ki ne pozni strahu, kadar
leta sploh krivica zoper pravico in resnico); vemo pa	veljd delati v večji slavo Božjo, začne učiti in pridigo-
vender, da pred začetkom obeh velikih vojska je bil	vati. Bitva, vojska se začne, stanovski poduki se ver-
zapovedan po vsi obširni deržavi splošni prošnji	stijo, hudič se umika, ljudstvo je kmalo bilo za nas.
dsn in primerna Božja služba (kakor imamo n. pr. pri	Slovenec je vender le povsod dober, ako bi ga le pe-
klenškovi pomagači ne kvarili. Cerkev ae čedalje bolj polni s poslušalci, spoved niče pa s spovedenci, ne samo s spovedenkami obdajajo. Zadnji dan se že tarejo okoli nas. Zdaj se je jelo skalovje predirati in razdirati. Pri sklepnem govoru je bila cerkev natlačena. Ljudstvo krepko, na glas ponavlja kerstne obljube, kar je treba posebno omeniti, ker tu ni navada s duhovnom na glas moliti. Pri govoru za duše v vicah je vsa cerkev zjutraj zopet polna, in zdaj, ko nam je bilo že oditi, še le odpirajo oči nekteri in rekajo: misijon je vender le lepa in dobra reč; zdaj bi pa začeli hoditi v cerkev k govorom, da bi še pri nas ostali! Ali dnevi zveličanja so pretekli, mudilo se nam jevČermošnjice na nemški misijon; le en sam dan nam je še ostal in spovedovali ■mo nepretergoma. O. Stare je šel drugi dan na gore k Libušinjanom v tridnevnico, in midva se še mudiva nekoliko in nektere še spoveva. Mili Bovec nam ostane nepozabljiv, ker tu smo bili hudiču v terdi bitki vsaj en rog popolnoma odbili, druzega pa zakrivili toliko, kakor upamo z Božjo pomočjo, da bi ga brez misijona morda ne bilo mogoče zakriviti. Osem teh dni v Bovcu je sv. poslanje družbe Jezusove zmagalo moč hudobnega duha.
Razgled po svetu.
Marpingen. (Prikazni Marije Device in čudovite ozdravljenja.) Naj pristavimo k prikaznim v Marpin-gen-u še nekoliko iz lista „Civilta Cattolica". 19. avg.; ta list pripoveduje vso ondotno zadevno dogodbo.
Pravi namreč, da že nektere tedne se med katoličani in med njihovimi nasprotniki ne govori druzega, kakor o prečudnih dogodbah, kterih priča je Marpingen, vas Trevirske škofije. V dan po Marij nem obiskanji so tri osemletne deklice, Suzana Leist, Katarina Hubertus in Marija Kunz, v logu zraven vasi bile na svojem delu, kar zagledajo neprevidoma belo oblečeno gospo. Prestrašene beže in grejo pravit staršem, kaj so vidile. Le-ti se jim smejajo kakor sanjaricam, otroci pa svojo terdijo, in starši gredč drugi dan na tisto mesto. Berž ko so deklice tje dospele, so zopet zagledale prikazen, in oserčevane od staršev in prijatlov, jo vprašajo : „Tetka, kdo ste vi?" „Neomadežano Spočeta sem", odgovori prikazen. „Kaj moramo storiti?" — „Zlo moliti, in greha se varovati." — Ta prikazen, ktero so naslednje dni tudi odrašene osebe vidile, je velevala opravljati molitvi: „Pod tvojo pon-oč" in „Pridi sv. Duh", — ter se je z deklicami vljudno (prav po domaČe) pomenkovala. Tudi je naznanila, da naj se na onem kraju zida kapela, kamor bi bolni zamogli zahajati; in zares so se dogodile mnoga ozdravljenja. Od takrat so začele ne-številne množice ljudstva tje romati; po 3—4000 ljudi se je vsak dan znašlo na kraju prikazni in so prepevali in molili; brez kacega vabila in pripravljanja dohajajo noč in dan iz okolice cele trume romarjev na oni kraj.
To versko gibanje pa mogočne vradnike hudo v oči zbada; deželni svetovalec Wendel je dogodek sporočil Trevirski vladi, in je skušal romarje po žendarjih odvračevati, pa brez vspeha. Deželni predstojnik gosp. "VVoItf se je mahoma tje podal z nekterimi uradniki; ker pa niso nobenega nereda našli, tudi niso imeli nič opraviti. Poklicane so bile vse ozdravljene osebe in od zdravnikov preiskovane; pa njih povedb niso hotli sodniki v zapisnik vzeti. G. Wolff telegrafično pokliče četo vojakov, ki so z bajoneti in s puškami razgnali klečečo množico romarjev, kteri bo zahvalno pesem: Te Deum, in druge pesmi peli Mariji na čast. Slabotne in bole-
haste osebe, ki niso mogle naglo ubežati, so z bajoneti in S( puškinimi kopiti nabijali. Vojaki so v vasi vrne-steni, razne straže pa romarjem dohod k mestu prikazni zabranjujejo.
Za sedaj je vsakoršno slovesno skazovanje postalo nemogoče; vender pa dohajanja romarjev niso ustavili, temveč ojstro počenjanje sodnije ga je pomnožilo. Vsi so prepričani, da se prikazuje presv. Devica, česar žive priče so ceštevilne ozdravljenja. Res je sicer, da cerkvena oblast svojega mnenja (določbe) še ni izrekla, ker le nji gre resnico onih prizorov ko čeznatorne dogodke poterditi; pa vender se dotični dogodki skerbno nabirajo in vestno zapisujejo.
Župniki okolice zanesljive priče izprašujejo natančno o čudovitih dogodkih, in tako se preiskava verši sama od sebe. Preblažena Devica bo zmožna mogočneje od armade cesarja Viljelma braniti kraj, ki si ga je izvolila, v kterem hoče svojo čeznatorno mogočnost razodevati. Katoliška Nemčija se silno raduje, da presv. Devica blagovoljuje jo obiskovati. Nemčija ji ne bo zidala le kapele, temuč krasno baziliko, ktera naj bo storjene čuda v večnem spominu prestavljala. Marija hoče spol-niti djanje: razkolništvo in protestanško ne verstvo zmagati. „Zmagovavka razkolništva in ne verstva", to je novi naslov, s kterim je pristojno, Našo ljubo Gospo v Marpingen u na pomoč klicati.
Toliko je poročal katoliški časnik „Germania", kteri v nekem poznejem listu naznanja še sledeče. Pisali smo č. g. župniku v Marpingen, in ga prosili rednih poročil o nadaljnih dogodkih; je pa z delom skoraj tako preobložen, kakor župnik v Lurdih (slovečcm svetišču na Francoskem), in tedaj smo dobili od bližnjega soseda župnika v Als\veiler-u zanesljivo poročilo (v listu se glasi tako le):
Prikazen se ponavlja vselej spet čez nekoliko dni na ravno tistem mestu, pa kaki dan še drugej v logu. Eden izmed otrčk, ki je prikazen le pervi dan vidil, in potlej ne več, jo zdaj z onima dvema zopet vidi. V novejših časih so otroci vidili prikazen na obeh mestih obdano od dveh angeljev, ki sta molila in prepevala, in otroci so slišali molitev in petje. Pretekli petek se je Mati Božja otrokom prikazala z veličastnim žarom v kolobar obdana; vidili so nad Njo neko belo podobo, enako golobu (sv. Duha), ter so ob enem čuli z višave glas: Ta je moj ljubljeni Sin, nad kterim imam dopa-dajenje. Vediti je treba, da Mati Božja vedno derži Dete Jezusa v naročji. Prikazen bele podobe nad Mater Božjo se čudovito strinja s poveljem, ki ga je nebeška kraljica drugi dan prikazanja dala otrokom, da morajo namreč bolni osem dni po trikrat na dan moliti „Pridi sv. Duh" in „Pod tvojo pomoč". Kakor je bilo otrokom naznanjeno, se bodo prikazni še 13 mescev ponavljale. Neštevilne čuda so se že godile, bodi si nagle ozdravljenja s pitjem čudodelne vode, ali po izpiranji s taisto, tudi skoz več let zastarane bolezni. Pri vsakem posameznem čudežu je natančno zapisan dan, ura iu priče. Po pravici se sme reči, da bode Marpingen kakor drugi Lurdi.
Nemško. {Spreobernjenje.) Dr. Dieringer bivši profesor na univerzi v Boni, je 8 svojima tovaršeraa Lan-gen-om in Reusch em nasprotoval Vatikanskemu cerkvenemu zboru, se je vdeležil pogovoril v K«»nigsvatter-u in pervotnega počenjanja odpadnikov ..altkatoličanov". Skesal pa se je, se odpovedal učilu na vseučilišu in je postal prost duhovni pastir v Veringendort u, kjer jc po dolgi bolezni umeri. Njegov spovednik kurat Bieger je razglasil Dieringerjev preklic, ki se glasi: „Upam in želim umreti kakor včren katoliški rimski kristjan. Za-veržem, kar sem kje temu nasproti mislil, učil, pisal,
■ svojim podpisom ali brez podpisa. Prosim Boga sa odpusenje, in prosim enako, naj mi odpuste, ktere koli sem kje pobujssl. — V Veringendorfu, 3. kim. 1876. Dr. Dieringer." — Rojen je bil lete 1811; bil je učen mož z mnogimi častmi in naslovi; pisal je tudi pred svojim odpadom več učenib bogoslovskib del. Naj lepše in naj boljše delo izmed vsih pa je njegovo spreober-njenjenje in preklicanje zmot. Bog mu daj večni mir.
Preganjanje katoličanov pod Torkom. List »katoliški misijom" piše, kako prehuda se godi armenskim katoličanom na Turškem Veliki vezir Rušdi-paša je odrekel milgosp. Hasunu, da bi ga spoznal za patrijarha Ciliškega in sultanu naznanil za pravega namestovalca armensko-katoliške srenje. Nasproti pa je zapovedal ministru Savfet-pašu, da naj priveržence odpadnika Ku-pelijana priznava za prave katoličane. Armenski katoličani so prisiljeni pred tega odpadnika hoditi v mešanih opravilih.
Baši-bozuki so bruhnili v katoliško cerkev v Gor-zul-u v Artvinski škofiji in ugrabili ciborij s posvečenimi Hostijami! — V Kars u v Armeniji so turški vojaki IG. avgusta napadii hišo katoliškega duhovnega pastirja. — Zejtumski mudir (nekak višji civilni častnik) blizo Maraš-a je zadavil svojega katoliškega služabnika potem, ko ga je poprej s tezo terpinčil. — V Biredjik-u zraven Alepa so reservisii vsaktere ljudi pso vali; namestniki raznih patrijarhalov so prosili velikega vezira, da naj varuje kristjane, pa zastonj : vlada se ne peča 6 temi reč.ni, in sodni je niso varne. V Biredjiku pa so bili vikarji celo primcrani preklicati svoje pritožbe, ki so jih bili poslali v Carigrad.
V	Alepu, Diarbekiru, Mardinu in Marušu turki očitno zagotovljajo, ako bodo primorani iti v vojno, da ne pojdejo, dokler ne bodo pomorili vsih kristjanov. Nesramnost turške vojaške trume na njenem potu skoz Sari Ilatnzo nočemo praviti: to so prešiči, ne vojaki! Neverjetne trinoštva so počenjali turčini v Selir-u, Beli, Jenikenji, Kraveniku, Batošeru v Bulgariji. Gorje tistim, ki so dolžni in imajo moč človeštvo braniti, pa tolike gnjusohe dopuša o! Vidi se, da svet res ne ceni ljudi više od opic. Kianje in odiranje ljudi je grenka satira za lažnjivo učenost sedanjega časa.
V	Angcri (Anciri) je 5. se^t. umeri ondotni armeno-katoliški škof milgosp. Arakial. Rojen je bil v Anciri 5. maja 1V11, rejenec limske Propagande, posvečen 1834 in poslan v misijon v Perzijo. Škof je bil posvečen 30. aprila IS:*' premesten v Ai.ciro 1S63. Poslednji dve leti je imel veliko terpeti pod vezirstvom Hussejn Avni paševim. Stara ivšata ancirska Ravfet in Rašid sta ga silno terpinčila. Iinel je vender pred smertjo tolažbo, da je zopet dobil v posest dve ugrabljeni cerkvi: ni pa mogel dobiti ne sv«>je škofije in ne semeniša; pervo mu je uzela ondotna turška krajna gosposka, drugo razkolni laži-škol Messerijan, odpadnik antonijanski. Škof Arakial je torej umeri v hiši enega svojih podložnih katoličanov. Bog mu daj večni mir.
Angora, nekdanja Ancyra, v turški mali Aziji, mesto s f>n-<;<).(mhj prebivalci, znano zar^d angorskih koz, ki imajo dolgo nekako svilnasto dlako. Leta 315 in 358 je bil ondi cerkveni zbor; 1402 pa je bil na ondotni ravnini Tamerlan premagal turškega sultana Ba j a zeta I.
Drobne novice. Iz spodnjega Laškega, zlasti iz Ka-labrije, naznanujejo, da dan na dan huje rogovili „bri-gantovstvo", toiovajstvo, in posvetujejo se na taborjib, kako bi se znebili te strašne šibe?... Toda zastonj pošiljajo laški framasoni žandarje in vojake nad tolovaje, dokler ne začnč sami pošiljati tudi boljših zgle-
dov. — Lahi so v obletni spomin svojega vloma v Rim pomilostili veliko jetnikov. Sej tudi imajo kaj pomilo-sto vati, ako se pomisli, kako neznansko se množijo vsaktere hudodelstva, odkar so tudi papeža jetnika storili. — Škof Ketteler ima že spet pravdo od prusa-bov — za zlorabo pri cerkvenih opravilih.... Ali že ne bo konca? — Veliko vojvodstvo Badensko je rešeno prehude more: padlo je laži-liberalno ministerstvo. Že deset let je dr. Jolli, vitez Bizmarkovega in Falkovega kopita, terpinčil in teri katoličane. Veliki vojvoda mu je bil naznanil svojo voljo, da hoče živeti v miru s svojimi podložnimi; Jolli pa, gluh za voljo nadvojvo-dovo, je nadaljeval svojo termasto sovražljivost zoper katoličane, in poslednjič je prišel dan plačila. Njegov naslednik v ministerstvu za notranje opravila je gospod Tarban, bivši minister za tergovstvo, ki pravijo, da je nasproten liberalcem. „Unita" pa meni, da mu Bizmark ne bo pustil dolgo ministrovati. Toda upati vender smemo, da tudi za tega preganjavca bo enkrat palica že namočena. — V nadškofiji Reimski na Francoskem je bila te dni posvečena nova cerkev redovnikov Tra-pistov opatije „d' Igny"; slovesnobti se je vdeležiio do 5000 ljudi. — Eden vrednikov časnika „Frankfurtericea je tiran pred kaznujoče policijstvo, ker je pa le raz-žalil s psovanjem prusko ministerstvo. — V spridenera Berlinu se množijo samomori! — Mons. Richard, nadškof za Lanso, pomočnik kardinala Guibert-a v Parizu, je 23. kim. podelil ss. redove 91 kierikom iz družb za vnanje misijone in iz druzih samostanov. — 29. 3opt. so po vsem Francoskem maševali v obletni spomin rojstva grofa Enrika Chamborda. — Po angleških ječah se boje rovarstva od zapertih ,,1'enjanov" (nekih stran-karjih, ki se posebno poganjajo za irske pravice, pa ne vselej s privoljenimi pripomočki). To je znamnje, da imajo zapertih veljko teh revežev in dosti pometati pred lastnim pragom. Se vedui tlačivci Ircev pač ne morejo imeti odveč sočutja za prostost kristjanov pod Turkom!
—	Glas je počil, da danski kralj zahteva, naj Turčija odstopi Kandijo Greci)i proti nekemu denarnemu odškodovanju, in pa neko spremeno meje proti Epiru in Tesaliji. — V Parizu hočejo vediti, da Avstrija bode ie potem posedla Bosno in Ercegovino, ako shod (konferenca) vlad to določi. - Iz Spanjskega je šlo 500 romarjev v Rim. — Eden angleških časnikov („Review;;) naznanuje, da na Nemškem po bolnišnicah zdihujejo po strežbi pregnanih katoliških redov. — V poznanskera velikem vojvodstvu se opazuje veliko izselovanje v tuje dežele. To je sad zoperkatoliških postav. Prav imajo, da si išejo boljši domovine; zakaj davke plačevati, zraven pa versko preganjauje terpeti, to je vender prehudo l
—	Briganti so tudi v Minesoti > Anr.eriki poskusili svoje toiovajstvo, ker pri belem dnevu je v mestu Nortl.field-u šest potepuhov hotlo oropati ondotno borso. Opravili pa niso druzega, kakor da sta bila dva tolovaja vstreljena, drugi pa so po nekaj kervavi urno oddirjali. — „Vene-zia" piše 12. u. m., da je v arzenalu v Benedkah 120 delavcev iz dela pognanih, dasi tudi jim niso naj manjšega naznanila dali poprej. Ako so to perve djanja novega ministerstva v prid Benedk, pristavlja list, bi si bilo utegnilo prihraniti saj lažnjive obljube.... Toda levičarski ministri imajo preveč opraviti s terpinčenjem katoliške Cerkve in cerkvenih redov, ne utegnejo misliti še na delavce! — Kakošne samovoljne zapovedi daje laško levičarsko ministerstvo, kaže „Unita", ki ministru Nikoteru očitno in v oči kliče, da njegova okrožnica, ki prepoveduje procesije, je vsim postavam nasprotna. Med tem pa laški advokati, njih že skorej brez števila, neprenehoma razglasujejo svoje prepričanje, da je minister Nikotera s svojo okrožnico postavo prelomil. Kjer so še taki možje v tolikem številu, ki se brez straha
potegnejo za prostost in pravice deržavljanov, tam ni obupati, tam se bo kmali oa bolje obernilo. — Kardinal- vikši škof v Parizu v pastirskem listu budi duhov-stvo k pomoči za napravo katoliškega vseučilifia. — V Parizu veselo napredva delo nove bazilike presv. Jezusovega Serca; 26. avgusta je bilo za ta namen že zbranih 3 milijone in čez 85 tisuč frankov. — V Chatam-u na Angleškem delajo strahovito barko za varstvo obrežja po 500 lčt na dan; stala bo pol milijona šterlinov. Tudi sicer imajo kacih 40 vojnih bark v delu. — Turk je zagotovil, da bulgarska (razkolniška) cerkev bode zana-prej popolnoma samosvojna, ter bode odpravljena vsaka včz z gerškim patrijarhom v Carigradu. Bulgarski cerkveni višji se imenuje eksarh.... Lepa taka cerkev, ktero Turk komandira! Resnica je, da ne bulgarski eksarh in ne carigrarki patrijarh ni samostojin, dokler se z edino pravo rimsko katoliško Cerkvijo ne zedini. — Vsa Evropa po „Econ. Fr." ima 312,887.092 prebivalcev. Med temi jih ima Rusija čez 82 mil., Nemčija čez 42 mil., Francija čez 36 mil., Avstrija čez 35 mil., Anglija Čez 31 m., Turčija čez 10 m. itd. — Pri nekem žeplenem žepnu blizo mesta Pozzuoli na Napolitanskem bodo naredili bolnišnico za same jetične, ki so razglašeni za neozdravljive. Spoznalo se je, da zrak, ki puhti iz ondotnega žepna, je napojen z arzeničnimi drobci in veliko jetičnih, nad kterimi so bili zdravniki obupali in so prišli prebivat na ta kraj, je bilo v 2 ali 3 mescih ozdravljenih. („Unita".)
Cvet in sati zveste molitve.
Zahvala.
S hvaležnim sercem izrekam zahvalo Mariji prečisti Devici za milosti, katere mi je sprosila. Bil sem prav nevarno bolan, po opravljenji 9dnevnice z namenom, da bom v slavo Marije Device razglasil, če mi Marija zdravje izprosi, sem pa popolnoma ozdravel. Ob enem se zahvalujem za rešenje iz mnogoterih druzih nadlog, iz katerih smo bili jest in drugi z opravljanjem 9dnevnice k Mariji Devici vsaki čas oteti. Cešene bodite presvete imena Jezus, Marija in sv. Jožef!
V Rafoličah, 10. vinotoka 1876.	V. Š.
Prošnje.
St. 1. Mlada zakonika žena se priporoča bratov šini naše ljube Go^pe, da bi ii Marija v njeni telesni, in še več v dušni bolezni sprosila ljubega zdravja. Ako miloct zadobi, želi to v Nje poveličanje in zahvalo v „Zgodnji Danici" razglasiti.
Na Gorenjskem, vinotoka 1876.
L. K.
St. 2. Oseba moškega spola, ki že več let terpi na neki kervni in persni bolezni, 6e živo priporoča v molitev bratov sini na še ljube Gospč, da bi mu na njih priprosnje sprosiia ljubega zdravja, ako je božja volja in duši v zveličanje. V poveličanje Božje časti in Mariji v češenje želi očitno v ,,Zgodnji Danici" razglasiti, ako bo uslišan.
Na Gorenjskem, 9. vinotoka 1870.
J. K.
St. 3. Prav dobra hči že več let bolezen na očeh terpi, in toliko so ji že oslabele, da nobenega notranjega dela z rokami ne vidi več delati, in boji se, da ne bi popolnoma oslepela, ker že ves čas bolezni vedno rabi vsakterih zdravil in pomočkov od zdravnikov, ali vse je zastonj, vse nič ne pomaga, vedno slabši so oči in pogled. Torej prosi vse ude družbe Naše ljube Gospe,
naj bi zanjo prosili, da bi se ji zbolj&ale oči, da bi zopet delati vidila, ali pa vsaj popolnoma ne oslepela.
St 4. Hči revne vdove goreče prosi in se živo priporoča v bratovsko molitev, da bi se ji po priproinji Nase ljube Gospč presv. Serca nje zdravje zboljšalo, ker po prestani hudi smertni bolezni vender že skorej celo leto vedno še boleha, ne more celo nič delati, in je v veliki potrebi.
St. 5. Revna oseba se živo priporoča in ponižno prosi goreče bratovske molitve za ozdravljenje in rešenje iz hude in dolge bolezni, in pa popolno vdanost v presveto voljo Gospodovo, ako se ne ozdravi.
Družbine zadeve.
Mesca avgusta se je na novo zapisalo v bratovšino „Naše ljube Gospe presv. Serca" 3118 novih udov, in mesca septembra 1296 udov, tedaj je vsih skupaj 52.673, kteri vsi milost in usmiljenja v dušnih in telesnih zadevah po Mariji od presv. Jezusovega Serca prosijo io pričakujejo.
Listek za raznoterosti.
Koledar za uaslednji teden.
Vinotok. — Oktober.
15.	Nedelja XIX p. binkoštih. Evangelij: „Prilika od kraljeve ženitnine". (Mat. 22.) — Obletnica povečevanja stolne cerkva in vsih druzih posvečenih cerkvi. — Sv. Terezija, devica in začetnica ostrejšega karmeliškega reda, je bila v duhovnem življenji jako zvedena nuna, tudi je pisala podučijive bukve. 11. 1582. — Sv. Brunon, škof Rutenov, je razširjal sv. vero po Pruskem, bil je pa od hudobnežev po odsekanih rokah in nogah obglavljen 1. 1008.
16.	Ponedeljek. Sv. Gal, opat. t 16. vinot. 627. (Beri daljši popis v Dan. predlansk. 1. List 41.) — Ss. Martini j nn in tiatumijan, sprič. v Afriki, sta bila ob času Genzerika, arijanskega kralja Vandalov, sužnja nekega arijanskega Vandala, po podučevanji svete de-vicc Maksirae, sužnje ravno tega Vandala, pa sta sv. katoliško vero spoznavala, in zato sta bila z robatimi palicami do bele kosti razmesarjena; drugi dan sta bila popolnoma ozdravljena in v pregnanstvo tirana med divjake, ktere pa sta k sv. veri spreobračala; poslcd-njič sta bila za noge k vozu privezana iu tako dolgo vlečena po kamnitih potih, d kler nista izdihnila. Sv. Maksima je čudovito vse muke preterpela, in se v samostan podala, kjer je pobožne device okrog seoe zbirala, in poslednjič je mirno v Gospodu zaspala.
17.	Torek. Sv. Hedviija, vojvodinja šleska in poljska, vdova t 1. 1243. — Sv. Andrej, pušavnik in sprič. (Gl. Dan lansk. 1. List 42.) — Blažena Marj.ta Marija Alakok, nuna, je močno pospeševala in razširjala pobožnost do Jezusovega Serca. v 1. 1690.
Danes je mlaj ob 10. uri 55. m. dopoldne.
18.	Sreda. Sopraznik. — Sv. f*nkvž, evangelist. (Gl. Dan. predlansk. 1. List 42.) — Sv. Atenodor, brat sv. Gregorija Cudodelnika, škof in sprič. v Neoctzareji v Pontu , sloveč z učenostjo iu svetostjo, je prejel mu-čenišk') krono pod cesarjem Avrelijauom.
19.	Cetertek. Sv. Peter z Alkantare na Španjskem, iz ojstrejega reda sv. Frančiška, spozn. t 19. vinotoka 1562. — Sv. Var, vojak in sprič. na Egiptovskem, je pod cesarjem Maksimijanom stražil sedem menihov, ki
bo bili zaperti v ječo; ko je bil eden izmed njih umeri, ie jim je pridružil, in je s njimi vred dosegel mučeniško palmo.
20.	Petek. Sv. Janez Kancij, spozn. t 1. 1473 v 70. 1. svoje starosti. — Sv. Artemij, cesarski vojvoda, sprič. v Antijohiji, je bil pod cesarjem Konstantinom Včlikim v veliki časti; cesar Julijan odpadnik pa gaje ukazal po mnogem terpinčenji ob glavo djati zato, ker ga je svaril zavoljo njegove grozovitosti do kristjanov.
21.	Sahota. Sv. Uršula, devica in njene svete tovaršice sprič., so bile od Hunov umorjene 1. 451. — Sv. Hilarijon, učenec sv. Antona pusavnika, opat, sloveč s Čednostmi in čudeži, t 271 v 70. 1. svoje starosti. — Sv. Cilinija, mati sv. Romigija, škofa Remskega.
Kažipot.
(J. Furlani.)
Pot desna je in leva, Ju cčstna roka kaže: Le ostra pa oteva, In gladka srečo laže.
Ob desni tam na gori Blišči se ti razpelo, Po noči kot ob zori Obseva lice velo.
Ob levi gosta šuma Temoto čmerno vlada; Volkov derečih truma Popotne vse napada.
Ko prideš ti do persta, Ki cepi pot na dvoje, Poglej na znamnje kersta: R&zdjal boš vražje roje!
Iz Ljubljane. Mil. knez in Škof so se včeraj, 12. t. m , podali na Dunaj.
Zlato maso bode prihodnjo nedeljo natihoma opravil v ljubljanski hiralnici sv. Jožeta čast. gospod Jožef Kapelj, lokalist v pokoju, rojen na Igu 4. grudna 1797, posvečen 21. kimovca 182*5.
Poslavljenje. Svitli cesar so deinantnomašniku preč. gospodu Alešu Jeralu, fajmoštru v Horjulu, podelili zlati križec s krono za zasluge.
V Pragi so 4. t. m. slovesno blagoslovili pre?alo dvorano ondotne katoliške družbe, v kteri bodo imele vse katoliške društva svoje shode, koncerte, veselice, razstave itd. Mora biti zares kaj posebnega, ker njene lepote ne morejo prehvaliti.
U BudejoviC naznanjajo, da 19. t. m. se bode po vsi ondotni Škofiji prestavljala 251etnica ondotnega škofa milgosp. Jan. Valerijana Jirsika, ki je bil ta dan 1. 1 N>1 v Pragi za škofa posvečen.
Katolicanstvo se razširja na Angleškem. Katoliška srenja v Highgate-u blizo Londona šteje 1200 ljudi, kterih 800 so spreobernili ondi vstanovljeni pasijonisti. Leta 185* tam ni bilo še nobenega katoličana zunaj enega krojača in njegove žene.
Misijonar mnčenec v Kini. Jezuit P. Leveillč piše is San-gaj-a, da so 22. mal. serpana kristjani pokopali P. Van-a, ki so ga pogani davili in na pol živega pekli potem, ko je bil odmaševal. — Drugi misijonar piše, da je s svojimi šolarji bežal v gčre in vsak čas priča-
kujejo smerti. Neki kinešk general je šel na roko hu-dodelnikom, ki bo kristjanom smert prisegli. Pater Le-veille svoj misijon v Ning-ko-fon-u priporočuje katoličanom v molitev.
Z bojišča. Med tem ko se daljši ali krajši primirje obeta, so se pa bojevanja pričele v Serbiji na jutru in večeru (ob Mora vi in Drini) in na Černogori na severu in jugu. Določnega vender dozdaj ni še slišati, in pri toliki strahoviti moči na obeh strančh najberž tudi kmali še ne bo. Čutiti je, da Serbi z Rusi, ali saj kar je vojne, ne marajo za primirje, ampak želč nadaljevanje vojske po zimi, ker blezo upajo, da v mrazu turčin ne bo kaj premogel. — Turški svčt je privolil v primirje, ki so ga vlade zahtevale, in sicer na 6 mescev, do konca sušca prihodnjega leta. Pa kakošno bode to primirje, ako ga Serbi in Čemogorci sprejmejo, ker pišejo že zdaj, da turške roparske trume, ki nič ne prašajo za turško vlado, že zdaj ropajo in mesarijo kristjane okoli Pljevna, Med-venja, Torosa, Mitrovlja in drugod; —ruski prostovoljci pa so boje naznanili, da bodo na svojo roko v Bulga-rijo vdarili, tam upor razklicevali in jo oprostovali, ako se primirje stori? — O uboga Bulgarija, ali ni že dosti terpela?! Molimo, da bi Bog s svojo milostjo vmes segel; če ne, utegnejo take strašne dogodbe ubogi bul-garski narod iztrebiti. — Satanovo kraljestvo, skrivne družbe, kakor meni kardinal vestminsterski, strežejo na to, da se velike moči med seboj spopadejo, — takrat pa bi ti sovražniki prestolov in Cerkve — gerši od Turka — dobili priliko počenjati gnjusobe, kakor so jih počenjali v Parizu 1. 1871. Torej še enkrat rečeno: Molimo, da Božja roka vmes seže in vihar ukroti.
iHihornke nprentembe*
¥ Ljubljanski Škofiji: Č. g. J. Keržič, fajm. pri sv. Katarini, je dobil duhovnijo Jesenice; — č. g. Greg. Jakelj, kapi. v Zatičini, duhovnijo Žalino; — č. g. Jan. Žsn gre za mestnega kaplana v Skofjo loko. — Umerli so čč. gg.: Pet. Bizjak, fajnj. v Ajdovici; Luka Dole-nec, fajm. v Tuhinu, za mertudom, in Lor. Kristan, duhoven z Goriškega, na Dobravi. R. I. P.
ihibnrtni itarorh
Za pogorelce v Logatcu: J. V. 1 gl. — G. Marija Ceroažar 2 gld. — Preč. gosp. kan. 1 . Urh 2 gld. — Po č. g. Jan. Lapajnetu iz Dražgoš 7 gl. — Fara Kropa po č. g. fajm. J. Kapus u 9 gl. — Iz Trebelnega po č. g. fajm. J. iSulerji 10 gl. — Fara Moravče po preč. g. dekanu 44 gl. — Fara Peče 5 gl. — Z Vač 15 gl. — S Svete gore 13 gl. 3»3 kr. — Popravek: V št. 38. naj se bere: Fara Rakitna 8 gl. (namesto 5 gl.)
Za pogorelce v Jablan u mimopeške /are: Iz Trebelnega po č. g. fajm. J. Sulerji 10 gl.
Za ubegle Ercegovince in Bošnjak'-: Neimenovana 1 gold.
Za sv. Očeta: Neimen. 1 gld. s prošnjo sv. blagoslova za življenje in za srečno zadnjo uro. — Gosp. J. Šuler 1 križavec za 2 gl. 12 kr. star. den. — Gosp. N. Šalehar 3 stare sreb. dvajsetice. — Preč. kan. P. Urh
3	gold.
Za afrikan8ki misijon: Iz Trebelnega 3 gl. Za sv. deželo: Po č. g. Mes.: Iz Srednje vasi 3gl. 32 kr.; iz Bistrice 6 gl. 68 kr. — Po č. g. Št. Gnjezdu
4	gl. - Iz Lesec po č. g. fajm. 1 gl. 22', kr. — Po Čast. g. J. Krašovicu is Smartna pri Kranji 15 gl. 18 kr.
Odgovorni vrednik: Loka .Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznlkofl dediči v Ljubljani.