PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /lf\f Abb. postale I gruppo L,eHa Ol) IlF Leto XXIV. St. 57 (6950) TRST, četrtek, 7. marca 1968 SARAGAT JE PRIČEL POSVETOVANJA S PREDSEDNIKI SKUPIN Zelo verjetno v ponedeljek razpust poslanske zbornice in senata Mrzlično zasedata obe zbornici, komisije pa na tekočem traku odobravajo zakone - Ločena mnenja v večini glede zakona o pokojninah INPS - Danes na pobudo CGIL dan borbe v zvezi s pokojninami RIM, 6. — Predsednik republike je danes pričel posvetovanja s predsedniki skupin poslanske zbornice in senata v zvezi z ustavnim določilom, ki mu prepušča odločitev o razpustu parlamenta. Skoro ni dvomov, da bo parlament razpuščen 10. ali 11. tega meseca, tako da bodo politične volitve 19. maja. Senator Terracini in posl. Ingrao *ta po razgovoru skupno izjavila, da so že junija komunistični predstavniki predlagali, da se pospeši delo parlamenta, da bi se lahko sprejeli ustrezni zakoni. Večina pa ni samo tega zavrnila, temveč ni bila sposobna sama izdelati razumnega programa dela, tako da se je jeva opozicija pogosto znašla v položaju, ko ni bilo sogovornika na drugi vladni strani. Tako ni mogoče iti dalje, saj se sedaj samo jemlje ugled demokratičnemu sistemu. Parlamentarca sta odločno zahtevala, da vlada pred zaključkom dela odgovori v parlamentu o zadevi SIFAR, kar je postalo še zlasti nujno zaradi obsodbe tednika »Espres- so» in pri čemer gre za točno vladno obveznost. Liberalec Malagodi pa je dejal, da je treba čim prej končati, da se konča smešiti poskus, da bi v nekaj dneh nadomestili to, česar vlada ni naredila v petih letih. Pod predsednik skupine KD v poslan ski zbornici posl. Zanibelli pa je dejal, da so obravnavali s predsednikom republike zakone, ki jih po njih mnenju lahko parlament še odobri. V poslanski zbornici se je pričela obravnava zakonskega predloga o pokojninah, ki se ne odvija povsem gladko, saj je naletel na zelo ostre kritike tudi večinskih predstavnikov. Demokristjanski sin- nih olajšavah za cerkvene in do-'*“ brodelne ustanove, nikakor pa ne za podjetja. Socialistični poslanci Lombardi Codignola, Ballardini, Greppi in Achilli so vložili vprašanje, če je javno tožilstvo pričelo preiskavo proti De Lorenzu na osnovi okoliščin, ki so prišle na dan med procesom z Espressom. Istočasno so vprašali tudi ministra za obram. MiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiHiinniiiiiiimiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO BEGU ZARADI PONEVERB Češkoslovaški general Sejna zaprosil zatočišče v ZDA Praški tisk kritizira oblasti, ki niso preprečile bega - Preiskava o mobilizaciji oklepne divizije, ki jo je odredil Novotny WASHINGTON, 6. — Ameriški državni departma je danes uradno sporočil, da je češkoslovaški general Jan Sejna, ki je zbežal iz ČS SR pred desetimi dnevi, zaprosil za pravico «stalnega bivanja* v ZDA. Prošnjo sedaj proučujejo, toda general, njegov sin in sinova Zaročenka so že v ZDA. Državni departma dodaja, da je ameriški konzulat v Rimu izdal 28. februarja vsem trem «turističnis> vizum. Kakor so sporočili pred dnevi v Pragi, je general Sejna zagrešil Poneverbo in zbežal pred kaznijo 'z ČSSR. Obtožili so ga, da si je Prisvojil imetje kmetijskih zadrug, vredno okoli 300.000 kron. Njegov Klavni sodelavec podpolkovnik Moravec je že v zaporu. O generalu Sejni so govorili na rajnem zasedanju ljudske skupščino 27. februarja in mu odvzeli poslansko imuniteto. Dva dni pred tem pa je general prestopil češkoslovaško - madžarsko mejo skupno s svojim 18-letnim sinom. Glavni vojaški tožilec je izjavil, da je v celotnem škandalu še veliko temnih mest in nerazjasnjenih vprašanj. Presenetljivo je, piše list *Prace», kako se je generalu Šejnu posrečilo pobegniti, ko je služba državne varnosti že 25. januarja Poslala tožilstvu dokumentacijo o delovanju podpolkovnika Moravca *n ko so bili že takrat znani tesni stiki teh dveh visokih častnikov. 'Prače* piše, da imr. zadeva politično ozadje, in dodaja, da «gre ** moralen propad določenega dela birokratov, ki uporabljajo dogmatske besede, da bi same sebe skrili pred izvajanjem demokratična nadzorstva*. «Tu ne gre za •jacela ali ideje Ali se lahko reče, jia so Sejnovo dejavnost za račun konservativnih sil navdihovale ideje? Imenovat: te osebe dogmatike fl Pomenilo hvaliti Jih.» »Rude Pravo* pa piše, da so srivdo generala ugotovili, ter se sprašuje, »kdaj je vojaški državni Pravdnik ugotovil poneverbo in kdaj Je . zahteval od ljudske skupščine, čaj se šejrn odvzame parlamenta^ v8 imuniteta. General je prekora-p jugoslovansko - italijansko me-Jo 26. februarja, toda šele naslednjega dne se je skupščina sestala, Qa bi razpravljala o zadevi*. . Primer generala Sejne, ki je bil S*® tajnik glavnega komiteja KP ~oSR pri ministrstvu za obrambo, »zbuja v Pragi zanimanje tudi za-radi tega, ker so se v armadi nedavno pokazala različna stališča do ^njega plenuma CK KP CSSR. J" vem je nedavno govoril načelnik Politične uprave v vojski general Pepih. Dejal je, da si je politična “Prava pravilno razlagala delo in sklepe zadnjega plenuma, skupina funkcionarjev glavnega partijskega fvomiteja pri ministrstvu za obrani-1° Pa napačno. Aretirani Moravec J® bil član tega glavnega partijske-«8 komiteja. Glasilo češkoslovaške mladine Mlada fronta« piše danes, da so uredili preiskavo v zvezi z govo-■cami, da je predsednik republike ^ovotny januarja odredil mobiliza-3k> ene češkoslovaške oklepne di-Tjftje, preden je bil razrešen funk-■je partijskega tajnika. List piše, ji8 je novico o mobilizaciji sporo-.J1 včeraj na nekem zborovanju mdentov medicinske fakultete v £8gi bivši načelnik politične upra- podlagi načrta, ki je bil pripravljen junija lani. «Mlada fronta« piše, da se študenti niso zadovoljili s tem odgovorom, in Prchlik j« tedaj pripomnil, da je »bilo koncentriranje oblasti v rokah enega samega človeka preveliko« in da «so lahko bile nerednosti«. «Zaradi tega, je dodal Prchlik, je bila ustanovljena komisija, ki mora izvesti preiskavo o celotni zadevi«. Tajnik češkoslovaške /judske skupščine je danes zavrnil odgovornost zaradi zakasnitve preklica parlamentarne imunitete generalu Sejni. Zadevno sporočilo pravi, da je skupščina dobila zahtevo od javnega tožilca 21. februarja, toda je bila prisiljena čakati do 27. februarja. Iz poročila javnega tožilca izhaja, da je bilo zločinsko dejanje generala šejne ugotovljeno 27 januarja. Iz tega izhaja, da, če se je skupščina prilagodila ustavi, to ne pomeni, da pristojni organizmi ne bi mogli sprejeti ukrepov, da preprečijo beg generala. ^rchbk^*COSlOVaAke vojske Vaclav 4JJ8 zborovanju so študenti vpra-Prchlika, ali je skušal Novotny Poklicati revervlste vojake, da va-sta ,avoJ položaj med kritičnimi selu? < centralnega komiteja. Prch-0Č. Je odgovoril, da Je mobilizacija *!epne divizijo bila izvršena na WASHINGTON, 6. - Predsednik Johnson je poslal posebno poslanico kongresu in predlagal program izdatkov 500 milijonov dolarjev v letih 1968-69, da se pomaga »pozabljenim Američanom«. Gre za 600 tisoč Indijancev, ki živijo v rezervatih ali v mestih na splošno v najslabših gospodarskih pogojih. dikalist Borra je ugotovil, da je enostavna povezava pokojnin z zadnjimi triletnimi prejemki nepravilna, saj so številni primeri starejših delavcev, ld ne zmorejo v zadnjih treh letih visokega delovnega ritma v večjih podjetjih, medtem ko so vse življenje plačevali visoke zavarovalne prispevke. Tako bi se lahko pripetilo, da bi dejansko prejeli manj kot po starem sistemu kapitalizacije pokojninskih pri. spevkov. Odločno tudi protestira federacija italijanskega tiska, ki grozi s stavko, češ da zakon grozi ukiniti posebno zavarovalno ustanovo za novinarje «Amendola», pri čemer se sklicujejo na številna zagotovila, da do kaj takega ne bo nikoli prišlo, in na obljube, da predstavlja posebna zavarovalna ustanova tudi določeno jamstvo za svobodo tiska in neodvisnosti novinarjev. V senatu so odobrili pooblastilo vladi za ureditev državne uprave in s tem v zvezi tudi za nov plačilni sistem državnih uslužbencev. Vlada se je pri glasovanju morala poslužiti zaupnice. Jutri bodo obravnavali nekatere ugodnosti za bivše bojevnike, državne uslužbence. Komisije poslanske zbornice m senata mrzlično zasedajo in na zakonodajnih sestankih odobravajo zakone že nekako na tekočem traku. Na dnevnem redu so še številni zakonski predlogi, vendar bodo le redki prišli do odobritve, ostali pa bodo dokončno zapadli. Komisije poslanske zbornice so danes odobrile kar osem zakonov in to dokončno na zakonodajnih zasedanjih, ker so bili že prej sprejeti v senatu. Med temi zakoni je najvažnejši o vojaških pokojninah, ki se nanaša na milijon oseb in ki predvideva izdatek 60 milijard lir letno. V komisiji za zaklad so odobrili zakon, ki se nanaša na odškodnine žrtvam nacizma. Komisija za pomorstvo je odobrila pomoč ribištvu. Podobno je v senatu, kjer so komisije prav tako naporno in naglo delale. Tako so dokončno odobrili nov zakon o avtostradah, ki pa ne predvideva finančnih bremen za državo, ker govori o zvišanju prevoznih taks. Med zanimivimi zakoni, ki so bili dokončno sprejeti, je tudi zakon o cirkusih in podobnih zabaviščih, ki predvideva vrsto olajšav, poleg tega pa tudi prvikrat za tem zaposleno osebje uvaja socialno zavarovanje. Sest milijard lir so dodelili vsedržavni ustanovi za slepce za kritje nje. nih dolgov. V poslanski zbornici so predložili poročilo poročevalca večine socialista Di Prima o tako imenovani cedolare Vaticana, oziroma o davkih za družbe, ki jih Vatikan ne plačuje. Glede tega so demokristjani v imenu vlade v komisiji predlagali, da bi ratificirali izmenjavo pisem med Italijo in Vatikanom, s čimer bi bil Vatikan plačevanja teh davkov oproščen. Poročilo odločno nasprotuje taki rešitvi, češ da mora glede davčnih zadev vladati pravni red in da ne more biti izjem. Zavrača tudi tezo, da bi konkordat predvideval take olajšave, saj konkordat govori zelo točno o davč- bo, če je na isti osnovi že suspendiral generala iz stalne vojaške službe. Jutri bo po vsej Italiji «dan bor. be za pokojnine«, ki jo je proglasila CGIL, in bo v skoro vseh večjih mestih splošna stavka, ki bo trajala ves dan. Povsod bodo skup. ščine, na katerih bodo govorili člani vsedržavnega vodstva CGIL. Stavki so se pridružili tudi člani sindikata igralcev, ki bodo stavkali štiri ure in pol: od 8. do 12.30. Na Dunaju ppoces proti teroristom DUNAJ, 6. — Pričel se je sodni postopek proti 28-letnima južnima Tirolcema Heinrichu Oberlechnerju in Josefu Forerju, ki ju dolže kršitve zakona _ o eksplozivih. Ober-lechnerja dolže tudi, da je sodeloval pri dinamitnem napadu na vlak «Brenner ekspres* 15. novembra leta 1964. Oba obtoženca sta bila vpletena v teroristična dejanja v Italiji, kjer sta bila že obsojena na hude zaporne kazni. Zbežala sta v Avstrijo, kjer sta bila povezana s teroristično skupino dr. Burgerja in kjer sta skrivala velike količine eksploziva, ki ga je kasneje avstrijska policija odkrila. Takrat so ju izpustili na začasno svobodo, vendar nista držala besede in sta zbežala. Med glavnimi obtožbami proti Oberlechnerju pa je. da je postavil 15. novembri, na vlak, ki vozi proti Italiji, kovček s peklenskim strojem okrog 1 kg donarita, ki bi moral eksplodirati na italijanskem ozemlju v bližini Saloma. Pri tem je sodeloval tudi Joosten, ki pa se je premislli in se je verjetno zbal posledic eksplozije in je vso zadevo prijavil karabinjerjem. Italijanske oblasti so vlak ustavile in poslale prtljažni voz, v katerem je bil kovček, na mrtvi tir, kjer je bomba eksplodirala in povzročila samo materialno škodo. Kaže, da bo skušala obramba izkoristiti prav to «kesanje» Jooste-na, češ da je bil italijanski agent in da je bil dinamita' napad v resnici delo italijanskih provokaterjev. SOFIJA, 6. — Nekaj po 16. uri se je pričelo na sedežu CK bolgarske partije deveto zasedanje politično posvetovalnega odbora varšavskega pakta. Prisotni so predstavniki SZ, Madžarske, ČSSR, Romunije, Vzhodne Nemčije, Poljske in Bolgarije. Pred pričetkom je bolgarska vlada priredila sprejem v domu vojske, kjer je ministrski predsednik Živkov izrazil željo, da bi konferenca predstavljala nov prispevek na potu razumevanja, e-notnosti in moči sodelujočih držav. Po vesteh iz dobro obveščenih virov predstavljajo razorožitev in pomoč Vietnamu osnovno tematiko zasedanja, ni pa verjetno, da se bodo kasneje dotaknili tudi vprašanja Nemčije in reforme vojaške organizacije pakta, tako da bi u-stanovili dve poveljstvi: severno in južno. Glede razorožitve so razlike med stališči SZ in Romunije o predlogu pogodbe za neširjenje atomske oborožitve, pri čemer pravijo Romuni, da sta si ZDA in SZ razdelili svet, in da prihaja do dveh kategorij držav, in da države brez niiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiininiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiniifiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiifiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POTEM KO JIH JE ANGLEŠKA KRALJICA POMILOSTILA Rasist Smith je dal usmrtiti tri pomiloščene Afričane PRIČETEK ZASEDANJA VARŠAVSKEGA PAKTA V SOFIJI Verjeten kompromis med stališčem Romunije in SZ Najbrž bodo tudi preuredili organizacijo obrambnega ustroja - Stališče Poljakov atomske oborožitve tudi ne bodo imele možnost1 razvoja atomske e-nergije za mirne namene. Zato zahtevajo nadzorstvo tudi nad obema atomskima državama. Kaže pa, da bo konferenca skušala najti kompromisno formulacijo in da bo to tudi uspelo, saj ni verjetno, da bi Romunija sedaj hotela izstopiti iz pakta. Podobne vesti prihajajo tudi iz Varšave, kjer pravijo, da se osnovna sporna vprašanja z Romuni nanašajo na pogodbo o neširjenju atomske oborožitve in na notranjo ureditev varšavskega pakta. Poljaki bodo odločno zagovarjali pakt zaradi obstoječega imperialističnega pritiska ZDA in Zah. Nemčije, vendar pa bodo posredovalno vplivali, da bo SZ dala nekatere koncesije Romunom. Veliko ogorčenje po vsem svetu - V Londonu Afriške države pozivajo Anglijo, naj nastopi premišljujejo*, kaj naj storijo s silo proti Smithovemu režimu SALISBURY, 6. — V Južnem Salisburyju so davi obesili v glavnem zaporu tri Afričane, ki so bili pred dnevi obsojeni na smrt na podlagi novega rodezijskega zakona, ki določa najstrožjo kazen za «ogrožanje reda in posest orožja«. Kakor je znano, je angleška kra---------------- ljica Elizabeta pomilostila tri obso- rih primerih nastopal kot guver-jence, toda rasist Smith se na to nerjev namestnik, ni oziral in je odredil njihovo usmr- Za konservativce je ta primer titev. Zaradi tega je nastalo v Ton- hud udarec. Znano je, da so konservativci nasprotovali vsakemu donu veliko razburjenje. Sicer pa je vse to posledica prevelike popustljivosti britanske vlade, ki ni kljub zahtevam afriških držav odločno nastopila proti Smithu, takoj ko je enostransko razglasil neodvisnost Južne Rodezije pod vodstvom maloštevilnin belcev. Komisija OZN za človeške pravice je danes soglasno izrazila ogorčenje zaradi usmrtitve treh Afričanov. Predlagala je takojšnji sestanek varnostnega sveta, da bi zavarovali življenje drugih zaprtih, ki so jih Smithova sodišča obsodila na smrt. Glavni tajnik OZN U Tant je tudi izrazil veliko ogorčenje, ko je zvedel za usmrtitev treh Afričanov. Američani spuščajo s padali oskrbo za oblegane ameriške vojake v oporišču Ke San v Južnem Vietnamu V Londonu je predsednik britanske vlade Harold Wilson na sestanku laburistične parlamentarne skupine izjavil: «Zvedeli smo z veliko žalostjo in z jezo to novico. Vendar pa zaradi velikih ustavnih in pravnih problemov in tudi moralnih, ki ga je stanje ustvarilo, ne smemo danes še sprejeti prenagljenih odločitev, ki bi temeljile na jezi.« Predstavnik ministrstva za Commonwealth je izjavil: «Vlada njenega veličanstva seveda obsoja usmrtitev treh Afričanov v Salisburyju. Voditelj liberalne stranke Thorte pa je dejal: »S tem da je odrekel Afričanom pravico do priziva na privatni svet kraljice, je rodezijski uporniški režim jasno pokazal, da ne želi častne rešitve. Smith je izbral vislice kot simbol svoje uveljavitve.« Predsednik britanskega združenja Združenih narodov Humphrey Berkeley je zahteval, naj se pripravi ukaz za ekstradicijo Smitha zaradi umora. Minister za Commonwealth Thomson je v spodnji zbornici izjavil, da so v Salisburyju z usmrtitvijo Rodezijcev izzvali pravico do pomilostitve, ki jo ima kraljica. Zaradi tega ne more nobena stvar odstraniti ali zmanjšati velike odgovornosti, ki pade na tiste, ki so vmešani v usmrtitev. «Smithov režim, je dodal Thomson, je ustvaril novo težavno stanje in zato je razumljivo, da se prej posvetujem s svojimi tovariši v vladi, preden izrečem svoje mnenje o posledicah, ki jih lahko povzročijo ti tragični dogodki. Pravne posledice sedaj nujno proučujejo državni pravdnik ob upoštevanju, da je v trenutku usmrtitve privatni kronski svet začel postopek, da bi ugovarjal zakonitosti obsodbe, in dejstva, da so trem usmrčenim odrekli materialni čas, da bi lahko predložili svoj primer prizivnemu sodišču » Neki konservativni poslanec je vprašal Thomsona, ali je guverner Gibbs odstopil. Minister je odgovoril, da je v stalnem stiku z guvernerjem, katerega stališče se popolnoma ujema z njegovim. Usmrtitev treh Rodezijcev je Jasen dokaz, da Smith dokončno odklanja pogajanja za povratek k zakonitosti. Prevladuje mnenje, da namerava rasist Smith sedaj počasi ustvariti izrazito rasistično republiko, za kar bo nemalo odgovorna tudi Velika Britanija. Smith je dal usmrtiti tri Afričane kljub opozorilu britanske vlade, da bo morebitna usmrtitev protizakonita in da bodo krivci nekega dne morah odgovarjati za to. To pomeni, da rabelj, policijski poveljniki in funkcionarji pravosodnega ministrstva v Salisbu-ryju in tudi pravosodni minister bodo nekega dne odgovarjali pred britanskim sodiščem. Britanska vlada ne trpi niti obnašanja Hugha Beadleya, ki je v nekate- odločnemu nastopu proti Smithu. V Londonu so danes močno za-stražili rodezijski dom, pred katerim so bile velike demonstracije, katerih se je udeležilo zlasti veliko število mladih. Nekateri študenti so nosili table z napisi: «Postavite Smitha in njegove fašistične rablje pred sodišče« in «Kdaj se bo Velika Britanija odločila nekaj storiti?« Med demonstranti je bilo tudi okoli 15 laburističnih poslancev. Demonstranti so se spopadli s policijo in bilo je tudi nekaj potolčenih. Smithova vlada pa je objavila izjavo, v kateri trdi, da je angleška vlada, s tem da je priporočala pomilostitev treh obsojencev, »pokazala neodgovornost in cinizem«. Izjava trdi celo, da je bilo angleško posredovanje «popolnoma neustavno in v nasprotju z uradno politiko britanske vlade na tem področju«. Na koncu je rečeno, da so »rodezijske oblasti po skrbni proučitvi zavrnile zahtevo za pomilostitev«. V Washingtonu je predstavnik državnega departmaja izjavil, da ZDA obsojajo izvršitev smrtne obsodbe proti trem Rodezijcem, ki jo je od-. ueiovan v osv redil Smithov režim, potem ko jih I Južne Rodezije. ............................................ Vlada predložila strankam delni načrt o univerzi je kraljica pomilostila. V številnih državah Common wealtha protestirajo proti izvršitvi smrtne obsodbe. V Indiji so poslanci v parlamentu počastili z enominutnim molkom spomin usmrčenih. Predsednica vlade Indira Gandi je izjavila, da je «usmrtitev treh mučenikov barbarsko in strahotno dejanje«. Poročila o protestih prihajajo iz Kenije, Zambije, Etiopije, Tanzanije in drugih držav. Pri tem pozivajo britansko vlado, naj nastopi s silo proti Smithovemu režimu. Obe rodezijski nacionalistični stran-kl, in sicer ZAPU (s sedežem v Zambiji) in ŽANU (s sedežem v Tanzaniji) sta poudarili, da usmrtitev ne sme ostati nekaznovana. Zvečer je predstavnik ZAPU izjavil: «Odločitev angleških kolonov, da obesijo naše afriške brate, pomeni hudo izzivanje afriškega prebivalstva. Stvar je zelo huda in odločeni smo storiti vse mogoče, da bodo vse osebe, ki so soodgovorne za usmrtitev, tudi obešene, ko bo prišel trenutek. Krivci so se sami obsodili na smrt, ker to njihovo dejanje ni nič drugega nego hladnokrvni umor.« V rodezijskih zaporih je sedaj okoli sto Rodezijcev, ki so bili obsojeni na smrt. Ni izključeno, da se bo Smith odločil sedaj za usmrtitev tudi teh Rodezijcev. Vrhovno sodišče v Salisburyju Je danes že zavrnilo priziv sedmih A-fričanov, ki so bili pred več tedni obsojeni na smrt. Obsojeni so sodelovali v osvobodilnem gibanju Kardelj v Ugandi KAMPALA, 6. — Član sveta federacije Edvard Kardelj je na poti po vzhodnoafriških državah prispel v Ugando, kjer so ga na letališču pozdravili podpredsednik republike John Babiiha in druge visoke osebnosti Ugande. V izjavi ob prihodu je Kardelj izrazil prepričanje, . da bo njegov razgovor z državniki Ugande prispeval nadaljnjemu razvoju prijateljskega sodelovanja med Jugoslavijo in Ugando, in je pripomnil, da je danes koristna izmenjava misli med državniki držav, ki jih vežejo skupni interesi v borbi za mir in neodvisnost. Kardelj se bo med petdnevnim bivanjem v Ugandi pogovarjal s predsednikom republike , , prevažajo ia letak, štiri člane polju, ki stanuje v bližini univerze, ” .........- RIM, 6. — Vlada je danes pred ložila strankam shemo zakonskega osnutka, ki bi vsaj delno in začasno izboljšal položaj na italijanski univerzi. Zakonski osnutek, ki bi ga lahko odobril parlament pred koncem zakonodajne dobe, je sestavljen iz štirih členov in predvideva med drugim vključitev predstavnikov študentov v fakultetne svete ter ustanovitev koordinacijskih svetov med sorodnimi fakultetami. Ta poskus prenovitve bi moral trajati eno leto, nakar bi moral parlament znova proučiti celoten problem univerzitetne ureditve. Poslanec Codignola, izvedenec za šolske probleme PSU se je sestal danes s poslanci Valituttijem (PLI), Natto (KP) in Rosatijem (KD), da bi proučil možnost odobritve zakonskega osnutka v najkrajšem času. Medtem je na rimskem vseučilišču še vedno prepovedan vstop študentom, razen na ekonomski fakulteti, ki jo je dal rektor prof. D’Avack na rapolago študentom za proučitev univerzitetnih problemov. Vabilu rektorja se je odzval le del študentov, ki so od vsega začetka proti zasedbam. Ti so se zbrali na zborovanju ter imenovali sedem študijskih komisij, ki naj bi proučile načrt Gui, problem izpitov, didaktične metode, probleme študentov-deiavcev, oblike študentskega predstavništva ter pravico do študija. Med osebami, ki so bile aretirane 1. marca ob hudih neredih na rimski univerzi, je tudi 34-letni jugoslovanski državljan Ivica Pajer, po poklicu igralec. Pajer je med drugim nastopal v filmu «Odisej», ki so ga pred nedavnim snemali v Jugoslaviji. Igralca, ki je še vedno zaprt, je že zaslišal javni tožilec Mario Bruno. Pajer je izjavil, da je bil namenjen k svojemu prijate- v _______ ________, toda med potjo so ga ustavili policijski agenti in ker je bil brez osebnih dokumentov, so ga odpeljali v zapor «Regina Coeli«. Pred cagliaritansko univerzo, kjer so študentje včeraj zasedli filozofsko fakulteto, je preteklo noč počila bomba. Zaradi eksplozije, do katere je prišlo ob 2.30, je bilo razbitih nekaj šip. Policija je v bližini univerze našla še drugo bombo, ki k sreči ni počila. Na univerzi v Firencah so študentje sklenili prekiniti zasedbo pedagoške fakultete. Kot je znano, je fakultetni svet v preteklih dneh sprejel študentske predloge, zasedba pa se je kljub temu nadaljevala v znamenju solidarnosti s študenti rimske univerze, še vedno se nadaljuje zasedba stavbarske fakultete. V Urbinu je zjutraj skupina študentov zasedla univerzo, popoldne pa je vdrlo v poslopje okrog 1000 študentov, ki se niso strinjali z zasedbo in ki so po kratkem spopadu odgnali svoje kolege. V Turinu je preteklo noč policija vdrla v zasedeni inštitut za fiziko in iz njega izgnala študente. V znak protesta so danes asistenti humanističnih fakultet zasedli inštitut za politične vede, medtem ko se nadaljuje zasedba stavbarske fakultete. Nespremenjen položaj v Bologni, Milanu in Benetkah, kjer so še zasedene številne fakultete. V Milanu so stopili v boj za prenovitev šolskega sistema tudi dijaki srednjih šol, ki so včeraj zasedli licej Parini. Kljub zasedbi se bo od jutri dalje pouk redno nadaljeval. Tudi v Pistoji so danes srednješolski dijaki dve uri stavkali. Okrog 3500 dijakov je v povorki prehodilo mestne ulice, nato pa so se demonstranti mimo vrnili na svoje šole. sadke in okoli 40 vojakov, ki jih prevažajo v oblegano oporišče. Ameriški bombniki «B 52» nadaljujejo bombardiranj? položajev osvobodilnih sil okoli Ke Sana. Vče raj so ameriška letala izvedla 79 bombnih napadov na Severni Vietnam. V Sajgonu so sporočili, da bodo ameriške oblasti izpustile in izročile Severnemu Vietnamu tri sever novietnamske mornarje, ki so jih ujeli julija 1966 v Tonkinškem zalivu. Zadevni sporazum so dosegli s posredovanjem mednarodnega Rdečega križa Izpustitev je dejanje recipročnosti, ker so severni Vietnamci izpustili tri ameriške pi lote pred nekaj tedni. Jez na reki Evfrat DAMASK, 6. — Sirski ministrski predsednik Zeajen je govoril danes ob začetku dela za zgraditev jezu na reki Evfrat. Navzoči sta bili tudi sovjetska in egiptovska delegacija. Zeajen je poudaril važnost načrta za gospodarsko in socialno pri-hodnost Sirije ter je pozval drža-ve ob reki Evfrat, t. j. Sirijo, Irak m Turčijo, naj podpišejo sporazum, ki naj bi določal pravice vsake teh držav do vode reke Evfrat. Poudaril je, da namerava Sirija upoštevati pravice svojih sosedov. Pri tem je obtožil Zahodno Nemčijo, da je za morebitno gala Siriji na specifičnih sektorjih gospodarstva in oborožitve«. Pripomnil je, da bo jez na reki Evfrat «za vedno simbol ustvarjalnega sodelovanja med arabskim in sovjetskim ljudstvom«. Nato je Zeajen omenil načrt za naftovod Karačuk-Tartus, ki ga Je začela graditi družba Snam-Pro-getti. Izjavil je, da bo delo končano aprila letos in bo omogočilo Siriji izkoriščanje njenega petroleja. Zeajen Je govoril zatem o izraelskem napadu in dodal, da Sirija ni dobila nobene pomoči od bogatih arabskih držav. Izrekel se je za enotnost arabskih naprednih "sil in opozoril na kolonialistične načrte, katerih namen je oživiti regiona-listične težnje. Obtožil je elemente, ki so izkoristili okoliščine, ki so nastale z junijsko vojno, in skušal rušiti napredni režim v ZAR, Pripomnil je nato, da bo britanska resolucija na Srednjem vzhodu, ki Jože Kastelic poroča (pod naslovom Zgodovina esietike) o Hei-deggerjevi razpravi Izvir umetniškega dela, ki je bila v slovenščini objavljena pri Cankarjev1 založbi, ter o knjigi Kathvme V' verett Gilbertove ter IlelmVf-Kuhna Zgodovina estetike, ki je izšla pri Državni založbi Slovenije. Diskusija o razi iškem vrodlik cijskem načinu* je naslov spisa-ki ga je napisal Ludvik Čarni-Stalni komentator Sodobnosti Miran Ogrin pa je prispeval komentar Na robu stalnih nevarn >st1 Mladika št. 2 Februarska Mladika je posvetila uvodni članek izpod peresa Jožeta Peterima Prešernu (Gb spomina na Prešerna), Drago Stoka pa je na kratko opisal Pre' šema kot odvetnika. Leposlovne prispevke imajo v tej številki Stanko Janežič (Naša zemlja " Iz zbirke Tržaški obrazi), Josip Kravos (Ah, ta meja!) ter pesnika Slavko in Marijan Brecelj-Poleg manjših sestavkov je objavljen tudi radijski razgovor prof. Ivana Theuerschuha z dr-Robertom Hlavatgjem, Milkom Bambičem in Klavdijem Palčičem. Martin Jevnikar nadaljnje svojo razpravo o sodobni slovenski zamejski literaturi, ° dramskih nastopih nepoklicnih skupin in o Studiu SG pa poročata J. P. in M. Med Pismi nam in vam na platnicah je zopet na vrsti Kulturni dom. Očitno le> da pripravlja uredništvu objavljanje raznih pisem dvomljive veljave svojevrsten užitek. Ni naša stvar, ali bodo hoteli «upravnikt tega doma» na nestvarna in neresna pisma odgovarjati, čudimo pa se, da jih Mladika objavim• zlasti še, ker je vsaj dvema Q°' spodoma iz uredniškega odbora dovolj dobro znano (kot sm,J poudarili tudi v poročilu o prednji številki), kako je z zadevo okrog upravljanja Kulturnega doma. Lingua nostra Četrti snopič revije Lingua nostra, s katerim sv je zaključil XXVIII. letnik (1967), je ušel s sledečo vsebino: Sergio Zanotti-Due nomi !^pano-por*oahesi: Ines e Alvaro; Mario Ahnei: Bagatel' la; Sergio FisguaU: Una voce-fantasma. obito; Giovannt Aleš' sio in llio Calabres pišeta o besedah: stia, chidca, chiocana• chiavica; Enrico Murpurgo Giuseppe Francescato Appunti »* terminologia deli’orologeria; Goe-tano Rando- italian-j e inglesi in Australia, Aldo Duru: Notizie Vocabolario della Crusca; H gnacento. Na zadnjih petih straneh so poročila o knjigah ** člankih. Naivni sUkarji v turinskl galeriji Vlotti V turinski galeriji Viotti sf-pravkar zaključuje razstava naiv nih slikarjev. Med 22 razstavlja’’j ci sta dva iz Jugoslavije: Btrfš in Tereza Fosovič Nevio Jo • s* je vzel za moto svojega članka v razstavni brošuri besede, *» 'h je o umetnosti naivtiih zapisal Jugoslovan Oto B halji Merin; 0 članku imenuje tud; slavnega br-vatskega naivnega slikarja l,,a~ na Generaliča. Konec turnej v Vietnamu VVASHINGTON, 6. - Pentagon je objavil da za seda) ne bodo več dovolili turnej igralcev mrd ameriškimi vojaki v Vietnamu-Ta sklep je bil sprejet zaradi ras logov namestitve in varnosti- Posamezni igralci bodo sicer še lahko prišli v Vietnam ter stopili v stik z vojaki, ne bodo pa moga nastopati na prireditvah. ČETRTKOVt ČRTICA m v Prikazni Nekega toplega poletnega dne je Hellen Macdonald zbudil iz težkega popoldanskega spanja krik njenega petletnega sina Robbyja. Vrata so se hrupno odprla in Robby je stekel k njeni postelji. Hellen se je spomnila, da je gotovo Dean, starejši sin, spet silil Robbgja, naj gre v čolnarsko lopo... ; — ...tam pa je neka prikazen! — je jecljal mali ~ Prikazni ni, — ga je skušala prepričati. — So, so, mama, tam v lopi za čolne. — V redu, saj ti ni treba hoditi tja. Komaj ji je uspelo, da ga je pomirila. Bilo je že tri četrt na pet. Morala je pohiteti in pripraviti večerjo za otroka in dekle, ki bo prišla pazit nanju. Nato se bo morala naglo obleči in se sestati s Bettg in Patricio. da se bodo odpeljale v vilo, v kateri so bili vsak teden sestanki «zapuščenih» — žena, katerih možje so delali v mestu in so družine čez poletje poslali k jezeru. Sicer ni imela posebno rada teh sestankov, čutila Pa je skoraj dolžnost, da se jih udeležuje in se tako ne izneveri ostalim ženam. Če le Nancy ne bi vedno načenjala svojih problemov, ki so bili tu, na samoti, precej vznemirljivi. Tistega večera so bile že pri poobedku, ko je Nancy rekla: — Da vidimo, kaj bi vi napravile v takšni situaciji: denimo, da nora ena od vas nepričakovano v mesto. Pride v stanovanje in tam njen olimpijski bog, ki mu je podarila najlepša leta svojega življenja, uživa v objemu nežne plavolaske. Kaj bi napravile? Bodite iskrene! Govorile so druga za drugo. Hellen je razmišljala in čakala, da pride na vrsto. Počutila se je neprijetno. Zakaj neki grem v past, je pomislila, in delam, česar nočem? Sovražim te sestanke. Ni mi všeč, da moram hoditi poleti k jezeru in se ubadati z otrokoma, medtem ko ostane mož v mestu, v pisarni s klimatsko napravo in s svojo veselo, no preveč sramežljivo tajnico. — Hellen! — jo je prijela Nancy za roko. —- Ti si na vrsti. Kaj bi napravila? — Jaz? Mislim, da bi ga ubila. Nastala je tišina Spet sem se ujela v past, je pomislila Hellen in se trudila, da ne bi gledala v Nancy, ki se je lokavo nasmihala. Vrnila se je okoli polnoči in slišala Robbyja, kako stoka v postelji. — Kaj mu je? — Ne vem, — je rekla negovalka. — Skušala sem ga pomiriti in sem mu brala, on pa stalno govori o nekakšnih prikaznih. Ko je dekle odšla, je Hellen prinesla Robbpju kozarec toplega mleka in sedla zraven njega, dokler ni zaspal. Nato je prebudila Deana in ga odpeljala v kuhinjo. — Ponavljaj za mano, — ga je rahlo stresla za roko. — Prikazni ni! Dean si je pomel zaspane oči. — Prikazni ne! — je zamrmral. Ponovi še enkrat, toda lepo. — Prikazni ni! — Tako. Sedaj pojdi v posteljo in naj te nikoli vec ne slišim, da strašiš s lemi neumnostmi malega Robbyja! Bil je zmeden in užaljen, ona pa se je obrnila, da ne bi videl solz v njenih očeh. Legla je šele ob pol dveh. — To ni prav, je zamrmrala in prijela slušalko telefona, ki je bil na mizici zraven postelje. Skušala je dobiti svoje stanovanje v mestu. Dvajset minut je telefon zvonil zaman. Nazadnje je spustila slušalko. Ura bo kmalu dve Billa pa ni doma. Kje je? S kom? Naslednji dan je bil topel. Jezero se je svetilo kot ogledalo. Gb štirih popoldne je Hellen poklicala Betty, ki je imela dva otroka Roil-bgjevih in Deanovih let. — Seveda, le pripelji ju, — je bila Betty zelo ljubezniva. — Morda se bom vrnila precej pozno. Saj veš, kako je z vlaki... — Dala ju bom spat. Ti le pojdi in se dobro imej. — Hvala ti, Bety Jaz pa bom pazila na tvoja otroka, kadar boš hotela. Prišla je v mesto ob pol osmih. S taksijem se je odpeljala do stanovanja. Vse je bilo videti v redu. Le na mali mizici v dnevni sobi so bile tri čaše in zmečkane serviete. Na enem kozarcu in ser-vietu je Hellen zagledala sledove šminke. Od razburjenja je začutila slabost v želodcu. Umila si je obraz, ugasila luči in sedla ter čakala. Ob desetih jc odšla v spalnico. Postelji sta bi!> pripravljeni, vse je bilo na svojem mestu. Seveda, saj je bil vedno natančen. V kopalnici jz našla papirnat robček, spet s sledovi šminke. Začutila je grenkobo v grlu in zajokala. — Tega ne bom prenašala! Začela je brskati po polici s škatlami od čevljev i,. s starimi stvarmi. Nazadnje je našla revolver. Bill jo je učil, kako se ravna z njim, za vsak primer. Lahko pride kak tat. Telefon je že štirikrat zazvonil, preden ga je slišala. — Halo! — Vi ste gotovo gospa Macdonald. Oprostite, da kličem tako pozno. Bojim se, da smo vašega moža precej, dolgo zadržali Z ženo sva prebila res prijeten večer. Vaš mož je fant od fare. Ljubo mi je, da bova sodelovala. Povejte mu, prosim vas... Hellen je slišala, kako se odpirajo vhodna mata. — Seveda mu bom povedala. Hitro je skrila revolver pod blazino na svoji postelji. Hvala ti, George Rimmer, pa kdorkoli si že, hvala, da si bil prepričan, da je pri telefonu gospa Macdonald... — Hellen, Hellen, ti! Vesel sem, da si prišla. Kako pa si zadela ravno ta večer? Slišala boš veliko novico... — Že vem. Pravkar je telefoniral neki Rimmer... — Če bi videla ta dva zakonca. Ves gin sta popila v pol ure. Sicer pa, čuj, imamo malo vanilije-vega in ananasovega sladoleda. Rada ga imaš. Hočeš, da ti ga prinesem? — Hočem, hočem, dragi. THOMAS B. DIJWI — E, dragi moj Jakec, od zdej naprej se bomo mogla tudi midva bol ahtat. — Pej zakej? Kašen strah te spet prjama? — Neč strah. Samo pamet. Ke prati burji — ku be reč — ne moreš... — Ma kej si se spet splašu? — Jakec moj, kej nisi vidu tista dva žur-nalista od Ešpreša? — Pej kej? Sej se je na procesi skazalo, de vse, kar sta rekla, de je sveta resnica; so najdli tudi tiste liste jn nobeden ni reku, de sta si štorjo od Sifar zmislela jn de prouzaprou nista neč obrekovala, zatu ke je vse res. — Ja Jakec, jn pole? — Neč pole. Pole je tudi državni pravdnik reku, de se jem neč ne more jn de je narbulše, jeh pestet fraj. — Jn pole? — Ja, pole sta bla vselih obsojena zatu, ke sta se mejšala u državne tajnosti jn tu ne be smela naredet. — A videš. Kej ne pravem zmeram jest, de državne tajnosti jn generale je treba pestet stat. Ku... — Ma moreš zastopet, de časniki jn žuma-listi so tle zatu, de ledi informirajo. — Bejži, bejži! Vse so samo teletualci jn i nimi je zmiram križ. Vidi, denmo reč, te šte-dente jn univerze. Zdej so zastran nekšne reforme vsi po lufti jn delajo štrajke jn okupacje jn demoštracje. Kej je tega treba! — Ma, Mihec moj, univerze morejo bet. — Pej ki je tu rečeno? Anbot jeh ni blo jn ledje so vselih živeli. — Ma Mihec, ne stoj bet taku! Univerze so potrebne jn tudi, de se modernizirajo, de jemajo laboratorije, de je zadosti profesorjev jn vse, kar je treba. Jn štedentje čejo glih tu jn zatu demoštrirajo jn okupirajo. — Ja, ja, ma vse tu dosti košta jn pole bojo spet večji davki jn draginja. — Ma znaš, Mihec, de si forte reakcionaren! Se nisem nikoli mislu, de si tak. Danes so moderni časi jn moremo jemet vse, kar je treba. Jn tudi univerze jn teletualce jn časnike, ke magari pišejo tudi od Sifar. Jn generali pej... — Znaš kej, Jakec, prou ni treba, de govorimo zmiram od tega. Sej je tolko drugeh reči. Denmo reč, naš Nino. Videš, skazalo se je, de niso jemeli prou tisti, ke so se bali. de bo Nino spet zgebn. Zdej je zmagau jn je spet kampjon. Jn vsi smo veseli jn kadar bo pršu nazaj, mu bomo spet nardili an lep sprejem jn bomo šli kričat jn demoštrirat. — Ja, ja, tu žiher greš. Tle ne riščiraš, de se boš dotaknu kašne državne tajnosti. Videš, glih ke govorimo od Ninota: kaku be se lahko štedentje pomagali, če be biu tudi Nino štedent jn de be ses suojmi pestmi pršou u parlament. Be vidu ti, kaku be hitro šlo ses tisto reformo od univerz. Vse bi nardili koker čejo štedenti. — Posluši, meni se zdi,, de smo spet blizi kašneh državneh tajnosti. Zatu je bulše... Olga Vujadinovič je v treh filmih pokazala, da bi se mogla razviti v pomembno ime. Nato pa je presedlala v keramično u-metnost, v kateri se je uveljavila liiiiiiiMiiiiiiiiHiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiliiilliiiiimfiiii ZASKRBLJENOST GENETIKOV Ali sodobni način življenja kvarno vpliva na človeka? Genetiki ne prikrivajo svoje zaskrbljenosti v pogledu usode človeškega rodu. H.J. Mueller, Nobelov nagrajenec za medicino leta 1946, pravi: «Modema civilizacija je ostvarila negativen u-speh kulturnega napredka v genetičnem razvoju. Z drugimi besedami, ono, kar smatramo za izboljšanje v načinu našega življenja, bo avtomatično prineslo nazadovanje v strukturi našega življenja, če je to tako, potem se mi obnašamo kot vaški butec, ki žaga vejo, na kateri sedi.» Leta 1865 sta Gustave Naudin in Johann Mendel odkrila procese, ki uravnavajo reprodukcijo rastlin. Mendel je križal mlad fižol in objasnil zakone, ki so bili potrjeni v modernem laboratoriju. Tako npr. — če križamo fižol z belimi in fižol z rdečimi cvetovi — dobimo v pivi generaciji fižol z rdečimi cvetovi. V nadaljnjih križanjih pa bo ena četrtina povsem rdečih, druga četrtina povsem belih, dve četrtini pa mešanih, rdeče-belih cvetov. Stoletja kasneje je bila odkrita mikromolekula gena, sestavljena iz sladkorja, dezoksiriboze in nukleinske kisline. Dezoksiri-bonukleoproteini (DRN) sestavljajo jedro celice in delujejo na njen ostali del s pomočjo ((glasnikov«, encimov. Način delovanja teh še ni povsem znan. Zdi se, da opravljajo katalitično vlogo, ker so neobhodni v biokemičnih reakcijah, v katerih ostanejo sami nespremenjeni. Področje genetike je široko. Z ................................................................................................. iiiiffiiiriiiiaiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiia»iiiiiaiiiiiiiiiiiilir„,i,,l„ii,,«l|,,|l,ll MODNI kotičik Vračamo se k romantiki vendar pa ne preveč drastično Dosedanje zelo močne barve se bodo nekoliko umaknile Sedaj, ko smo že mimo skrbi glede pustnih zabav in plesov ter nas ne mučijo več dvomi, kakšna večerna obleka bi bila najbolj primerna in katera bi bila povezana * najmanjšimi stroški, se lahko lotimo problema spomladanske in poletne garderobe, ki je aktualen tudi na številnih modnih revijah visoke mode, pa tudi mode raznih boutiques, kot tudi konfekcijske mode. Opaža se, da je prevladujoča barva v letošnji spomladanski modi ponovno modra barva, ki so jo ze nekaj let potiskale v ozadje razne zelene, rjave, oranžne in druge žive barve. Povratek te barve je zelo posrečeno izbran, saj so ji modni ustvarjalci naklonili izredno efektne, čeprav že tradicionalne barvne kombinacije, to je kombinacijo modre z belo in rdečo barvo. Lahko že sedaj potrdimo, da vo uspeh te modne novosti velik, saj je pravzaprav izredno malo tistih, ki jim temnomodre obleke z belimi ovratniki niso všeč, še manj Pa takih, ki bi jim te barve ne Pristajale. . Torej v znamenju modre, bele *n rdeče barve so modni ustvarjalci po vsem svetu pripravili izredno okusne spomladanske modele, od že tradicionalnih spomladanskih Plaščev, ki jih krasijo zlati gumbi, do oblek z rdečimi al' belimi ovratniki in seveda neštetih bluz in kril v enakih barvni/. odtenkih. Temnomodre obleke z belimi o-vratniki bodo v modi tako rekoč fa vse priložnosti in malo jih bo, ki bi se znale odreči lem tako mladostnim in ljubkim oblekam, pa naj se ogrevajo za romantično ali bolj geometrično modo, saj se takšne obleke prilagajajo tako prvi kot drugi modni struji Lahko so namreč krojene izreano romantično z lepimi čipkastimi ovratniki in naborki, lahKo m pa zelo geometričnih Unij, pn katerih prihajajo barvne kombinacije med modro in rdečo barvo se posebno do veljave. Po nekaj letih močnih barv, ki so preplavljale našo garderobo, se nam oči nad novo barvno kombinacijo la avnost odpočijejo. Morda bo nekaterim v začetku neko- I liko težko po zelo živahnih in močnih barvah, kot so to oranžna, svet-lozelena, rumena itd Toda, ko se bodo v zrcalu videle v novi temnomodri obleki, kostumu ali plašču, ki jih bodo krasili ovratniki, gumbi ali drugi okraski v beli, pa tudi v rdeči barvi, bodo nad svojo zunanjostjo še posebno zadovoljne. V teh barvah bodo tudi novi čev- Modra harva prihaja ponovno v modo; Jopica iz temnomodrega blaga in bel ovratniček pa tudi krilo je iz belo modrega blaga. Vse skupaj je zelo skladno Iji, ki smo jih že videle v izložbah, kot tudi torbice, klobučki, foular-di itd. Tej novi modi se bodo morale seveda prilagoditi tudi šminke in drugi lepotni pripomočki, ki bodo povsem drugačnih barvnih odtenkov od dosedanjih Nič več torej pudra z močnimi beige in rožnatimi odtenki, temveč samo pudri in kreme izredno svetlih in nežnih tonov, ki bodo poudarjali belino in svežino obraza, v popolni harmoniji s svežino in ljubkostjo belega ovratnika. Tudi glede barvanja oči so nastopile novosti, ki bodo imele nalogo, poudariti globino oči, ne pa jih vec tako močno obkrožiti s temnimi črtami in potezami, kot se je to do sedaj delalo. Z vsega obraza mora s pomočjo novih lepotnih sredstev dihati predvsem svežost in nežnost, ki ne preneseta močnih tonov. Izjemo bodo tvorile le šminke za ustnice, ki bodo z razliko od dotedanjih nekoliko bolj živordeče in ne več rožnate in oranžne. Ni treba posebej poudarjati, da se bodo morale novi modi prilagoditi tudi pričeske, ki bodo zahtevale zelo bogato nakodrane lase, ki bodo obkrožali obraz, ali pa bodo v bogatih kodrih padali na ramena. Pa tudi če dolgih las nimamo, si bomo mogle pomagati z umetnimi vložki las Seveda ne bodo izginile pričeske s kratkimi lasmi, ki pa ne bodo več tako ravni ter ne bodo pokrivali čela, temveč bodo obkrožali lice v mehkih kodrih in zavojih. Moda novih pričesk je seveda poskrbela tuai za tiste, ki se z romantičnimi tendencami ne morejo sprijazniti. Za te so modni u-stvarjalci med drugim ustvarili vrsto pričesk z gladku pristriženimi lasmi, na katere si bodo lahko posamezne s posebej za to pobarvanimi laki •marisales razne metulje, cvetice itd., ki jih bo mogoče odstraniti z navadnim glavnikom. Vračamo se torej k romantiki, toda ne tako drastično, da ne bi upoštevali tudi zahtev geometričnih in astronavtskih linij, ki so doživele predvsem med mladino velik uspeh. Južna Afrika, točneje Južnoafriška republika je v zadnjem času pogosto na dnevnem redu. Deloma na račun dr. Bamarda, deloma pa na račun tega, ker se veliko športnih zvez upira temu, da b: Južnoafriška republika sodelovala na prihodnjih olimpijskih igrali v Mehiki. Odpor teh športnih federacij temelji na izredno ostri rasistični politiki, ki jo belopolta oblast te dežele izvaja celo v športu. V naslednjem pa ne bomo govorili niti o dr. Barna-du niti o rasizmu v športu, pač pa bomo navedli mnenje o nevarnosti, ki jo rasizem Južnoafriške republike predstavlja za vso afriško celino, mnenje, ki ga je izrazil francoski književnik, filozof in javni delavec Jean Paul Sartre. Sartre pravi: Danes se na telesu Afrike razvija rak, ki bi se mogel kmalu razširiti tudi bolj široko. Gre za apartheid, ki ga sistematično izvaja vlada Južnoafriške republike v teoriji in praksi. «Praksa, ki ji pravijo ((ločeni razvoj«, predstavlja pravzaprav to, da predstavniki trimilijonske-ga belopoltega prebivalstva uresničujejo takšen politični sistem, v katerem 14 milijonov temnopoltih domačinov nima nikakršnih pravic. Ti ne morejo biti izvoljeni v parlament, prepovedano jim je tudi, da se združujejo- v sindikate. Za njih so izdali veliko predpisov, ki se jih morajo obvezno držati in zato tem ljudem v vsakem trenutku grozi aretacija. U-radna vladna propaganda je u-smerjena k temu, da preprečuje razvoj nacionalne zavesti Afričanov. «In ti nimajo prav tako nikakršnih gospodarskih pravic. Praktično so ti ljudje še brez vsakršnih pravic, 75 odst. afriškega prebivalstva živi na področjih, ki niso primerna za obdelovanje. To področje pa zavzema komaj 12 odst. vse površine dežele. Na selja, v katerih živijo Afričani, so praktično konglomerat siromašnih lop in koncentracijskih taborišč. Črnci smejo na delo v mesta, kjer žive belopolti ljudje, le s potnimi listi, toda brž ko delo dokončajo, morajo takoj nazaj v svoje barake, v svoja naselja. Temnopolti ljudje nimajo pravice do kvalifikacije, ker je kvalificirano delo namenjeno izključno belopoltemu človeku. ((Politični in tudi drugi apartheid se opira na policijski teror. Policija stalno vrši po mestih racije. črnca smejo zadržati v zaporu tudi 180 dni, ne da bi sploh začeli proti njemu proces. V zaporih je v praksi mučenje. Procesi pa se vršijo za zaprtimi vrati. Afričan praktično nima zaščite. Stalno Je pod sumom. Se več, pogosto ga tudi brez razsodbe zadržijo v zaporu, češ da ga bodo s tem rešili nevarnosti, da ne gre ponovno na ((politično stranpoti). miimiiiii n u minil i iiiiii m m m mn.. medicinskega gledišča, je najmanj kakih sto bolezni dednostnega značaja, tako npr. sladkorna bolezen, mnoge vrste duševne zaostalosti, gluhonemost itd. Nastanek virusov in raka je moč proučevati samo na osnovi funkcioniranja medceličnih mehanizmov. Računa se, da ima človek okrog deset tisoč genov. Ti so sestavljeni v hromozomih po skrajnje zapletenem in pomembnem razporedu, zakaj mesto gena najpoprej določa tudi njegovo funkcijo. Na znanstvenem področju genetika skuša odgovoriti na veliko vprašanje: Odkod prihajamo? Evgenika pa na še važnejše: Kam gremo? Beseaa evgenika je grškega porekla (eu genos- dobra rasa), a prvi jo je bil uporabil Francis Galton 1. 1907, ko je bilo ustanovljeno društvo za evgeniko. Po Galtonu je treba stremeti za tem, da se prepreči reprodukcija ne-povoljnih genov in se spodbuja reprodukcija povoljnih. Večja možnost podedovanja lastnosti obstaja, ko so si te pri obeh roditeljih podobne. Vendar problem ni tako enostaven. Krščanski filozof Morice Barring si je bil zamislil tale dialog: — Oče je sifilitik, mati tuberkulozna. Od štirih otrok, je prvi slep, drugi mrtvorojen, tretji gluhonem in č .trti tuberkulozen. Ali svetujete, da se peta nosečnost prekine? — Razumljivo — odgovarja evgenik. — Torej ste v tem primeru preprečili, da bi se rodil Ludwig van Beethoven. Zakon naravne selekcije je o-mogočil rojstvo teorije ((socialnega darvinizma,), ki jo je zagovarjal oziroma podpiral filozof Herbert Spencer, in sicer v smislu formule ((ohranitve najbolj prilagodljivih)). Pri nekaterih učenjakih je opaziti težnjo ,da bi svoja raziskovanja usmerili k možnostim predvidevanja otrokovih lastnosti pred rojstvom ter vplivanja nanje. Pa naj se evgeniki obtožijo ah pa tudi ne spričo zlorab, do katerih utegne priti na osnovi razvoja njihove znanosti, so vendarle bili oni, ki so pripomogli k odkritju znanstvenih dejstev, ki bi brez njihovih naporov ostala nepoznana. Negativna evgenika je v začetku gojila upanja, da bo medicini uspelo odpraviti nepovoljne gene. Toda modema medicina se ne razvija v tej smeri in raziskovanja na klinikah niso prinesla zadovoljivih rezultatov. Prenašanje obstoječih genov in nepovoljne mutacije se še kar naprej nadaljujejo. Profesor Wolf, ki je leta 1933 v raziskovalne namene osnoval moderno teratogenezo (znanost, ki proučuje mehanizem nastajanja spačenih živih bitij), omenja, da so vse mutacije, ki jih Je moč doseči v laboratoriju, uničujoče. Vrhu tega se genetiki zavedajo, da razni dejavniki modernega okolja, kakršni so npr. x-žarki, jedrske padavine in razna zdravila, vplivajo tudi na spremembo genov. MNENJE FRANCOSKEGA FILOZOFA J. P. SARTRA Rasizem ni nevaren le za Južno Afriko Med mladino Južnoafriške republike se širi nacizem (Nadaljevanje na 6. strani) HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Spopad med vami in nekim sodelavcem bo kmalu odpravljen. Imejte več za upanja v drago osebo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Sredstva, ki ste jih namenili za izvedbo ne kega načrta, ne trošite za drugo. Povrnili se bodo srečni časi DVOJČKA (od 21 5 do 21.6.) Denar, ki ste ga bili izgubili, vam bo povrnjen. Pazite na svoje besede, zlasti v družbi neznancev. RAK (od 22.3. do 22.7.) Kar najhitreje se osvobodite svojih obveznosti do nekega klienta. Manjše čustveno razočaranje LEV (od 23.7. do 23.8.) Vpraša nje vaše časti je, da čimprej poravnate neki dolg. Nekega minulega čustvenega razmerja ne boste več mogli obnoviti. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Če ne boste skrajno previdni, boste igro izgubili, še preden j( boste začeli. Prehoden nesporazum v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nekdo se vas bo spomnil in vas postavil na mesto, k' vam pripada. Neznačajni ljudje nat ne bodo vaši vzorniki. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Danes boste imeli v poslovnih zadevah neverjetno srečo. Trmoglavost v ljubezni ne privede nikamor. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Ne pustite dela, ki ga zdaj imate, ker boljšega ne boste našli. Zaprite usta nekemu umazanemu obrekovalcu. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Pričakujte, da vas bo neki nasprotnik ostro napadel. V pogledu čustev: po toči zvoniti, ne pomaga. VODNAR (od 211. do 19.2.) Po zmagi, ki ste si jo zaslužili, si privoščite temelji počitek. Na razdri-te nekega starega prijateljstva. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V poslih bodite poslovni, n; mešajte vanje svojih čustvenih razpoloženj. Ne ponižujte se prrd nekom, ki vam ne seže do gležnjev. «Ta praksa izhaja iz osnovne predpostavke o nedopustni plemenski integraciji in o absolutni prednosti belopoltega človeka nad vsakršno drugo raso. V Južni Afriki belopolti ljudje uvrščajo v kategorijo nižjih bitij vsakogar, za katerega smatrajo, da ga lahko sem uvrstijo. V tej deželi velja prosluli ((zakon o pobijanju komunizma«, zakon na osnovi katerega morejo aretirati vsakogar. Zakon o «180 dneh« pa se včasih nanaša tudi na belopoltega človeka, če je njegova dejavnost usmerjena k zaščiti temnopoltega človeka. Zaradi tega so ti ljudje v stalnem strahu pred tako imenovano «črno nevarnostjo« in tudi pred samimi seboj. »Teror cvete tudi v krogih razumnikov. Večina tujih virov kulture je tu prepovedana. Na seznamu prepovedanega slovstva je cela gora knjig, seveda predvsem dela Karla Marksa. ((Belopolti ljudje Južnoafriške republike živijo razkošno in hkrati dolgočasno življenje, tako da se v njem že dušijo. Sociološka raziskovanja so ugotovila, da so šolski uspehi na zelo nizki ravni. «2e v začetku sem rekel, da rakasta rana grozi, da se razširi. To je možno v glavnem zaradi tajnih in javnih sporazumov ter zvez rasistov iz Južne Afrike s Portugalsko ter z nezakonitim režimom Jana Smitha v Rodeziji. Te pogodbe so bolj napadalnega kot obrambnega značaja. «Mnogi belopolti ljudje v Južnoafriški republiki ne prikrivajo svojih želja, da bi razširili svoje imperialistične ideje na vso afriško celino, še več, ideja, po kateri naj bi le močna država mogla izvajati apartheid, dovaja do porajanja fašizma. Ta ideja je bila ena izmed opor za nastanek nacizma v Evropi in sedaj neonacizma v ZDA. Zato se v Južnoafriški republiki širi fašistično gibanje med mladino. «Toda ne glede na vse težave se vrsta organizacij v Južnoafriški republiki s hrabrostjo, ki je vredna spoštovanja, bori proti osovraženemu rasističnemu režimu.« «Svetilka» rabeljskih rudarjev ne bo ugasnila Zelo sem se razveselil, ko mi je prijatelj Tomaž sporočil, da ((Svetilka« — «La lampada« — versko-socialni bilten rabeljske fare ne bo ugasnila. Prejšnje vesti so namreč napovedale, da bo ta župnijski vestnik rabeljskih rudarjev popolnoma prenehal s svojim izhajanjem. Saj ga že nekaj časa ni bilo na spregled. Tudi prej je izhajal neredno: vsega je izšlo od prve številke v marcu 1960 le 26 številk. Nas je vest, da bo ((Svetilka« — «La lampada« — spet zagorela in zasvetila, razveselila predvsem zato, ker je ta verski listič upošteval, da živi v Rablju izdatna slovenska manjšina in je objavljal redno tudi slovenske prispevke. V tem je vsekakor stal daleč pred župnimi listi v Beneški Sloveniji, o katerih je ((Primorski dnevnik« obširno poročal lansko leto (v številkah od 16. do 19. marca 1967) in je takrat ugotovil, da so vsi tamojšnji župnijski listi pisani izključno v italijanščini, le tu pa tam se uporablja kaka beseda v rezijanščini in v «glavi» enega izmed njih je v domačem narečju objavljena molitev posvečena Mariji Pomagaj ter napis pod Kani-novo sliko. Prav zato smo z zadovoljstvom sprejeli pobudo domače beneške duhovščine, ki je lansko leto pričela izdajati za slovenske župnije v Beneški Sloveniji skupno dvojezično glasilo «Dani», ki se je javnosti predstavilo v dokaj prikupni obliki. Iz starih številk «Lampade», ki so mi na razpolago, sem razbral, da je rabeljski župnik don Peter Tomasino (rojak iz Beneške Slovenije) pri urejevanju lističa človečansko širok in zadovoljen, da v njegovi fari ni opaziti manifestacij ((škodljivega nacionalizma«. «Da noi — piše v nekem članku — ciascuno si sente quello che 6: ltaliano — friulano — sloveno, te1 desco, senza stupidi orgogli di su-periorita; č fiero di essere quello ohe č, e non si vergogna della pro-pria origine e della propria lingua*. Rabelj je izrazito naselje rudarjev. Vsakodnevno delo v rudniku, kjer dejalo v nevarnih razmerah (star izrek pravi, da ima rudar vedno mrtvaško srajco na sebi), ljudi zbližuje in jih usodno povezuje. Zato je med prebivalci Rablja globoko vsidran čut solidarnosti. Tako ima gotovo Rabelj daleč naokoli prvenstvo v številu krvodajalcev. Ko so si pred leti ustanovili organizacijo visokega človečanskega sočustvovanja, se je prijavilo kar 90 krvodajalcev (za primerjavo navajam, da je imel Rabelj leta 1964, 794 volivcev). Tomaž je v eni izmed številk ((Svetilke« objavil v rubriki «Iz slovenske torbe« člančič «Dobra soseščina, kako si prijetna!«. Ne bo škodilo, če citiram nekaj njegovih stavkov: «...Pa kako naj si naredim blago sosedstvo? Samo ako si ti blag sosed med njimi. Kar hočete, da bi drugi storili vam, storite tudi vi njim: to je postava! Pokaži sosedu, da mu želiš biti blagohoten sosed, on bo to videl, pa ti bo vrnil enako z enakim!« «Je bolan, obišči ga! Je v stiski, pomagaj mu! Je vesel, veseli se z njim! Je žalosten, potolaži ga!« «Vidiš na njem, kar tl ni všeč, prezrl in glej njegove dobre lastnosti: Pohvali ga! Predvsem pa ne stori, kar veš, da ga žali, jezi.« «Tako bo iz tvoje hiše sijal sonček dobrohotne volje med sosede in odsev njihov bo enak; drugi bodo do tebe taki. Velika naša naloga naj bo: naše delo za dobro sosedstvo med našimi sosedi. Vsak dan vaja v tem; Vsak dan novi poskusi, da to dosežemo. Včasih je to težko zlasti, z nekaterimi sosedi. Vendar vztrajnost mora iti!« Z zanimanjem sem prebral obširen članek «La squadra di soc-corso in azione«. Opisuje akcijo gorske reševalne skupine iz Rablja, ki je reševala ponesrečenega avstrijskega turista z Vevnice v Mangrtskem gorskem masivu. Reševalci niso bili ravno spočiti, ko so morali nujno v akcijo. Toda z neizmernimi napori in samozata-Jevanjem je reševalna skupina dosegla v stenah Vevnice avstrijskega turista z zlomljeno nogo in njegovo ženo, ki si je tudi ranila dlani, ko je poskušala zadržati padajočega, s katerim je bila na skupni navezi. Se večje napore je zahteval prenos ranjenca v dolino. Prvi si je naložil na ramena ponesrečenca reševalec Mirko Kraus, za njim pa so se vrstili drugi. Ko so uvideli, da jim pohajajo moči, da bi mogli sami opraviti zahtevno nalogo, sta dva reševalca, med njimi Slovenec Kabaj, šla po pomoč k slovenski reševalni skupini v Tamar. Tudi ta skupina je prihitela na pomoč v slabih kondicijah — isti dan so imeli za seboj že eno reševalno akcijo. Toda delo so opravili. Lajikom, ki ne poznajo visokega gorstva in si ne predstavljajo, kaj so reševalne akcije, naj povem še to, da so rabeljski reševalci ob reševanju avstrijskega ponesrečenca prebili v stenah dve noči. Omenil sem članek o reševalni akciji iz dveh razlogov. Prvič je tudi to poročilo dokaz, da Je med Rabeljčani močno razvit čut požrtvovalne človečanske solidarnosti, drugič pa kaže ta članek, da je «Lampada» zanimivo urejevan časopis, ki ne objavlja le verskih člankov v ožjem smislu. Tu morete brati članke o šoli, o večerni šoli, o športu, o alpinizmu, spominske članke na pretekle dni, o domačem vodovodu in drugih problemih rabeljskih občanov. Vmes najdete tudi duhovite in satirične spise. Razumljivo je, da posveča list nekaj prostora tudi domačim osebnim vestem (rojstva, smrti, itd.). «La lampada« je pisana sicer v italijanščini, mnogo člankov je tudi v furlanščini, v vsaki številki pa je tudi kak slovenski prispevek. Nas zanima seveda predvsem slovenski del. Slovenski sodelavec «Lampade» je rabeljski rudar Tomaž Cuder (ki je tudi dopisnik ((Primorskega dnevnika«). Ob ponovnem izhajanju ((Svetilke« bi bilo prav, da se Cudru pridruži še kak roja); ;z Rablja; pa tudi če bi še kdo ‘z Kanalske doline priskočil na pomoč, bi ga uredništvo verjetno ne odklonilo. Slovenski prispevki so bili običajno objavljeni pod naslovom «Iz slovenske torbe« in jim je včasih sledil v italijanščini povzetek pod naslovom «Sensi del racconto sloveno«. Poleg pesmi o sv. Barbari (zaščltnici rudarjev) in poznane božične pesmi so objavljene razne duhovite šale, razni citati (med njimi Tolstojevi), pa tuc.) samostojni Cudrovi sipisi, v katerin se kaže včasih pristen domač humor, drugič pa so članki prigodnega značaja (na pr. «Sveta noč«). Ob ponovnem izhajanju «Lam-pade» želimo slovenskemu sotrud-nlku in vsem, ki se mu bodo pridružili, obilo uspeha. Z zanimanjem bomo sledili objavam v lističu, ki nam je sicer ozemeljsko nekoliko daleč, a ker govori našim rabeljskim rojakom tudi v domačo besedo, tako blizu D P. PARIZ, G. — Nagrado Stendhal za slovstvo, ki so jo ustanovili lansko leto, so ietus dodelili belgijskemu pisatelju Charlesu Paronu za njegovo delo tLes vagues peu-vent mourir» Novi nagrajenec je star 50 let in ima za seboj že dolgo dobo aktivnega novinarskega življenja. Od leta 1959 živi v Pekingu, kjer vrši nekakšno založniško službo. Njegovo delo «Le vagues peuvent mou-rin obdeluje temo sedanje Kitajske. Začenja se z nekim dogodkom iz črne kronike, toda Paron, ki je po svojem prepričanju marksist in aktiven komunist prikazuje v delu svoje teorije o sodobni Kitajski. Radio Trst A 7.15, 8.15, i3.i5, 14.15, 20.15 Poročila 7.00 Koledai - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. pesmi - 12.00 Ruska revolucija - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah 17.00 Duo Russo-Safred -17.20 Zgodovina ital. slovstva -17.30 Zaploskajmo jim - 18.00 Zbor «Kras» 18.15 Umetnost - 18.30 M. PeragaUo: Koncert za violino in orkester 19.00 Umilianijev ansambel 19.10 Pisani balončki 19.40 Zabavni ansambli - 20.00 Šport 20.35 »Temna točka«, radijska priredba - 21.30 Jazzov kotiček • 22.00 Motivi dveh Amerik 22.30 Skladbe davnih dob -22.45 Melodije. Trst 12.05 Plošče 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.35 Simf. koncert - 14.35 Komorni ansambel. Koper 6.30, 7.30, 12.30. 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL 10.45 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Melodije - 12.00, 12.50 in 14.15 Glasba po željah - 15.30 Koncert lahke glasbe - 16.30 Radijski oder - 17.00 Orkester Riddle in drugi ansambli - 17.40 Plesna glasba - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Kvartet Page 22.10 Jazz. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranji pesmi - 9.06 Zvočni trak 10.05 Sola 10.35 Ura glasbe - 11.30 Glasbena anto- CETRTEK, 7. MARCA 1968 logija - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Preizkušajo se diletanti - 14.40 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino - 18.05 Veliki variete -19.12 Roman - 19.30 Luna park - 20.15 Operetna glasba - 21.00 Pariški oktet - 22.30 Jug. lahka glasba. II. program 7.30, 8.30, 13.30; 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Nove pesmi - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Radijska priredba - 10.15 Jazz - 11.41 Pesmi desetletja - 14.00 Juke box -15.00 Plošče - 15.15 Operni pevci - 16.00 Z mikrofonom v Ajacciu -17.35 Enotni razred 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Zbori z vsega sveta - 20.10 Glasbeno tekmovanje - 21.10 Angleške plošče. III. program 10.00 Schubert, Schumann in Mendelssohn - 10.50 Sibeliusove skladbe - 12.20 Paganini in Reger - 14.30 Brahmsova komorna glasba - 15.30 Čajkovski in Šostakovič - 16.15 Na spored i dva Haydna -17.20 Francoščina 18.15 Gospodarska rubrika - 18.45 Kulturne aktualnosti 19.15 Blockov kvintet - 20.10 Wagnerjeva opera «Le fate«. Slovenija 7.00, 8.00, iO.OU. 13.00, 15.00, 19.30 Poročila 6 30 in 7.25 lnfor mativna oddaja - 8.08 Operna ma tineja 8.55 Pisatel, Bratko Kreft 9.25 Pozdrav iz Makedonije 10.15 Pri vas doma 11.00 Turistični napotki 12.00 Na današnji dan - 12.10 Iz opere »Zrinjski 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalni orkestri 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Izbrali smo - 15.40 Violinist D. Bravničar 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Simf. koncert -18.00 Aktualnosti - 18.15 Turistična oddaja - 18 45 Jezikovni pogovori - 19.00 Lahko noč, otroci! -19.15 Marjana Deržaj - 20.00 Domače pesmi - 21.00 Literarni večer: Maciame de Stael 21.40 Glasbeni nokturno 22.10 Komorni glasbeni večeri - 23.05 Irena Vrkljan: Pesmi. Ital. televizija 10.30 Šola • 12.80 človek in družba - 13.00 Potopis. - 13.30 Dnevnik - 15.00 Kol dirke - 17.00 Spored za najmlajše 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Kmetijska oddaja 19.15 Poljudna znanost 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik 21.00 C. Goldoni: La bancarotta - 23.10 Dnevnik. II. kanal 18.30 Nikoli n, prepozno - 19.00 Francoščina 2100 Dnevnik 2115 «Su e giu*> - 21.15 Filmske kronike Jug. televizija 17.00, 10 Uu. 13 00 Poročila - 9.40 in 14.50 TV v soli 10.35 in 15.45 Nemščii a 11 30 Angleščina ■ 17.15 Zgodbe iz ilovice 17.30 Oddaja za otroke 11.00 Obzornik 18.20 Narodne glasb) 1R.45 Reportaža 19.05 Pren is iz ateljeja 212 20.35 M Nikezic o zunanji politiki 21.35 Uh Bernard Kavarna na oglu 22 35 Pianistka D. Tomšič. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,9, najnižja 5,9, ob 19, uri 6 stop., zračni tlak 999,9 stanoviten, vlaga 83 odst., nebo 3 desetine pooblačeno, 0,4 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 7. marca TOMAŽ Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 18.00. — Dolžina dneva 11.28. — Luna vzide ob 9.59 in zatone ob 1.1*' Jutri, PETEK, 8. marca JANEZ IZJAVA DEŽELNE SVETOVALSKE SKUPINE KPI Zaradi spora med strankami in odborom prekinjena razprava o gospodarskem načrtu Danes in jutri ne bo sej deželnega sveta v pričakovanju, da se stranke leve večine sporazumejo Na včerajšnji seji deželnega sveta bi se bila morala nadaljevati razprava o programu gospodarskega ki socialnega razvoja v Furlaniji-Julijski krajini, a so jo odložili na nedoločen čas, čeprav je doslej že spregovorilo 17 svetovalcev. Zato tudi ne bo danes in jutri zasedal deželni svet, medtem ko še niso določili za sejo, ki bo prihodnji torek dnevnega reda. Med deželnim odborom in strankami leve sredine je namreč očitno nastal spor glede same vsebine programa zlasti potem, ko ji nasprotujejo vsi trije sindikati, ki so izdali glede tega tudi enoten dokument z raznimi pripombami in predlogi. Kot smo že včeraj pisali, so se zaradi tega predvčerajšnjim sestali v prostorih deželnega odbora deželni tajniki KD, PSU in PRI, pozvali predsednika Berzantija, naj se ponovno posvetuje z raznimi ustanovami ter si pridržali dokončno politično oceno do zaključka posvetovanj. Vsekakor gre za kaj neobičajen postopek. Vse to bi bili morali storiti že prej, preden so predložili program v razpravo deželnemu svetu. To pač kaže, da je nasprotovanje programu splošno in da so morale stranke leve sredine to upoštevati in so bile nekako prisiljene k temu koraku. S tem pa se je vsa etvar silno zapletla. V zvezi s tem je izdala svetovalska skupina KPI v deželnem svetu poročilo. V njem najprej omenja, da je vzela na znanje poročilo o sestanku deželnih tajnikov strank leve sredine s predsednikom Berzantijem In podpredsednikom Giacomettijem dne 5. marca, na katerem so razpravljali o programu za gospodarski razvoj v deželi za leta 1966-1970, zaradi kritičnih stališč sindikalnih organizacij in raznih važnih krajevnih ustanov. Zatem omenja poročilo o tem sestanku in pravi, da očitno kaže zmedo in krizo v okviru večine, tako da se vidi v tem izraz nezaupanja večinskih strank nasproti deželnemu odboru. Zato meni skupina komunističnih svetovalcev, da vse to potrjuje njeno akcijo nasproti načrtu in njene pripombe v začetku razprave v deželnem svetu, ko so komunisti zahtevali, da se ta razprava odloži in Se program predela v njegovih osnovnih zasnovah, še prej pa da se je treba o njem demokratično posvetovati, upoštevajoč izražena mnenja. Ne glede na te ugotovitve poudarja poročilo, da se iz tega vidi, da je zašel deželni svet v nevzdržen položaj. Razpravlja se namreč o načrtu, ki ga z vseh strani kritizirajo in o katerem si pridružujejo dokončno oceno celo stranke, ki sestavljajo večino. Očitno je, da se ne more v takšnih pogojih razprava v svetu več nadaljevati, kakor se je tudi dejansko zgodilo. Prav tako je jasno, da ne preostaja deželnemu odboru nobena druga pot, kot da umakne načrt in ga temeljito predela, kakor že več me- secev zahtevajo komunistični svetovalci, ali pa naj odbor potegne neogibne zaključke in odstopi. Izvršni odbor tržaške federacije PSIUP izjavlja v zvezi z vestmi o krizi deželnega odbora, ki krožijo te dni v političnih krogih, da izraža ta morebitna kriza le zaskrbljenost vodilne skupine PSU, ki se zaveda, da bo stranka zgubila glasove in hoče iti na prihodnje volitve formalno oproščena odgovornosti v deželni vladi, ki je doživela polom na vsej črti. Proslava 8. marca Pokrajinski odbor UDI v Trstu sporoča, da bodo o mednarodnem dnevu žena naslednje proslave: Jutri ob 18.30 na glavnem sedežu v Ul. S. Lazzaro 16/2, ob 20. uri: v Lonjerju (govornica Antonija Čok), v Miljah (Jole Burlo), v Čamporah (Romilda Chincio), na Opčinah (Nadja Pahor in Pina To-maselli), v Škednju (Armida Va-lentinis). V soboto ob 20. uri: v Trebčah (Dorina Cossutta), pri Sv. Barbari (Graziella Gregori in Jole Burlo), v krožku Pečar (Bruna Braida) in v Griži (Maria Ursini). Žensko gibanje združenih PSI-PSDI priredi jutri ob 15.30 v prostorih v Ul. Mazzini 32/1 proslavo mednarodnega dneva žena. Tržaška federacija KPI priredi jutri v Ul. Madonmna št. 19 družinski praznik za proslavo 8. marca. Na večerni proslavi bosta govorila tajnik tederacije prof. Paolo Šema in predsednik zvezne nadzorne komisije Franc Gombač. Ljudsko gledališče bo recitiralo pesmi Bertolda Brechta in odlomke iz romana Gorkega «Mati». Nastopil bo tudi kompleks «Trio Bordon*. Navzočim ženskam, ki so povabljene na proslavo skupno s svojci in prijatelji, bodo podarili mimoze. Jutri bodo se naslednje proslave, ki jih priredi KPI, in sicer vse ob 20. uri: v Rojanu (govornik Mario Colli, deželni podtajnik KPI, pri Sv. Ani (Silvano Bacicchi, deželni tajnik KPI), školjet (Claudio To-nel). S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Vojaški krogi nasprotujejo kandidaturi Doberdoba za zgraditev protosinhrotrona Dokumentarna razstava o soški fronti je bila predčasno zaprta na ukaz prefekture in odbora za proslave Trst 68 Pretežni del sinočnje seje pokrajinskega sveta je bil posvečen odgovorom na razna vprašanja nekaterih svetovalcev. Tako je med drugim predsednik pokrajine dr. Savona odgovoril na vprašanje, ki ga je postavil svetovalec Miam, glede prekinitve, oziroma predčasne zapore dokumentarne razstave o soški fronti na podlagi dokumentov iz arhiva na Dunaju. Dr. Savona je predvsem pripomnil, da se njegov odgovor ne bo razlikoval od odgovora, ki ga je na zadnji seji občinskega sveta dal tržaški župan tudi kot predsednik odbora za proslave Trst 68, ker sta se glede odgovora na zadevno vprašanje dogovorila, saj je pokra, jinski predsednik podpredsednik omenjenega odbora. Dr. Savona je med drugim še dejal, da je omenjeno razstavo organizirala Ustanova za ljudske knjižnice, ki je podrejena vladnemu komisariatu, in da je prepoved prišla od vladnega komisariata, oziroma prefekture. Odbor za proslavo «Trst 68» je izrazil svojo zaskrbljenost zaradi takega postopka in zapore raz- iiiiiii 11111111111111111111111111 n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii UGOTOVITVE PRISTOJNEGA URADA MESTNIH REDARJEV V zadnjih dveh letih zaprli v tržaški občini . 31 mesnic Do tega je prišlo zaradi nakupov mesa onstran meje in še bolj zaradi neupravičenega izdajanja novih dovoljenj za mesnice ■ V februarju življenjski stroški nekoliko porastli sodelavci RAI; radio Trst A in še posebej časnikarski oddelek naj stalno in obširneje poroča o političnem, kulturnem, gospodarskem in športnem dogajanju ter na splošno o življenju Slovencev v Italiji. Po običajnem pregledu o gibanju prodajnih cen živilskega blaga_ in raznega blaga za široko potrošnjo na tržaškem področju je pristojni urad mestnih redarjev ugotovil, da so se cene teletine in jagnjetine^ v preteklem februarju nekoliko znižale v primerjavi z januarjem. Ravno tako je nekoliko popustila cena semenskem olju. jajcem in nekaterim vrstam sira — tako zlasti vrsti latteria in parmezanu. Nasprotno s tem pa je poskočila cena raznim vrstam blaga za široko^ potrošnjo, tako da so se na splošno življenjski stroški tudi v tem mesecu ponovno nekoliko dvignili. Med drugim so mestni redarji v februarju ugotovili, da prodajajo v tržaških pekarnah toliko različnih vrst kruha, da nimajo dovolj prekatov in polic zanje. Zakon pa obvezuje peke, da imajo ločene posamezne vrste kruha na prodaj, ter da je pri vsaki vrsti jasno na- ISA NEDELJSKEM OBČNEM ZBORU Preimenovanje Slovenske katoliške skupnosti v Trstu Poslej se SKS imenuje «Slovensko ljudsko gibanje» Resoluciji o programu SLG in o radiu Trst A V nedeljo je imela Slovenska katoliška skupnost svoj občni zbor, na katerem se je preimenovala v »Slovensko ljudsko gibanje)), vendar bo, kot je rečeno v sporočilu, ki nam ga je poslalo tajništvo, «še naprej politična organizacija slovenskih katoličanov na Tržaškem«. V glavni odbor so bili izvoljeni: dr. Teofll Simčič (predsednik), dr. Matej Po-štovan (podpredsednik), dr. Drago Štoka (politični tajnik), Franc Mljač (organizacijski tajnik), ter še dr. Alojz Tul, Sergij Pahor, dr. Marjan Bajc, Livij Valenčič, Glav-ko Petaros in Marij Maver. Na občnem zboru so sprejeli dve resoluciji. V prvi, v kateri je najavljena sprememba poimenovanja, je med drugim rečeno, da je SLG potrdilo prepričanje, da morajo slovenski katoličani v Italiji ohraniti svojo politično organizacijo in jo prikrojiti sklepom drugega Vatikanskega koncila, da SLG čuti poslanstvo in dolžnost, da aktivno opravlja svojo vlogo v boju slovenske manjšine za svoj narodni obstoj, da je SLG prepričano, da morajo imeti Slovenci v Italiji lastno politično zastopstvo in narodno predstavništvo. Dalje se SLG zavzema za izboljšanje statuta Slovenske skupnosti In za pritegnitev še drugih sil vanjo. SLG tudi ugotavlja v tej resoluciji, da se je politični položaj v Trstu v zadnjih letih znatno spremenil v korist Slovencev z ustvaritvijo ugodnega ozračja za stvarno reševanje naših temeljnih vprašanj in da so v KD ter levi sredini sile, ki so pripravljene voditi novo politiko do Slovencev ter da je treba to politiko budno spremljati. Končno je v resoluciji rečeno, da SLG upravičeno zahteva, naj bodo temeljne pravice slovenske narodne manjšine v Italiji čimprej zakonito urejene In opozarja na beneške Slovence in na Slovence v kanalski dolini In Reziji, ki so še danes brez najosnovnejših narodnostnih pravic in poudarja pravico narodne manjšine do vsestranskega oplajanja z matičnim slovenskim narodom kakor tudi s Slovenci na Goriškem in Koroškem. Druga resolucija pa se nanaša na položaj radia Trst A in pravi, da radio Trst A naj ne bo slovenski samo po jeziku, ampak tudi po duhu. Najbolj pereče so naslednje točke: Pri oddajah naj pridejo bolj do Izraza izvirni in aktualni slovenski teksti: pri glasbenem sporedu naj ima večji delež slovenska glasba (tako narodna kot umetna in lahka); skupine in posamezni sodelavci na Radiu Trst A naj bodo ekonomsko povsem enakopravni z ostalimi Filozofska fakulteta š« vedno zasedena že devet dni traja zasedba filozofske fakultete tržaške univerze, in še sedaj ni mogoče predvideti, kdaj se bo končala. Na zasedeni fakulteti se nadaljujejo zborovanja — včerajšnjega se je udeležilo preko 200 študentov — ter delovanje študijskih odborov. Na novi univerzi se je sinoči sestal akademski senat, vendar ni znano, kaj se je na sestanku sklenilo. Govori se, da je senat sklenil disciplinsko ukrepati proti študentom, ki so se udeležili zasedbe; govori se celo, da bo danes policija odgnala študente iz zasedenega poslopja. Do razjasnitve položaja bi moralo priti na skupnem zborovanju vseh fakultet, ki bo jutri zjutraj v slavnostni dvorani nove univerze, vendar je to malo verjetno ker so to zborovanje sklicali študenti, ki se upirajo zasedbi. V prihodnjih dneh bi morala biti tudi zborovanja posameznih fakultet. študentje tehnične fakultete so včeraj naslovili na fakultetni svet dokument, v katerem so obrazložene študentske zahteve, študentje predlagajo med drugim objavo proračunov posameznih inštitutov in laboratorijev, objavo finančnih poročil ter zapisnikov sej fakultetnega sveta, v katerem bi bilo treba vključiti tudi predstavnike študen tov, pravočasno določitev učnih knjig itd. Med stročnicami se je v zadnjem času nekoliko znižala cena fižolu. V februarju je bilo to še posebej opazno. Kaže, da je treba pripisati to pouščanje v ceni tudi čedalje manjši priljubljenosti, ki jo uživa fižol pri širokih množicah. Na trgu z vinom so se cene v februarju lahko zganile: na splošno so se v večji ali manjši meri znižale v primerjavi z januarjem, pri «ruffinus> in «zignagu» pa so se nasprotno okrepile. Praznovanje 8. marca v Velikem Repnu Ženske iz Velikega Repna bodo praznovale svoj praznik v soboto, 9. marca. Na sporedu so priložnost-govori, nastop godbe in ples. vedena tudi prodajna cena. Kar se tiče raznih prekrškov na področju prehrane pa navaja mesečno poročilo, da so redarji v februarju zaplenili okoli pol stota jestvin, 7 lažnih tehtnic in dve zapestni uri. V tržaški občini so v zadnjih dveh letih zaprli 31 mesnic z govejim in konjskim mesom. Mesarji naglaša-jo, da je do tega prišlo po eni strani zaradi obmejnega prometa, po drugi pa zaradi neupravičenega naraščanja števila izdanih dovoljenj za mesnice. Pred podpisom videmskega sporazuma, leta 1954, je bilo v tržaški občini 265 mesnic; leta 1965 jih' je bilo 334, danes pa so le še 303 mesnice. Na povabilo stanovske organizacije so v februarju skoraj v vseh mesnicah znižali ceno teletini za 60 do 80 lir pri kilogramu. Znižanje bo po vsej verjetnosti le prehodnega značaja, kajti vsako leto se pred veliko nočjo teletina znatno podraži. Jagnjetine je zdaj povsod dovolj v mesnicah: njena cena je na debelo popustila za 250 lir pri kilogramu. V prodaji na drobno pa je bilo znižanje še večje. Cena perutnine ni ustaljena in je tudi v februarju precej nihala. Mesečno povprečje pa je nekoliko nižje kakor v januarju. V tržaških mesnicah je zdaj na razpolago tudi mnogo konjskega mesa poljskega izvora. Na trgu z oljem je opaziti, da se položaj rahlo izboljšuje za potrošnika, ker je oljčna letina v Italiji dobro obrodila. Boljšega olja sicer ni toliko, kolikor so ga pričakovali, ker je iz stiskalnic skoraj povsod priteklo mnogo več drugorazrednega olja. Manjše povpraševanje pa je vplivalo na cene, da so popustile povprečno po 100-120 lir pri kilogramu. Povpraševanje po olivnem olju se je v zadnjih letih znatno zmanjšalo tudi na jugu države, kamor je začelo prodirati semensko olje. Cene semenskemu o-Iju polagoma popuščajo in v enem primeru je organizacija Spar dala na prodaj semensko olje celo po 235 lir liter. Zadnje dni februarja so pristojne oblasti sprejele zakon, po katerem se bo poslej v Italiji semensko olje lahko prodajalo le v zaprtih konfekcijah: zakon bo stopil v veljavo 12. februarja prihodnjega leta, to je leto dni po objavi v Uradnem vestniku. Med mlečnimi izdelki je v februarju popustila cena uvoženemu maslu, predvsem jugoslovanskega izvora, domače maslo pa se je podražilo. Cene nekaterih vrst sira so v tem mesecu popustile. To je bilo opaziti zlasti pri parmezanu in pri siru latteria prve in druge izbire. SINOČI V MALI ŠOLSKI DVORANI stave s pripombo, da se ne bi tar ke nevšečnosti več ponavljale. Na zadevno vprašanje, ki ga je postavil svetovalec Donadel glede šolskega poslopja pri Sv. Roku v Miljah, ki da ga je vodstvo CRDA darovalo pokrajinski upravi, je dr. Savona zagotovil, da bo pokrajinska uprava izročila omenjeno stavbo v upravo miljski občini, tako da bo v njej lahko še naprej deloval otroški vrtec. Prav tako je obljubil, da bo pokrajinska uprava poskrbela čimprej za nujna izredna popravila. Sledil je odgovor na vprašanje, ki sta ju postavila svetovalec Colli in Miani glede protosinhrotrona pri Doberdobu. Tako svetovalec Colli kot svetovalec Miani sta izrazila zaskrbljenost spričo raznih vesti o nevarnosti, da bi kandidatura Doberdoba šla po vodi zaradi ovir s strani vojaških oblasti. Dr. Savona je najprej omenil resolucijo, ki jo je pred nekaj meseci soglasno odobril pokrajinski svet z zahtevo, da se tako krajevne kot vladne oblasti zavzemajo za zgraditev protosinhrotrona pri Doberdobu. Na podlagi te resolucije je pokrajinska uprava posredovala na raznih mestih in tudi na pristojnih ministrstvih v Rimu. Za to zadevo se je osebno zavzemal in se zavzema sam predsednik pokrajine, ki je imel razgovore tudi z najbolj uglednimi in odgovornimi strokovnjaki - fiziki. Nato je dr. Savona dejal, da sta si glede tega vprašanja dve nekoliko ‘različni stališči, in sicer stališče fizikov, ki soglasno zagovarjajo kandidaturo Doberdoba, češ da so tam najbolj primerni in ugodni pogoji za protosinhrotron, ter stališče birokratov, ki navajajo razne ugovore in se sklicujejo tudi na vprašanje državne obrambe. Pripomnil je tudi, da je nujno potrebno pozorno spremljati to zadevo, da ne bi izgubili izredne priložnosti, saj bi izgradnja protosinhrotrona imela zelo ugoden vpliv na nadaljnji gospodarski razvoj naše dežele. Svetovalec Colli je pripomnil, da je predsednik v svojem odgovoru nekaj zamolčal, in sicer, da se za težavami in ovirami skrivajo vojaška podložnost Italije, vojaške služnosti in NATO. Zaradi tega je nujno potrebna takojšnja, skupna in zelo učinkovita akcija vseh izvoljenih organov, od občinskih do pokrajinskih svetov in dežele na pristojnih ministrstvih in predsedstvu vlade. Tudi svetovalec Miani je pripomnil, da gre pri tem za odgovornost vojaških krogov in škodljivo ljubosumnost, ki jo je treba odpraviti spričo velike važnosti, ki bi jo predstavljal protosinhrotron za našo deželo. Sledil je odgovor na vprašanje svetovalke Waissove in Collija glede stanja otroških jasli, ki jih u-pravlja ustanova OMNI. Pred kratkim so bile odpuščene štiri otroške vrtnarice in je bilo zaradi te- jaslih, zaradi česar je bila pred nekaj dnevi posebna delegacija žena pri predsedniku pokrajine. Dr. Savona je podrobno opisal vso zadevo in dejal, da pokrajinska u-prava ne vidi druge možne rešitve, kot da sama prevzame skrb za začasno zaposlitev potrebnega števila otroških vrtnaric, dokler ne bodo otroški vrtci in jasli ustanove OMNI spadali pod pokrajinsko upravo. Svetovalec Colli je pripom. nil, da je sedanje stanje posledica zgrešene in škodljive politike tako imenovanega varčevanja na škodo otrok in je poudaril zahtevo, da se uprava takih ustanov izroči krajevnim ustanovam. Pokrajinski svet je nato soglasno odobril sklep glede posojila v znesku 40 milijonov lir za nakup opreme za moški paviljon umobolnice pri Sv. Ivanu. Prav tako je odobril sklep o dodatnem izdatku osem milijonov lir za ureditev pokrajinske ceste Dom j o - Mačkovi je, ki jo že širijo in popravljajo. Pred zaključkom seje je občinski svet z večino glasov izvolil arh. Daria Tognona za predstavnika pokrajine v pokrajinskem tehničnem odboru. Prihodnja seja bo v sredo, 20. marca. Prepoved parkiranja v Miramarskem drevoredu Tržaški župan je ugotovil, da predstavlja parkiranje vozil v Miramarskem drevoredu oviro in nevarnost za promet. Zato je izdal odredbo, po kateri je prepovedano trajno parkiranje na tem drevoredu na strani hiš s sodimi hišnimi števili od barkovljanskega parka do stopnišča Belvedere. IZLET V VERONO Kmetijska zadruga v Trstu priredi 17. marca avtobusni izlet v Verono na mednarodni kmetijski velesejem. Kdor se ga hoče udeležiti, naj se obme na Kmetijsko zadrugo, Ul. Foscolo 1, tel. 94-386. Prosvetno društvo «S1. Škamperle* priredi v dvorani na stadionu Prvi maj v soboto, 9. marca letos ob 20.30 Prešernovo proslavo s kulturnim sporedom ob sodelovanju pevskega zbora ((Vasilij Mirk« s Proseka-Konto-vela. Vljudno vabljeni člani in prijatelji društva. Odbor Pričetek slovesnosti ob 21. uri v _______________ ___________________ ______________ gostilni Križman v Velikem Repnu.1 ga skrčeno število otrok v otroških (llllllillllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIUllIlKMIIIIIlllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIillimillllllllllllU V SOBOTO, 9. T. M. V MORALNO PODPORO VIETNAMSKEMU LJUDSTVU Tržaška levičarska mladina priredi skupen pohod za mir Manifest mladinskih gibanj PSU, KPI, PSIUP in PRI ■ Stališče vodstva PRI v nasprotju s stališčem mladih republikancev Zaostrena politično situacija v svetu, posebno v Vietnamu, ki povzroča hudo zaskrbljenost po vsem svetu, je napotila veliko večino tržaške mladine, ki je včlanjena v mladinskih organizacijah republikanske, socialistične in komunistične , stranke ter stranke PSIUP, da na skupni platformi izdelajo konkreten program svoje borbe za u-čvrstitev miru v svetu, za mobilizacijo vsega prebivalstva proti vojni in za miroljubno rešitev vojne v Vietnamu. V ta namen so se predstavniki vseh teh mladinskih gibanj sporazumeli, da priredijo pohod za mir, ki bi se začel pri Sv. Jakobu ter bi pomenil moralno pomoč tržaških mladincev vietnamskemu ljudstvu. Pohod je bil določen že za soboto prejšnjega tedna, toda bil je odložen zaradi znanih dogodkov na italijanskih (in tudi na tržaškem) vseučiliščih. Zato je bilo sklenjeno, da bo pohod v soboto, 9. tm. V ta namen je bil objavljen Drugi interni nastop gojencev šole GM Danes stavka za izboljšanje pokojnin Jutri bodo v vseh industrijskih in trgovskih podjetjih stavkali z zahtevo po reformi pokojnin. Stavka bo trajala od poldne dalje in sta jo napovedali Nova delavska zbornica CGIL in Delavska zbornica iz Ul. Duca d'Aosta Ob 13.30 bo na Trgu sv. Antona zborovanje, ki ga prireja Nova delavska zbornica CG 1L. Na njem bodo pojasnili stališče sindikatov do reforme, ki jo je predlagala vlada in s katero zlasti CGIL ni zadovoljna. V mali dvorani glasbene šole GM v Ul. Ruggero Manna je bil sinoči drugi del internega nastopa gojencev glasbene šole. Kot v torek, tako je nastopu mladih gojencev tudi sinoči prisostvovalo veliko število ljubiteljev glasbe in mladine, zlasti pa starsev nastopajočih, ki so pokazali lepo znanje in še enkrat potrdili resnost glasbenega pouka na tej naši kulturni pedagoški ustanovi. V drugem delu so se občinstvu predstavili gojenci iz višjih razredov, in sicer: pianist Črtomir šiš-kovič, Tamara Baldassi, Ivana Pia cer, Barbara Baldassi, Vihra Kodrič, Milena Parlovan, Ada Markon, Loredana Sancin, Mojca šiškovič, Nadja Ambrožič, Ana Marija Biz- jak, Savica Malalan in Ravel Ko drič; violinista Marta Ivasič, Črtomir šiškovič; čelist Iztok Kodrič; klarinetist Borut Kodrič ter solo-pevci Maurica Peric, Viktor Štoka in Ivan Možina. V torek pa so na produkciji na stopili: Vesna Guštin, Jasna Merku, Rado Race Adrijan Obersnel, Luciano Harej, Tomaž Simčič, So nja štavar, Ada Markon, Majda Kodrič, Tea Košuta Stojan Kuret, Iztok Kodrič- violinisti Aleksandra Pertot, Jagoda Kjuder, Adrijan Pahor, Igor Kuret, Sergij Kukanja; harmonikaši Paride Sossi, Sergij Guštin, Aleksanner Ota, Miran Pe-čenik; kitarista Egidij Kos, Anica Škerlavaj. lepak, kjer vse štiri mladinske or ganizacije naštevajo svoje zahteve glede ureditve vietnamskega vprašanja: 1. zahteva po ureditvi, ki bi bila plod pogajanj; 2 priznanje vietnamske narodnoosvobodilne fronte kot ljudske sile, ki predstavlja prebivalstvo v Južnem Vietnamu; 3. sestava v Južnem Vietnamu vlade narodne enotnosti, ki bi združila vse demokratične in nevtralne sile Vietnama; 4. odhod iz Vietnama vseh tujih oboroženih sil, nevtralizacija dežele in na naknadno njeno demokratično zedinjenje. Mladinske organizacije zahtevajo v lepaku tudi, da bi italijanska vlada dovolila politični azii ameriškim vojakom v Italiji, ki bi se morebiti ne hoteli boriti v vrstah ameriških čet proti vietnamskemu ljudstvu. Te točke so sprejeli soglasno predstavniki vseh ze omenjenih or ganizacu- Pred dvema dnevoma pa je tajništvo republikanske stranke javno grajalo sklep svoje mladinske organizacije, da se udeleži pohoda. V sporočilu tajništva PRI je rečeno, da je ta neodgovoren korak napravil neki mladenič, ki ni bil za to pooblaščen. Vest je seveda zbudila v krogih drugih mladinskih organizacij predvsem začudenje in seveda tudi negodovanje, ker je mladenič, ki ie podpisal sporazum za republikansko mladinsko federacijo, sam tajnik te organizacije ter celo njen delegat v Mladinski konzulti. V krogih socialistične mladine se poudarja, da imajo mladinske organizacije, ki so povezane z neko politično stranko, določeno avtonomijo ter da lahko sklepajo po svoji uvidevnosti. Strankino vodstvo se morda včasih ne bo strinjalo s sklepi mladinskega vodstva, toda nedopustno je, da se to vodstvo v tolikšni meri vmešava v delovanje svoje mladinske organizacije, da javno nastopa proti njej ter jo obsodi, kot je to storila prav republikanska organizacija, ki je v svojem poročilu med drugim izjavila, da ne odobrava ne črke ne duha sporazuma za skupni pohod za mir v Vietnamu. Podobno stališče ima tudi komunistična mladina, ki meni, da so se predstavniki republikanske mladine zavestno pridružili skupni ak ciji vseh tržaških mladincev. Zato prevladuje mnenje, da nastop republikanske stranke ne bo žel tistega uspeha kot so si ga zamišljali njeni voditelji in da bo republikanska mladina kljub odporu PRI, sodelovala na pohodu tržaške mladine vseh politični! barv, ne glede na ozke strankarske interese. Slovensko gledališče vTrstu Najavljena predstava VVildove komedije «Kako važno je biti resen« za v nedeljo, 10. marca ob 17. uri v Ljudskem domu v Sv. Križu iz tehničnih razlogov odpade. Italo Svevo . Tullio Kezich ZENOVA IZPOVED (La coscienza di Ženo) (drama v dveh delih) Prevod: MARTIN JEVNIKAR Scenograf: ing. arch. NIKO MATUL Kostumograf: ANJA DOLENČEVA Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režiser: JOŽE BABIC PREMIERA: V torek, 12. marca ob 20.30 (abonma premierski) PRVA PONOVITEV: V sredo, 13. marca ob 20.30 (abonma: prva ponovitev dijaški) Prodaja vstopnic za predstave v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. SAK Jadran vabi na predavanje dr. JOSIPA VIDMARJA o temi «lz slovenske nacionalne problematike» ki bo v ponedeljek, 11. t. m. ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma. SAK JADRAN priredi v petek, 8. t. m., debato o sedanjem stanju univerze, o vzrokih nezadovoljstva med akademiki in zasedbe filozofske fakultete. Debata bo v baru Kulturnega doma, s pričetkom ob 20.30. Vabljeni akademiki in srednješolci! SPDT vabi vse, ki so tekmovali na II. zimskošportnih igrah ter na društvenem tekmovanju, ki je bilo 21. januarja v Črnem vrhu, naj pridejo na nagrajevanje, ki bo danes, 7. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Pred nagrajevanjem so na sporedu filmi s tekmovanj. SAK Jadran vabi vse člane in prijatelje, naj se udeležijo današnjega nagrajevanja zmagovalcev na II. zimskošportnih igrah. Lahko bodo pili iz pokala, ki si ga je Jadran priboril kot najboljše društvo na tekmovanju. Natečaji Pravosodno ministrstvo razpisuje natečaj za 86 mest pomočnika sodnega uradnika (aiutante giudiziario). Kandidati morajo imeti diplomo dokončane nižje srednje šole. Rok za predložitev prošenj zapade 8. aprila 1968. (Uradni list št. 33 z dne 7. 2. 1968). Finančno ministrstvo razpisuje natečaj za 68 mest dodatnega uradnika pri periferični upravi carin in posrednih davkov. Kandidati morajo imeti diplomo dokončane nižje srednje šole. Rok za predložitev prošenj zapade 10. aprila 1968. (U-radni list št. 36 z dne 10. 2. 1968). Finančno ministrstvo razpisuje natečaj za 51 mest dodatnega uradnika pri periferični upravi carin in neposrednih davkov — seznam osebja pri tehničnih uradih za zgrada-rine. Kandidati morajo imeti diplomo dokončane nižje srednje šole. Rok za predložitev prošenj zapade 10. aprila 1968. (Uradni list št. 36 z dne 10. 2. 1968). KASTA POJASNILO Na prošnjo staršev pojasnjujemo, da 20-letni Roberto Vatta, ki smo ga omenili v naši sodni kroniki v nedeljski številki, ni istoveten z Robertom Vatto z Opčin, Narodna ulica št. 38. O Vladni komisar prefekt dr. Cap- pellini je včeraj ob 12. uri sprejel na vljudnostni obisk novega gorl-škega prefekta dr. Stanislaa Pletro-stefanija. O Od danes dalje bodo lahko starši dijakov inkasirall pri občinski blagajni v Ul. Nordio št. 11 nakazila v prid tem dijakom, ki obiskuje-je strokovne zavode In višje srednje šole. Važno za bivše politične deportirance v nacističnih taboriščih Tržaška sekcija Združenja bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih opozarja svoje člane, da bo verjetno v kratkem objavljen v Uradnem listu seznam bivših deportirancev in svojcev umrlih v taboriščih in umrlih zaradi posledic internacije, katerih prošnje za izplačilo odškodnine so bile ugodno sprejete. Po objavi seznamov v Uradnem listu no en mesec časa za predložitev pritožbe ii> ugovorov na zakladno ministrstvo Rok enega meseca ne bo nikakor podaljšan. Zaradi tega toplo priporočamo vsem prizadetim, da se takoj po objavi seznamov zglasijo aa sedežu sekcije v Ul. Zonta 4, kjer si bodo lahko ogledali sezname in sestavili pritožbo, če se jim bo zdelo, da imajo upravičene razloge. Tajništvo sekcije jim bo dalo potrebna pojasnila in jim pomagalo pri sestavljanju priziva. Vest o objavi seznamov bo takoj sporočena v časopisih in po radiu. Kakor smo že poročali, je posebna komisija že zaključila svoje delo in je ugodno sprejela približno 13 tisoč prošenj Ponovno moramo pripomniti, da imajo pravico do odškodnine le politični deportiranci in svojci umrlih v nacističnih koncentracijskih taboriščih (KZ Lager), ali taboriščih smrti' kot npr. Dachau, Mauthausen.. in v Rižarni, ne pa vojni ujetniki in interniranci v delavskih taboriščih. Zato bi bilo brez smisla, če bi taki vlagali priziv, čeprav so predložili zadevno prošnjo, ko ie bil čas za to. Prav tako bi bilo brez vrednosti in upanja, če bi zdaj vlagali priziv tisti, ki so sicer bili internirani v KZ taboriščih, a niso pravočasno vložili prošnje in potrebnih dokumet«. tov. Po poteku omenjenega roka (1 mesec) po objavi seznamov v U-radnem listu, bo zakladno ministrstvo v roku 3 mesecev dokončno sklepalo o prizivih S tem bodo seznami dokončno veljavni in v na aaljnjem roku 2 mesecev se bo za čelo dodeljevanje odškodnine. Kakš no vsoto približno bc vsak upravičenec dobil, bomo lahko sklepali po objavi seznamov, ker bo treba sešteti skupno število mesecev internacije vseh upravičencev. Gledališča Verdi V gledališču Verdi pripravljajo zadnjo operno predstavo letošnje sezone «1 QUATTRO RUSTEGHI« skladatelja Ermanna VVolf-Ferrarija. Opero bo dirigiral Nino Verchi, režiser pa je znani igralec in poznavalec Goldonijevih del Cesco Ba-seggio. Scene in kostumi Franco Laurenti. V glavnih vlogah bodo nastopili: Giorgio Tadeo (Lunardo). Rena Garazioti (Margarita), Adriana Martino (Lucieta), Silvio Maio-nica (Maurizio), Ugo Benelli (Fili-petto), Edda Vincenzi (Marina), A-lessandro Maddalena (Simon), Vito Susca (Cancian), Silvana Zanelli (Felice), Ermanno Lorenzi (Riccar-do) in Marisa Miotti. Prva predstava bo v torek, 12. tm. ob 20.30 za red A v parterju in ložah in za red C na galerijah in balkonih. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. Razstave V dvorani Doma kulture v Izoli razstavlja od 3. do 12. marca slikar Božo Vojnovič. Razstava je odprta od 16. do 20. ure. Nazionale 16.00 ((Operazione S. Pj®" tro». L. Buzzanca, J. Claude Bria-ly, Uta Levka. Eastmamcolor. Excelsior 16.00 ((Italian Secret Service«. Nino Manfredi, F. Prevost. Te-chnicolor. Fenice 16.00 «Gli assassini del ka,ra-te»). R. Vaughn, D. McCullam. Te-chnicolor. Eden 15.30 «Gii occhi della notte«. Senzacionalno! Audrey Hepburn in Alan Arkin. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Važno opozorilo: zadnjih osem minut filma bo vstop v dvorano najstrože prepovedan! Grattacielo 16.00 «Escalation». C. Au-ger, G. Ferzetti. Eastmancolor. Prepovedano mladini p i 18. letom. Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 16.00 ((Costretto ad uccidere«. C. Heston, Joan Hackett. Technicolor. Alabarda 16.00 «Arabella». Virna Lisi, Terry Thomas. Technicolor. Filodrammatico 16.30 «Sull’asfalto 1» pelle scotta«. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «11 Tigre«. V. Gassman, Ann Magret. Technicolor. Cristallo 16.00 «Blow up«. Režija M. Antoniom. Prepovedan mladini pod 14. letom Garibaldi 16.30 «Mata Hari, agente K 21». Jean Moreau. Capitol 16.00 «La notte e fatta per rubare«. C. Spaak, F. Le.roy, G. Mo-schin. Technicolor. Aurora 16.30 «Dalle Ardenne all’in-ferno« Technicolor. Impero 16.30 «La 25.a ora». V. Lisi, A. Queen. Technicolor. Astra 16.30 «Le maledette pištole di Dallas«. Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «A piedi nudi ne! parco«. Technicolor Cinemasco-pe. R. Redford J. Fonda. Ideale 16.00 «La caduta delle aqu!le». J. Mason. V. Andrews. Technicolor. Abbazia 16.00 aArrivederci baby». R-Schiaffino, T. Curtis .Technicolor. Toliko, da me ni podrl kar sredi pločnika v Carduccijevi ulici, ko sem mu povedal, da ga v «naši» knjigarni že čaka prva knjiga iz krasne zbirke ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI namreč knjiga o sesalcih tako jo jc pobrisal proti Uiadki UnjigoAfri TRST — Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61-792 Ljudska prosveta V scboto, 9. marca bo gostovalo v Finžgarjevem domu na Opčinah Šentjakobsko gledališče iz Ljubija* ne. Igralo bo Medvedovo komedijo zmešnjav v treh dejanjih RENDEZ-VOUS. Začetek ob 20.30. SPDT organizira v nedeljo, 10. tm. smučarski izlet na Vojsko nad Idrijo ob priliki tekmovanj v slalomu, veleslalomu in teku. Vpisovanje z* Izlet in tekme Je v Ul. Geppa 9 (L nadstropje) po 18. uri do vključno 7. tm Včeraj-danes ROJSTVA SMRTI POROKE Dne 6. marca 1968 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 96-letna Elvira de Fj-chtl vd. Fano, 58-letni Arturo Illiori. 60-letna Rina Quargnass! vd. Clccardl. 80-letnl Giuseppe Bertazzi, 54-letnt Marcello Zorzetto, 82-!etna Antonia Možina vd. Giorgi 82-letna Rosa Al-vise vd. Furlan, 81-letni Francesco Zanella, 44-letna Antonia Žagar por. Giuressl. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 19.30) Dr. Gmemer, Ul. Giulla 14 (tel. 95767). Manzoni, Largo Sonnino 4 (tel. 90-965) INAM — Al Cedro, Trg Oberdan 2 (tel. 36-274) 0'Ambrosi. Ul. Zorutti 19/c (tel, 96-212). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8 30) AH'Angelo d'Oro, Irg Goldoni ** (tel. 38-009» Cipolla, Ul. Belpoggio * (tel 35-602) Marchio. Ul. Glnnastica 44 (tel. 95-417). Miam, Barkovlje — Mlramarskl drev. 117, (tel. 35-728). Mali oglasi • GRADBIŠČE ali STAVBO za podreti. po možnosti v rezidenčnl četrti, kupi zasebnik. Naslov na upravo lista. Darovi in prispevki V spomin na nepozabnega očeta o' moža daruje družina Trampuž 5000 lir za Pd. «Cankar» In 5000 lir za Glasbeno matico. Grglj Silvester daruje 2000 Ur z* |Sd. Gaja ob rojstvu hčerkice Sonje. VESTI z onstran meje Smernice letošnjega gospodarskega in družbenega razvoja koprske občine Družbeni bruto produkt se bo povečal za 10 odsi., narodni dohodek pa za 8 odst. - Ob novi operativni obali bodo lahko pristajale ladje do 100.000 ton nosilnosti - Povečanje proizvodnje v industriji in v kmetijstvu vozil 1100, ki ga je šofiral 63-letni Giovanni Fait iz Drevoreda XX. Koprska občina je sprejela smernice letošnjega gospodarskega in družbenega razvoja, iz katerih je razvidno, da se je družbeni bruto Produkt povečal za 10 odst., narodni dohodek pa za 8 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. V strukturi celotnega dohodka bo na prvem mestu promet z 32 odstotki, na drugem pa industrija. Velikega po-Jhena za nadaljnji razvoj Kopra bo graditev rezervoarjev za 40 tisoč ~n nafte pod Serminom. V ta namen po Petrol investiral 30 mi-ujonov novih dinarjev. Vzporedno a tem bo začela Luka Koper graditi nov del operativne obale proti Jfnvu Rižane. To bo specializirana dbala, ob kateri bodo lahko pristajale ladje tudi do 100.000 ton nosilnosti. Da bi lahko uresničevali »misel izgradnje koprske industrij-»e cone, bodo letos zaključili priprave za izsuševanje škocjanskega ‘aiiva. Za industrijsko cono je nam-5®® čutiti vse večji interes tako jugoslovanskega kot tujega kapi- V smernicah gospodarskega raz- voja občine je čutiti posebno skrb *a uvajanje načela gospodarnosti na vsa področja. Odborniki so priporočili gospodarskim organizacijam, naj izboljšajo kadrovsko strukturo in zaposlujejo več kot doslej mlade ljudi, ki prihajajo iz univerz m iz srednjih strokovnih šol. Nadalje so naglasili, da bo potrebno Posvetiti večjo pozornost vlaganju »redstev v sklade. Lansko, neugodno razmerje med skladi in osebnimi naj bi popravili na V industriji predvidevajo povečanje proizvodnje za okrog 7 odstotkov. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarske reforme, so nastopile v ?akaterih podjetjih težave, ki pa ®oveda niso nepremostljive. Posamezna podjetja so se namreč lo- temeljitih raziskav tržišča in “Odo rezultatom teh raziskav tudi Prilagodila svoje proizvodne programe. Tako bo Iplas uvedel novo Proizvodnjo dibutilftalata, v Tomosu bodo razširili asortiman, med-iom ko bodo v Lami začeli na so-noonih tehnoloških principih proiz-kJati ključe in pohištveno okovje, v kmetijstvu se bo podjetje Agra-|a orientiralo še naprej na vrtnar-“[vo, sadjarstvo in vinogradniško Proizvodnjo. Nove investicije so predvidene razen za obnovo kmetij-tv£? povržin tudi za razne objekte. bodo povečali zmogljivost vin-dm "Leti 24 65 vagonov vina. Ure-u bodo skladišče in prodajalne fr. kmetijske pridelke na koprski rtSi1-0*' Na*aj se je sestala druga de-aa . komisija, ki je odobrila za-siJriai. osnutek o omejitvi lova po-V , - ‘i1, drugih sladkovodnih rib. ri„2,acetku je predsednik Angeli o-(0 ?/ ukrep za zaščito ribjega za-ci d ^Pregovorili so nato svetoval-Gnkuer^om.as’ Jarc, Moschioni, Del °°' Chieu, Morpurgo in Boschi. ^atem ____________ _____ __ ^ nw!l?v?*ca Angeiija o dopolnilnih Blate kmetijskih pogodb in tir« nsK1 PredLg komunistov, ki se Ja b Podobnef'a Predmeta. Komisi- hfii,", Ponovno razpravljala o tem M ‘bodrijo sredo svet0p°?ne se Je P°b predsedstvom stfliV?va ca Cotiunnija sestala prva o ,na komisija, ki je razpravljala cent 0nu 0 Prispevkih študijskim rnri"!am. za dokumentacijo medna-jPbih izmenjav. Zatem je komisi-kim?dobrda zakonski osnutek o od so^U PPsi0P'j v Rablju, pri čemer je 2e k^numisti vzdržali. Končno , *?misija proučila tri zakonske Hov • 0 komunistov, demokristjanu.,10 socialistov ter liberalcev o nriiSavah izseljenim volivcem, ki bojo volit v svoje kraje. Dve prometni nesreči rih>V2 Prometni nesreči, pri kate-80 Pile tri osebe ranjene, rta Na včerajšnji seji deželnega sveta so razpravljali samo o zakonskem osnutku o urbanističnih normah, ki ga je vlada vrnila deželnemu svetu za ponovno razpravo z raznimi ugovori, češ da ni v celoti v skladu z državno zakonodajo in z deželnim statutom. V pristojni komisiji so skoraj vse te ugovore sprejeli, da ne bi vlada še enkrat zavrnila osnutka, s čimer pa se seveda ni strinjala opozicija. K prenovljenemu zakonskemu osnutku je pripravil pisano poro čilo svetovalec Ribezzi (KD), ki je navedel v njen glavne vladne ugovore in obrazložil nujnost, da se sprejmejo. Bistvena sprememba se je tikala predvsem člena 8, katerega prvotno besedile pravi, da se dokončni osnutek urbanističnega načrta uveljavi z odlokom predsednika deželnega odbora po njegovem izglasovanju v deželnem svetu. Vlada pravi, da je to v nasprotju s členom 24 statuta, ki določa zakonodajne pristojnosti deželnega s ve ta, ter s členoma 42 in 46 statuta, ki prepušča izvršilnim organom upravne naloge. Ker je po vladnem mnenju uveljavljenje urbanistične ga hačrta upravno in ne politično dejanje, je zahtevala vlada spre membo, ki pravi, da se uveljavi de končni urbanistični načrt z odlokom predsednika deželnega odbora po sklepu deželnega odbora (in ne sveta, kot je bilo v prvotnem zakonskem osnutku) Drugi popravki, ki jih je zahtevala vlada, so manj pomembni. V splošni razpravi o novem osnutku je spregovoril najprej poročevalec Ribezi, ki se je skliceval na napisano poročilo, za njim poročevalec manjšine Trauner, nato komunist Bosari, misovec Morelli, psiupovec Bettoli, demokristjan Ri-gutto in komunist Cuffaro Svetovalci večine so zagovarjali novi osnutek, opozicijski pa so bili proti njemu. Tako je na primer Bosari navedel razne negativne plati zakonskega osnutka in dejal, da predvideni postopek za urbanistično načrtovanje izključuje krajevno pobudo. Predvsem bi se morali upreti vladnim ugovorom i.i odločneje zagovarjati in braniti pravice deželnega sveta. Sploh zožuje vladni poseg deželno avtonomijo. Razpravljavcem sta odgovorila poročevalec večine Ribezzi in v imenu odbora dr Berzanti, ki sta zagovarjala spremembe, to je novo besedilo osnutka. Med razpravo o posameznih členih so Bettoli (PSIUP) in komunisti predložili popravek, v katerem so predlagali prejšnje besedilo, to je, da uveljavi predsednik deželnega odbora dokončni osnutek urbanističnega načrta potem, ko ga je odobril deželni svet. Poročevalec Ribezzi in predsednik Berzanti sta se izrekla proti popravku, češ da bi potem vlada zakonski osnutek ponovno zavrnila. Zatem je večina z glasovanjem tudi zavrnila popravek, za katerega sta glasovali samo leva in česna opozicija. Končno so odobrili z večino glasov popravljeni zakonski osnutek. Zanj so glasovale stranke leve sredine, proti komunisti, PSIUP in misovci, medtem ko so se liberalci vzdržali. na hranilnica iz Gorice organizirala natečaj, s katerim naj bi pri učencih osnovnih šol vzbudila, odnosno okrepila čut za varčevanje. V tem tekmovanju, pri katerem so povabili na sodelovanje tudi starše in učiteljstvo, sodelujejo letos tudi učenci osnovnih šol. Pogoj za udeležbo pri natečaju je, da šolar v obdobju od 1. oktobra lani pa do 25. marca letos vloži na knjižico pri tem zavodu najmanj 500 lir. Med posamezne razrede, ki se bodo udeležili varčevalnega tekmovanja, bo hranilnica razdelila 301 nagrado v raznih učilih za skupno 800.000 lir. Denarne nagrade za 400 tisoč lir so namenjene tistim šolskim ravnateljstvom, ki bodo v tekmovanju najbolj aktivna; poleg tega bodo razdelili za nadaljnjih skoro milijon lir učil, ki jih učenci najbolj potrebujejo. Dosedanja udeležba pri tem tekmovanju kaže, da bo to tudi letos imelo uspeh. Poleg tega je hranilnica razpisala poseben natečaj za nalogo o varčevanju, ki jo bodo napisali dne 12. marca samo učenci četrtega razreda osnovnih šol. Za nalogo ki bo najbolje ocenjena je določenih 50 tisoč lir, ki jih bodo skupaj z drugimi manjšimi nagradami izplačali na proslavi dneva varčevanja. Razstava posoških umetnikov v dvorani Stella Matutina V soboto 9. marca ob 18.30 bodo v razstavni dvorani Stella Mattuti-na v Gorici odprli" likovno razstavo treh umetnikov iz Gornjega Posočja. Vsak po 8 del bodo razstavili Branko Lazar iz Kanala, ki bo pokazal svoje akvarele, Pavel Medvešček iz Anhovega s svojimi linorezi in grafiko ter Miloš Volarič z oljnatimi slikami. Za to j/riliko bodo pripravili tudi poseben katalog o treh umetnikih in njihovih delih. Razstava bo ostala odprta do 18. marca. Ljubitelje upodabljajoče umetnosti vabimo, naj si jo ogledajo. Pobiranje davkov v Sovodnjah županstvo občine Sovodnje sporoča, da bodo dne 13. marca od 8. do 12. ure uradniki davčnega urada iz Gorice pobirali zapadli obrok davkov na županstvu v Sovodnjah. ....................................... UMOR V MANZONIJEVI UUCI Neresnične so govorice o aretaciji dveh oseb Karabinjerji intenzivno iščejo morilca Včeraj se je po mestu razširila vest, da so karabinjerji, ki preiskujejo umor 78-letne Giuseppine D’An-drea, aretirali dve osebi, nekega moškega in neko žensko, ki naj bi bili osumljeni sodelovanja pri umoru. Pooblaščeni krogi so govorice odločno zanikali. Kriminalni organi se poglabljajo v najrazličnejše situacije, ki so se tisti usodni večer pojavile v hiši štev. 24 v Manzonijevi ulici. Zanje so zanimive sleherne nadrobnosti, ki bi mogle izpopolniti mozaik bolj ali manj utemeljenih domnev. Pri tem bi jim bilo v pomoč kakršno koli tudi telefonsko obvestilo, ki bi posvetilo v ta dokaj zapleten umor. Zastopniki goričkih planincev na proslavi v Ljubljani Slovensko planinsko društvo je poslalo v torek 5. t.m. štiričlansko delegacijo na proslavo 75-let-nlce Planinske zveze Slovenije, ki so jo ta dan praznovali v Ljubija ni. Uradni del Je bil na mag: stratu na Mestnem trgu, kjer je pozdravil goste, ki so prišli tudi iz drugih zamejskih krajev, predsednik PZS dr. Miha Potočnik. Zatem je prejšnji predsednik dr. Fedor Košir podal poročilo o delovanja matične planinske organizacije v teh 75 letih. Po tem uradnem delu je bil ob 20. uri kulturni del proslave v veliki dvorani v Tivoliju. Pri tem s) sodelovali komorni zbor in orkester RTV, člani Slovenskega na rodnega gledališča, zabavni orkestri, humoristi in pevci popevk. Na tem srečanju Je bilo tudi sklenjeno, da bodo na nekatere seje PZS v bodoče povabili tudi predstavnike slovenskih planinskih organizacij iz Gorice, Trsta in Celovca. RIMO «IK1S. PBOSEK Predvaja danes, 1. t. m., ■ pričetkom ob I*A0 Onenuacopc-♦echnicolor film: UNO SCERIFF0 TUTTO D’0R0 (Serif iz samega zlata) Tgrajo; LOUIS McJULJAN, K ATHLEEN PARKER IN JAO-QUES BERTHIER Predavanje v Stella Matutina Sodelovanj« državljanov v političnem življenju Prihodnji ponedeljek 11. marca ob 21. uri bo v Stella Mattutina v Gorici govoril univerzitetni profesor Pler Luigi Zampetti o temi «Ali smo pred novo obliko političnega udejstvovanja?« V državah s parlamentarno demokracijo je občutiti vedno manj-| še sodelovanje državljanov v poii-j tičnem življenju. Ali je za to kriv parlamentarni reprezentativni si-i stem? Ali je mogoče ta sistem popraviti z večjo mobilizacijo državljanov? AH sta senat ln poslanska 1 zbornica najbolj primerna za demokratično predstavništvo? Govornik bo odgovoril na vsa omenje na vprašanja. Predavanje deželnega odbornika Tripanija Snoči je deželni odbornik za finance Tripani predaval v veliki dvorani trgovinske zbornice o dosedanjih posegih deželne uprave na gospodarskem in finančnem torišču. Predavanja se je udeležilo okrog 20 gospodarstvenikov iz Gorice. Med drugim je Tripani dejal, da razpolaga dežela s precejšnjimi finančnimi sredstvi ter s instrumenti, ki omogočajo, da se ta sredstva vključijo v gospodarski obtok. Na ta način lahko dežela vpliva na gospodarski razvoj preko infrastruktur, kreditnih spodbud itd. Zatem je omenil kakovostne in količinske plati deželne gospodarske politike. Izdatki v kapitalu so predstavljali 76,42 odst. posega na gospodarskem torišču od celokupnih izdatkov. V socialne namene so izdali 15,40 odst. Rekel je, da je bilo treba doseči pravilno sorazmerje med tekočimi izdatki in izdatki v kapitalu. Kar se industrije tiče, Je dežela delala na tem, da bi se njena proizvodnost povečala. Predvsem je finansirala Infrastrukture in dajala kreditne olajšave. Spodbujala je s tem zasebno in javno pobudo in omogočila najetje posojil po znižani obrestni meri. Omenil je ustanovitev deželne finančne družbe in poudaril, da so na trgovinskem sektorju skušali okrepiti strukture. Govoril je o turizmu in o oskrbi za njegov razvoj. Zatem je omenil deželno kmetijsko politiko, ki je težila tudi za tem, da se poveča proizvodnost. Svoje predavanje je zaključil z ugotovitvijo, da je dežela v štirih letih svojega obstoja izvajala uspešno gospodarsko politiko. program, izdelan na lanskem srečanju v Trenti. Frisotni so ugotovili, da je bil večji del sprejetih nalog iz tega programa kulturno prosvetnega sodelovanja med Tolminsko in Beneško Slovenijo ures ničen. Na torkovem sestanku so ugotovili, da obstaja še cela vrsta možnosti za razširitev kulturnega sodelovanja kakor tudi sodelovanja na drugih področjih, ki zanimajo slovensko prebivalstvo na eni in drugi strani meje. Pokrajinska cesta čez Oslavje v Števerjan je še vedno dolgo (po zemljepisni in časovni razsežnosti) gradbišče. Podjetje Mattiroli je doslej zgradilo večji del opornih zidov, te dni pa vozi na cesto gramoz, da bi jo utrdilo. Briška zemlja namreč rada drsi kadar se razmoči, pa je potrebno, da se dodobra utrdi, sicer se lahko zgodi, da se celotno cestišče premakne proti dolini. Ko bo cesta urejena, bo vožnja v Brda po oslovski strani prijeten izlet. V brajdi smo pri zabijanju kola zmotili priletnega možakarja Karla Klanjščka. *Ko sem jaz hodil še v liliiiiiiiimiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PROSLAVA 8. MARCA V GORICI F*!1 * -»J1 Sindikalne vesti Sindikat uslužbencev pri avtoprevoznikih, ki je vključen v CISL obvešča vse prizadete da bodo zahtevali plačilo za tridnevno stavko avtoprevoznikov od 26. do 28. februarja ker šoferji na splošno niso bili pravočasno obveščeni o stavki, ker so se tistega dne javili na delu, ker so vozili tovornjake tisti dan Skozi Gorico in ker so bili tistega dne že pripravljeni za redno delo. Zato vabi prizadete šoferje naj se zglasijo na sedežu sindikata v Ul. Roma 20, kjer bodo lahko dobili podrobnejša pojasnila. Pokrajinska federacija uslužbencev krajevnih ustanov sporoča, da je senat odobril odlok, s katerim stopi v veljavo izplačevanje odpravnine za uslužbence te kategorije. Ukrep velja od 1. marca letos V petih letih od svoje ustanovitve si je Goriški oktet iz Šempetra pri Gorici pridobil sloves dobrega in ubranega pevskega ansambla, kar je potrdil s številnimi uspešnimi nastopi doma in v inozemstvu. Nastopil je že tudi v Gori- ci, kjer je bil deležen splošnega odobravanja. V nedeljo 10. marca bo zopet nastopil v Prosvetni dvorani v Gorici ob 16. uri v okviru mednarodnega praznika žena, ki ga prirejajo napredne slovenske žene z Goriškega. pevmsko šolo — se je odrezal — smo pisali Oslavlje. Italijani so vas spremenili v Oslavia mi pa smo iz tega napravili Oslavje. Domačini še danes pravijo svoji vasi Oslavlje.* Poslušali smo njegovo zanimivo razlago ter mu pritrdili, da je pravilno tisto ime, ki ga uporabljajo domačini. «Pri temle spomeniku — je nadaljeval — kjer so pokopali nekega generala, je bilo staro Oslavlje, sestavljeno pred prvo vojno iz šestih hiš, od katerih se jih je pet držalo skupaj, da je bilo moč hoditi po njihovih strehah. Onkraj sedanjega spomenika jih je bilo še nekaj.* nam je pojasnjeval ter s prstom pokazal na razsežnu grobljo nekako južno od obeliska, kar je po prvi vojni še ostalo od teh hiš. Dosti hiš so obnovili toda teh se ni nihče več lotil Na tem kraju so se začele prve bitke na goriški fronti. *Tamle, pri tistih češnjah so bili avstrijski strelski jarki, na tej strani, kjer sva midvu pa italijanski. Ko se je vojna končala je bil tale hrib ves razrit in samo z dobro voljo in velikim trudom smo spet obnovili vinograde.» Med pogovorom smo se dotaknili še tega in onega. «Če se ta kraj imenuje 'staro Oslavlje', kako se pa potem imenujejo ostali zaselki te vasi?* Povedal nam je, da se *Dor-so del bosniaco* imenujejo Dolenje Oslavlje, da je tLenzuolo bianco* Brjač in da je krai Tre Bucchi, ki je nekoliko dalje proti števerja-nu, za Oslavce in tudi za vse ostale Gorenji Brjač *Nekoliko v zaostanku smo z delom — je nato pristavil. — Briška zemlja je težka in je potreben vsaj teden dni, da je moč stopiti nanjo. Zaradi slabe zime se nam je sedaj nabralo dosti dela * V številnih vinogradih so kmetje obrezovali trte in zabijali nove kole. Onkraj dolinice v Ščednem, je buldožer oral v zemljo za nov vinograd. «Ko sem bil mlajši, je tole zemljo obdelovalo trideset družin, danes pa morda še tv. štiri.* Karel Klanjšček ni bil nič kaj zadovoljen s tem, da si tako malo ljudi služi kruh z zemljo. Njemu buldožerjevo ropotanje ni pomenilo ničesar, pa tudi ropotanje traktorjev, ki so vozili po poti mimo njega, ga je s težavo prepričalo o nov dobi. ici jo ravno na Oslaiju moremo vedno pogosteje zaznati Zanj je vinograd še vedno kraj diličmga stika z naravo, ki jo pozna skozi toliko in teliko skrivnosti Takšen bo Klanjšček vedno ostal in takšnega si tudi želimo, zakai on je eden izmed zadnjih najbolj pristnih Bricev, skozi katerega govori bogata briška zgodovina. Sestanek PSIUP v Doberdobu (M II lili II111II MII III Ml I MIH 11 llltl IIIIIIIII11 Minili If IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMI11 UMI lllllllllllllll IIII lllllllltlllllllll llllllllinillltllllllMIIIIMMIIIIMIIII IIIIIIMIIIIIIIMIIIM mili OKROŽNO SODISCE V GORICI Po vsej Italiji je razpečaval ponarejene dolarske čeke J ' ^ OD ir, 3nrY» lur I -fliVT.tOo pv ptltrin la Razen bo sedel štiri leta ■ Tudi njegov brat, ki je pripravil čeke, je v zaporu - Oproščen risar, njegov sodelavec Goriško okrožno sodišče je končno zaključilo že trikrat preloženo razpravo proti razpečevalcu ponarejenih dolarskih čekov 35-letnemu Napoleonu Dolfinu iz Benetk, ki tudi tokrat ni bil prisoten pri razpravi, ter njegovemu «sodelavcu» 48-letnemu učitelju risanja Luiginu Viu iz Mester. Dolfina so aretirali karabinjerji v Tarčentu dne 12. septembra 1961, ko se je tja pripeljal skupaj z Viom, ter hotel na podružnici banke Cat-tolica del Veneto vnovčiti ponarejen ček za 70 dolarjev. Blagajniku v banki se je zdel ček sumljiv, poklical je karabinjerje, ki so odpeljali Dolfina v svojo vojašnico ter tam pri preiskavi našli še več ponarejenih čekov in drugega materiala, kar je bilo dovolj za njegovo aretacijo. Ko je Vio videl, kaj se je zgodilo, čakal ga je kakih 200 metrov stran od banke, jo je z avtom popihal domov, nato pa v Toblak v Dolomitih, čez tri dni pa se je prostovoljno javil policiji. Pri nadaljnji preiskavi Je policija ugotovila celo organizacijo za izdelavo čekov, ki so jih potem izpopolnili na naslove izmišljenih ameriških firm in pravtako izmišljenih imen italijanskih klientov. Zaslišali so tudi Napoleonovega brata 48-letnega Giuseppa Dolfina iz Benetk, ki je priznal, da Je poskrbel za tisk ponarejenih čekov v Mestrah, katere je potem njegov brat izpopolnil in se pri tem predstavil po raznih bankah pod napačnim imenom in s ponarejenimi dokumenti. Vio pa naj bi bil tisti, ki je kot izurjen risar pripravil model za tisk čekov. Bratu je Napoleon odstopil 30 do 40 od sto od izkupička za vnovčene čeke, ki jih je razpečeval v Siciliji, Pugli, Liguriji, v Venetu in tudi v Gradežu na Goriškem. Poneverbe so šle v milijone in se je pri tem posluževal tudi tekočega računa, ki ga Je odprl pri neki banki ter ga kmalu potem «izpraznil» in izdajal čeke brez kritja. Na štirih razpravah o tej zadevi so zaslišali celo vrsto prič, ki so bile pri teh sleparijah oškodovane. Ugotovili so nadalje, da je Dol- denarne vrednotnice, ki jih Je potem uničil, ko so aretirali brata Napoleona. Kot rečeno pri zadnji razpravi tudi ni bil prisoten glavni obtoženec Napoleone Dolfin, ker je bil obsojen in je zaprt še zaradi drugih prestopkov. Vio se je izgovoril, da je le slučajno poznal Dolfina in da ni z njim sodeloval. Dodal je, da je pred kratkim doslužil vojaški rok kot častnik pri letalstvu ter da ni imel nikoli opravka s sodiščem. Po daljšem posvetu je sodišče obsodilo Napoleona Dolfina na 6 let zapora, trajno izgubo pravice do javne službe in plačilo sodnih stroškov zaradi ponarejanja kreditnih dokumentov; od kazni pa so mu odšteli dve leti zaradi amnestije. Prisotnega Via pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Dolfina je branil uradno odv. Sfiligoj, ki je vložil tudi priziv; Via pa je branil odv. Brass iz Benetk. Drž. tožilec dr. La Graca; preds. sodišča dr. Storto, sodnika Man-cuso in Bassi. Kmečka zveza prireja izlet v Verono Kmečka zveza prireja avtobusni izlet na 70. sejem kmetijske tehnike, ki bo 17. marca v Veroni. Prijave sprejema samo urad Kmečke zveze v Ascolijevi ulici 1, tel. 20-95. Za prijavo je čas najkasneje do 11. marca. Odhod avtobusa bodo člani krajevne sekcije PSIUP iz Doberdoba so imeli pred kratkim sestanek, na katerem so c-bravnavali predvsem krajevne probleme s posebnim ozirom na zaščito in uveljavitev pravic slovenske manjšine. Govora je bilo tudi o pripravah za volilno kampanjo. Na zborovanju sta bila prisotna tudi podžupan Karlo Černič in deželni svetovalec Poletto. Slovenske knjige v državni knjižnici V državni knjižnici v Gorici so v zadnjih mesecih prejeli več novih slovenskih knjig izmed katerih naj navedemo nekaj najvažnejših. Knjige so na razpolago či-tateljem na sedežu knjižnice v Ul. Mameli 12 v Gorici, ob delavnikih od 9. do 11.30 in od 16. do 19. ure. ARIH: Zato. BEZLAJ: Eseji o slovenskem jeziku. BLOK: Dva- najst. BOHANEC; Potujmo v svet lepega. BREST. Popotovanje v Tunizijo. COTTRELL: Kemija. DETELA: Izkušnje z nevihtami. JANEŽIČ: Tržaški obrazi. JAVOR- SEK: Gledališke igre. Kako pišem. MATJAŠIČ - MERC: Dvainpetdeset mednarodnih menujev. MURN: Topol samujoč. Načrt društvenog pla. na razvoja Jugoslavije do 1970. Narodna in študijska knjižnica v Trstu 1947-1967. Ob stoletnici Kanalske čitalnice in ob odkritju spo. menika Mariju Kogoju. Ob stolet-niči Rihemberske čitalnice, ob stoletnici kulturno prosvetnega delovanja v Braniku. PARTLJIČ: Ne glej za pticami. PIVEC-STELE’: Problem Ilirskega arhiva. PREŽIHOV: čez goro k očetu. ROZMAN: Mesto. Sanjska knjiga. SMOLNIKAR: Mali mozaik imen Srbsi-e narodne priDOvedke. TRUHLAR: Pokoncilski katoliški etos. VIL-HAR-KLUN: Prva in druga prekomorska brigada. Pogovori med SZDl in «1. Trinkom» v Tolminu V torek popoldne so se v Tolminu sestali predstavniki Socialistične zveze delovnega ljudstva ter prosvetnega društva «Ivan Trinko« I fin Giuseppe dal tiskati tudi kakih iz Čedada, da bi pregledali do sedaj | 50 industrijskih obveznic in druge iiiiimiiiiiitiiiiiiiittimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimii Pet milijonov za popravilo števerJanškega županstva Snoči je podtajnik Ceccherini sporočil pokrajinskemu odborniku Marku Waltritschu, da je na njegov predlog notranje ministrstvo odobrilo prispevek 5 milijonov lir za popravilo občinske stavbe v števerjanu. O potrebi po popravilu te stavbe so govorili na nedav nem sestanku v števerjanu, ker je predstavnik vlade prvič v zgodovini števerjanske občine obiskal to slovensko občino. Tako bo lahko v kratkem tudi stavba županstva naše občine v Brdih popravljena in olepšana, kot sta bili lani modernizirani stavbi v Sovodnjah in v Doberdobu. Odbornik Waltrisch Je o tej novici takoj obvestil števerjanskega župana Klanjščka in zastopnike so. cialistične stranke v števerjanu. pravočasno sporočili. ........mm..iiiiiii.nnimm....i..i....mmmmmmm, PISMO UREDNIŠTVU Neredno razdeljevanje blaga proste cone Kdaj bodo začeli deliti letošnje obroke sladkorja in kave? Prav te dni sem čital, da so sin-1 nijo njihove bo..e? Kdo ima od te- dikati predlagali izboljšanje pri preskrbi z nekaterim blagom goriške proste cone. Predvsem so predlagali, naj bi se znižala cena mesu, popru in nekaterim drugim vrstam blaga, katerega kontingenti so vključeni v kontingent proste cone in jih lahko nabavijo po takih cenah, da bi jih lahko ceneje prodajali potrošnikom, kot pa jih sedaj. Pobuda sindikatov je vsekakor hvale vredna. Vendai se mi zdi, da bi morali poskrbeti najprej, da se ne poslabša način razdeljevanja blaga proste cone iz prejšnjih let. Prav to pa se je začelo dogajati lani in se nadaljuje tudi letos. Vsi prav dobro vemo. kako je bilo z lanskim razdeljevanjem bencina, ko se ga je po 6 mesecih prekinitve razdeljevanja prav v zimskih mesecih, ko je najmanj možnosti za vožnjo z avtomobili nakopičilo toliko, da niti niso dvignili prizadeti vse količine, ki jim pritiče. Od tega je imeda znatno škodo tudi občina, ki prejme določeno kvoto izkupička za prodani bencin na bone. Sedaj pa se nekaj podobnega dogaja tudi s sladkorjem, že četrti mesec teče, odkar je bil razdeljen zadnji lanski obrok za tri mesece. Sedaj smo že v marcu, o kakem letošnjem razdeljevanju sladkorja in kave proste cone pa ni ne duha ne sluha. Nekateri trgovci pravijo, da bodo začeli z razdeljevanjem šele proti sredini leta in medtem ponujajo potrošnikom proste cone svoj sladkor pr, normalni ceni, ki pa je precej višja. Ali nameravajo tudi tu vreči na trg vse blago na enkrat, da ga bodo potrošniki pustili znaten del trgovcem, ki hra- ga korist? Prav gotovo ne potrošniki, ki si želijc redno razdeljevanje obrokov, ki jim pritičejo, vsak mesec sproti. Sledi podpis) Skuterist iz Sovodenj je trčil v traktor Mesar iz Sovodenj, 19-letni Ivan Cotič, ki stanuje na glavni cesti št. 88, se je peljal včeraj okrog 13.30 s skuterjem po novi cesti od Zagraja proti Domu. V Petov-ljah pa se je srečal s traktorjem, ki je vozil precej velik tovor drv. Ker je Petejan opazil vozilo pred njim prepozno, je trčil vanj, izgubil kontrolo nad vozilom zaradi mokre ceste in padel. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili poškodbe na rokah in nogah z večjo rano na mišicah desne noge; pridržali so ga za 20 dni na zdravljenju. Traktorist je bil iz Turjaka in je vozil drva v nasprotni smeri proti domu. škoda na vozilih ni bila velika in traktorist je ostal nepoškodovan, kakor so ugotovili karabinjerji iz Zagraja. Walterju Sošolu ter Adi Trpin se fe včeraj rodil krepak prvo rojenček. ki so mu dali imel Albert. Srečnima zakoncema čestitajo prijatelji in znanci: pridružuje se jim tudi naše uredništvo. Danes ponovno iskanj'e utopljenke Zaradi slabih vremenskih prilik goriški gasilci včeraj niso preiskovali soških bregov, da bi odkrili truplo Esperie Scaramuzza Bonetti, pač pa bodo z delom nadaljevali danes. Skoraj gotovo je, da je žer. ska skočila v Sočo zaradi duševne neuravnovešenosti. Pokojnica je bila živčno bolna že pred mno gimi leti ter Je prav zaradi tega morala zapustiti poučevanje C or ir n VERDI. 16.30: «Faccia a faccia«, G. M. Volontfe in T. Millian; ki-nemaskopski film v barvah. CORSO. 17—22: «Lola colt«, Lola Falana in Peter Martell, barvni italijanski film. MODERNISSIMO. 16.15-22: «Lon-tano dal Vietnam«, barvni celovečerni francoski dokumentarni film. CENTRALE. 17—21.30« «Odio im-placabile«, R. Mitchum in G. Grahme. Ameriški film. VITTORIA. 17—21.30: «1 nibelun-ghi», Uwe Beyer in Rolf Renni-ger, nemško-jugoslovanski film v kinemaskopu in barvah. Tržič AZZURRO. 17.30-21.30: «Non si špara piu«, A. Grant in M. Qua-dra. Barvni film EXCELSIOR. 16—22: «11 dr. 21-vago«, A. Sharif in J. Christie. Kinemaskope v barvah PRINCIPE. 17.30-22: «Padre di fa-miglia«, N. Manfredi in L. Ca-ron. Barvni film. /ion kr EXCELSIOR. 19—22: «Le fate«, C. Cardinale, A. Sordi in M. Vitti. Barvni film. RIO. 19—21.30: «11 ladro di Pari-gi», J. P. Belmondo. Barvni film. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57; tel. 28-79. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna «Alla Salute« Fabbris, Ul. Cosulicb 117 — tel. 72486. RONKE Ves dan ln ponoči Je odprta lekarna «ALLA STAZIONE« dr. Mat-titi, Vermegliano, Ul. Garibaldi 3, tel. 77446. PRIMORSKI DNEVNIK III. AMATERSKA LIGA nBMEnam Pozitivno kolo za slovenske ekipe Brežani so z 31 goli še vedno najboljši strelci Predvidevanja so se uresničila: četrto povratno kolo m. amaterske lige je bilo doslej eno najvažnejših. Lepo in sončno vreme je privabilo ob rob igrišč lepo število navijačev, ki so tako lahko prisostvovali borbi svojih enajsteric z res dobrimi nasprotniki. Nedeljski zavrtljaj je prinesel Aurisini vodilno mesto lestvice z dvema točkama naskoka pred Bregam, Primorjem in prosešklm Libertasom. Na dnu lestvice pa ni bilo večjih -------------- sprememb, le Union in Roianese sta napravila s celotnim izkupičkom lep korak naprej. Primorje je prišlo do pomemune zmage. V gosteh je imelo žilavo ekipo proseškega Libertasa, ki je skušala odnesti domačinom vsaj točko. Rdeče-rumeni pa so v tem srečanju res pokazali, kaj znajo (pokazali bi lahko še več!) in so te v 8’ po Germaniju prišli v vodstvo. V nadaljevanju igre je Primorje nekoliko šepalo na sredini igrišča, ker je moral Nicolodi sam prevzeti vlogo režiserja. Kljub temu pa je imelo moštvo več priložnosti za povišanje rezultata, toda napadalci so bili netočni in pri strelu negotovi, zato se rezultat ni spremenil. šele v drugem delu igre je Verginella povišal izid ter s tem spravil goste na kolena. Vendar pa je treba priznati, da je Libertas kljub porazu igral zelo dobro. S to zmago si je Primorje ponovno utrdilo svoj položaj na lestvici. Bazovci so v nedeljskem slovenskem derbyju s Primorcem osvojili obe točki. Zmaga Zarje je bila popolnoma zaslužena zlasti, ker je enajsterica prikazala lepo skupno igro. Najbolj je zadovoljila na sredini igrišča. Napad Bazovcev pa ni bil najbolje razpoložen a mu je kljub temu uspelo spraviti za hrbet trebenskega vratarja dve žogi. V vrstah Primorca — ki je moral ponovno predati obe točki — v zadnjih tekmah ne gre vse tako, kot bi moralo iti. Ne vemo kakšne načrte ima s sedanjim načinom igre trebenski trener — in se v njegovo delo tudi ni mogoče vtikati — vendar pa Kaže, da stalne menjave mest med igralci na igrišču ne pripomorejo k boljši igri. Enajsterica Primorca kljub dobri volji, ki jo pokaže med igro, ne more priti do točk in tako je ostala še vedno na predzadnjem mestu lestvice. Podlonjerci so v nedeljo gostovali pri Rupingrande in so se vrnili domov z dvema točkama v žepu. Kljub zmagi pa niso pokazali dosti. Vzrok? Zadnji zaporedni pozitivni izidi so nekoliko utrudili enajsterico, ki je zato zaigrala živčno. To se je poznalo tudi pri mnogih posameznikih, ki niso pokazali tega, kar lahko pokažejo običajno. Zato je povezava med obrambo, sredino igrišča in napadom precej šepala. Glavno zaslugo, da je enajsterica Uniona prišla do zmage gre predvsem vedno odličnemu prostemu branilcu Gombaču ter Porapatu in Frančeškinu. Prav zadnja dva sta dosegla gola, ki sta pripomogla U-nionu k napredovanju na lestvici. Težko pričakovani spopad med Bregom in Aurisino se je zaključil v korist gostov. Vzrok poraza? Taktične napake, utrujenost ali slaba kondicija? Brežani so vsekakor napravili nekaj napak, toda glavni vzrok za poraz v tem važnem srečanju je slab dan, v katerega so zapadli vsi glavni stebri ekipe: Švara, Mikuš, Bertesina in Rodella. Brežani so morali vso srečanje lo- bolj odprto in je izenačil. Do konca prvega polčasa ni prišlo več do razburljivih dogodkov, le da je v obrambi Brežanov vedno šlo kaj narobe. Zlasti Bertesina je bil v obrambni vrsti skoraj ves čas «od-rezan» od igre, treba pa je tudi pripomniti, da je imel težko nalogo: kriti je moral najprej Doglio, nato Pa Cerquenija, ki v nogometu nikakor nista novinca. V drugem polčasu je Aurisina zopet prišla v vodstvo. Brežani pa so z zelo pozitivnim Vižintinom hitro izenačili. Po tem zadetku pa je pri Brežanih začela slabo igrati tudi kril-ska vrsta. Vižintin je zato priskočil na pomoč nerazpoloženemu Mi-kušu, s tem pa se je njegov neposredni nasprotni Di Mauro premaknil cez polovico igrišča in tako je dobil Farina možnost, da je postal četrti napadalec Aurisine. In res je prav Farina dosegel z desne strani tretji gol za Nabrežince, kar bi lahko preprečil Bertesina, če bi ga pravilno kril. Odgovora Brežanov na ta gol ni bilo. Grahonja je bil v napadu preveč osamljen, o-bramba Nabrežincev pa je z odličnim Cocianijem z lahkoto branila doseženi izid. To jim je omogočala predvsem boljša kondiclia. Tik pred koncem je Aurisina dosegla >e četrti gol, sicer iz očitnega off-sida, katerega pa je sodnik prezrl. LESTVICA SKUPINE «L» Aurisina 13 10 1 2 27 10 21 Breg 14 8 3 3 31 14 19 Primorje 14 8 3 3 19 10 19 Lib. Prosek 14 8 3 3 28 17 19 Tecnofer. 14 6 4 4 23 17 16 Zarja 14 5 4 5 19 20 14 Union 14 4 4 6 20 22 12 Roianese 14 4 4 6 18 26 12 Rupingrande 13 2 7 4 14 17 11 Alabarda B 14 5 1 8 13 19 11 Primorec 14 2 4 8 11 17 8 Gretta 14 2 1 11 10 44 4 DREVI V UL. GEPPA Nagrajevanje zmagovalcev smučarskih tekem SPDT KOLESAHSTVO 54. DIRKA MILANO-TORINO fIBOOOGE Tudi v tretjem nastopu tretja zmaga Bitossija ■y.m J Drevi ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 nagrajevanje zmagovalcev tekmovanja v veleslalomu SPDT in II. zimskošport-1 Dirka se je odločila praktično pri 120. km. Na spustu s sedla nih iger zamejskih Slovencev. Ob Moncalvo se je dotlej enotna glavnina razdelila na dva dela. V tej priložnosti bodo predvajali ospredje je ušlo 23 kolesarjev, ostalih 85 pa je zaostalo. Ubežniki barvne filme o obeh tekmovanjih. I so diktirali dokaj hiter tempo vožnje in nekateri člani vodeče skupine so začeli zaostajati. Tako je tik pred zadnjim spustom pred Turinom ostalo v ubežniški skupi- SPDT vabi vse udeležence obeh prireditev, da se udeleže današnjega društvenega slavja. iiiimiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiinraiiMiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii ŽENSKO ŠOLSKO ODBOJKARSKO PRVENSTVO Prepričljiva zmaga slovenske gimnazije Včeraj se je začelo žensko šolsko odbojkarsko prvenstvo, na katerem nastopa tudi slovenska gimnazija. Prvi nasprotnik slovenskih deklet je bila šesterka liceja Petrarca. Gimnazijke so že v ogrevanju pokazale, da so tehnično mnogo boljše od nasprotnic. Te so namreč zadovoljivo obladovale nekatere odbojkarske prvine, v tek- li. R. mo samo pa so vnesle veliko ago-nizma, ki jim je pripomogel, da so predvsem v drugem setu dalj časa vodile in nekoliko zmedle nasprotno šesterko. Prvi set je bil monolog slovenske šole, ki je z dobro grajeno igro in z močno tolčenimi žogami rahljala nasprotno obrambo. V napadu se je v tem delu odlikovala z «bombami» Divna Slavec, ki smo jo po daljšem presledku veseljem videli zelo učinkovito na mreži. Pohvala za njeno izredno tolčenje, celo na trimetrski pro. - štor, gre tudi podajačici Rauberje-41 vi in celotni ekipi. Edino kar bi lahko še rekli je to, da so se de- Danes govorimo o... • O tem, koliko naj bo slovenskih športnih društev in kje naj imajo sedež, smo že govorili. Nismo se pa dovolj zaustavili pri vprašanju, ali je bolje, da ima vsaka večja vas svoje društvo, ali naj eno društvo združuje športnike več vasi ali celo cele občine. ALI JE TAKO NAJBOLJE? Omejili se bomo na dva zelo značilna primera: v dolinski občini združuje vse športnike le eno društvo. Nedaleč pa so tri vasi, ki imajo vsaka svoje športno društvo. Poglejmo, katere prednosti ima vsako izmed njih: • Š.D. BREG goji odbojko in nogomet. Odkar je bilo ustanovljeno nima problemov s tekmovalci, saj združuje prebivalstvo vse dolinske občine. Zato lahko v svoje vrste vključuje vse najboljše športnike v občini. Glede na število prebivalcev ima tudi veliko članov in igrišča so vedno polna navijačev. Vsi tekmovalci so Slovenci tako v nogometu, kot v odbojki. Trenutno z uspehom nastopajo za barve tega društva tri nogometne in tri odbojkarske ekipe. Tako odbojkarsko kot nogometno igrišče, katerih se Breg običajno poslužuje, sta na pod ročju dolinske občine in tako imajo gledalci možnost, da si večino tekem ogledajo doma. • Nekoliko drugače je v kraških vaseh tržaške občine: Bazovica, Padriče in Trebče so tri vasi, ki niso daleč ena od druge. Prav tako nimajo velikega zaledja v številu prebivalcev in se morajo torej omejiti na vaščane enega naselja (le ŠZ Gaja združuje športnike iz dveh vasi, Padrič in Gropade). Samo ti jim nudijo vso finančno pomoč in izmed njih morajo izbrati tekmovalce. Njihov položaj je tak: • ZARJA (Bazovica) ima žensko odbojkarsko ekipo in nogometno ekipo. Medtem ko so članice odbojkarske ekipe vse Slovenke, tega ne moremo trditi o nogometu. V Bazovici je odbojkarsko igrišče, ni pa nogometnega. • PRIMOREC (Trebče) goji samo nogomet. Med igralci so tudi nekateri neslovenske narodnosti, v vasi pa je neuporabljeno odbojkarsko igrišče. • GAJA (Padriče-Gropada) trenutno goji odbojko in baje pripravlja nogometno ekipo. Nima pa še nobenega igrišča! Ta razporeditev športnih društev je nekoliko nerodna. Vendar, po toči zvoniti je prepozno, pravi star pregovor. Ta primer naj služi vsem tistim, ki mislijo kjerkoli osnovati kako športno društvo. Preden storimo tako važen korak, moramo dobro vse premisliti. iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiui SOVODENJCI ZMAGALI V PODGORI Podgora-Sovodnje 2:0 (0:0) Strelca: Devetak (P) avtogol v 10’ d.p., Petejan B. (S) v 24’ d.p. Postavi: SOVODNJE: Stanzani, Kuzmin, Devetak; Petejan J., Dužman, Cijak; Marinič, Ferfolja A., Gulin, Petejan B., Malič. PODGORA: Hvalič, Devetak, Gratton; Žago, Cemic, Špacapan; Di Leo, De Paolo; Sfiligoj D., Sfiligoj G., Peressin. Pripombe: vreme lepo, igrišče dobro, gledalcev 50. Koti 5:3 za Podgoro. Izključena v 29’ d.p. Sfiligoj Dario, v 39’ De Paolo (oba Podgora). Številni igralci so dobili opomin zaradi grobe igre in ugovarjanja sodniku. Sodil je Gergolet iz Doberdoba. Podgorci so prvih deset minut ostro napadli, vendar so se Sovo-denjci branili zelo dobro. V drugem delu prvega polčasa pa je tudi ekipa Sovodenj postala bolj napadalna in Hvalič se je moral nekajkrat temeljito potruditi, da je rešil svoja vrata. V 26’ p.p. so domačini zadeli vratnico, kmalu nato pa so gostje poslali strel v prečko. V drugem polčasu so Sovodnje začele napadati ostreje in so nevarno ogrožale Hvaliča, ki je moral posredovati z drznimi posegi. Sovodenjski napad, ki že zdavnaj ni zaigral tako ostro, kot v tej tekmi, pa ni imel glavne zasluge za prvi gol. Ferfolja A. je poslal lep predložek Petejanu B. pred nasprotnikovimi vrati. 2ogo sta skušala prestreči Devetak in Špacapan od Podgore. Devetak je iz obrata silovito brcnil žogo, toda ta je — namesto nazaj v polje — odšla neubranljivo v lastno mrežo. Sovodenjci so vztrajali v napadu in v 18’ so zopet dosegli gol, ki pa ga je sodnik zaradi off-sida razveljavil. V 24’ je nastala pred vrati Podgore velika gneča in zmešnjava. Ferfolja se je prisebno poslu-žil prostega Petejana in že je bil izid 2:0. Enajsterica Podgore je postajala vedno bolj živčna in je stalno protestirala zaradi sodnikovih odločitev. Sodnik je zato izključil dva igralca Podgore, nekaj pa jih je opomnil. Sovodenjci so se zadovoljili z doseženim rezultatom, svojo številčno premoč pa so izkoristili za to, da so skrbno nadzorovali nasprotnike in se varovali presenečenj. Pripomniti moramo, da je bil sodnik zelo strog. Ni pa bil pristranski in je svojo nalogo opravil zelo dobro. Med posameznimi igralci so se najbolj odlikovali Stanzani, Dužman in Marinič, sicer pa je vsa enajsterica Sovodenj zaigrala pozitivno, zlasti, če upoštevamo odsotnost Branka Ferfo-lje in Černeta. S3 kleta slabo razporedila in niso tako izkoristila v zadovoljivi meri razpoložene Slavčeve. V naslednjem setu je v prvih potezah slaba predla naši šoli, ko je Petrarca povedel celo z 9:4. Končno so se gimnazijke zbrale, ponovno predvajale igro iz prvega seta in dejstvo, da je prišla njihova najboljša tolkačica spet pod mrežo, jim je dalo zadostnega elana, da so strle odpor nasprotnic in jim niso dopustile več niti točke. V prvi tekmi sporeda je Da Vinci, ki bo sobotni nasprotnik slovenske šole, premagal po treh setih vrsto Danteja. Izida: Gimnazija . Petrarca 2:0 (15:7, 15:9) Da Vinci - Dante 2:1 (15:11, 6:15, 15:12) Gimnazija je nastopila z naslednjo postavo: Divna Slavec, Nevia Bandelj, Breda Pahor, Julka Bezeljak, Jasna Rauber, Mara Rogelja, Savina Knez, Marinka Seražin, Katja Kralj, Olga Pulič, Neva Lukež in Tamara Blažina. LESTVICA Slov. gimnazija Da Vinci Dante Petrarca 2 0 2 2 1 2 1 2 0 0 2 0 f. v. ...... m PIAVA NJE « , V Trstu bo v petek drugi del mednarodnega plavalnega troboja med mestnimi reprezentancami Trsta, Reke in Zagreba. V prvem nastopu v Zagrebu so zmagali Tržačani. Zadnji del troboja bo 18. t.m. na Reki. V Trstu bodo med drugim nastopili tudi Del Čampo, Pangaro in Daprettova. KOŠARKA L ZAGREB, 6. — V tekmi za pokal evropskih prvakov je ženska košarkarska ekipa Daugava iz Rige premagala Trešnjevko z 88:50 (40 proti 20). iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,, mn,Hlinili,,m,m,„1 MEDNARODNI NOGOMET SARAJEVO, 6. — Tekma za srednjeevropski pokal med železničarjem in Spartakom iz Trnave (CS SR) se je končala neodločeno 2:2 (0:1). Ker je željezničar prvo tekmo izgubil z 1:2, se je Spartak uvrstil v nadaljnji del tekmovanja. • * * ATENE, 6. — Tekma za balkanski pokal AEK - Olimpija (Ljubljana) se je končala po precej nervozni in včasih tudi grobi igri, brez golov 0:0. * * * BEOGRAD, 6. — Crvena zvezda je danes v prijateljski tekmi premagala ameriško profesionalno nogometno moštvo Mustangs iz Chicaga, ki je na turneji po Evropi, s 4:0 (1:0). Ameriško moštvo sploh ni bilo doraslo Crveni zvezdi. * * * MADRID, 6. — Real Madrid je premagal Spartak (Praga) s 3:0 v prvem četrtfinalnem srečanju tekmovanja za pokal evropskih državnih prvakov. * * • BUDIMPEŠTA, 6. — V tekmovanju za pokal državnih prvakov sta se razšla v prvem četrtfinalu domači Vasas in Benfica pri izidu 0:0. * * * CARDIFF, 6. — Enajsterica Cardiff City je premagala moskovski Torpedo z 1:0 v prvem četrtfinalu tekmovanja za pokal evropskih po-kalnii prvakov. Povratna tekma bo 19. t.m. v Taškentu. * * • BRUSELJ, 6. — V mednarodni prijateljski nogometni tekmi je reprezentanca Zahodne Nemčije premagala Belgijo s 3:1 (3:0). Gole so v prvem polčasu dosegli za Nemčijo v 3’ in 21” Volkert, v 23’ Laumen, v 44’ d p. pa je Plaskie dosegel častni gol za Belgijce. Nekaj za vas, otroci! Razstava otroških risb s tematiko «Prijateljstvo med športniki» — Vabilo učiteljem in staršem, da v prihodnjih dneh priredijo «olimpijski» natečaj — Dela treba dostaviti ŠZ Bor najkasneje do 18. marca 1968 Ob priliki 19. olimpijskih iger bo v mehiški prestolnici Ciu-dad Mexico velika razstava otroških risb s tematiko »Prijateljstvo med športniki)). K razstavi bo vsaka država udeleženka prispevala 10 risb, ki jih bo izbrala na podlagi natečaja, katerega bo sama izvedla. Italijanska olimpijska zveza CONI takega natečaja ni in ne bo razpisala, to pa še ne pomeni, da se otroci iz Italije ne morejo razstave udeležiti. športno združenje Bor se je zanimalo pri organizacijskem odboru olimpijskih iger v Mehiki in tudi dobilo sledeči pravilnik za udeležbo na razstavi: — risbe morejo biti izvedene v poljubni tehniki — format risb mora biti 40x56 cm — predmet risb: ((Prijateljstvo med športniki« Ker je med našimi osnovnošolskimi otroki veliko dobrih risarjev, ki so že prejeli nagrade na državnih in deželnih natečajih, menimo, da se vsekakor izplača poslati v Mehiko nekaj risb. Naj kdo ne misli, da letimo previsoko! če CONI v Italiji natečaja ni razpisal, je skoraj gotovo, da zanj morda kdo le slučajno ve. 10 risb naših otrok utegne tako biti edini prispevek Italije na olimpijski razstavi v Mehiki. Učitelje in starše vabimo, da v okviru šole ali doma organizirajo nekak ((olimpijski« natečaj. Dela, ki morajo ustrezati navedenim pravilom, bo športno združenje Bor sprejemalo v petek 15. marca in v ponedeljek 18. marca od 20.30 do 21.30 na svojem sedežu v Trstu (stadion Prvi maj, Vrdelska cesta 7). Na hrbtni strani morajo predložena dela nositi s svinčnikom napisan naslov dela. V priloženi zalepkd mora biti naveden naslov dela, ime in točen naslov avtorja in njegova starost. Ponovno vabimo učitelje in starše, da poskrbijo, da bo natečaj po vseh osnovnih šolah pravočasno izveden. Posebna komisija bo izbrala 10 najboljših del in jih poslala organizacijskemu odboru olimpijskih iger v Mehiki, kjer bo ob priliki iger razstava. ni le še osem vozačev, ki so privozili na turinsko dirkališče istočasno. Lahno prednost je imel Ar-mani, katerega pa je tik ob njegovem kolesu nadzoroval Zilioli. Ozek presledek med Ziliolijem in robom dirkališča je v zadnjih desetinah metrov izkoristil Bitossi, ki je silovito potegnil in je nato neoviran privozil na belo črto. Naslednji vozači — ki so se u-vrstili do 23. mesta — so privozili z zaostankom približno pol minute, na glavnino pa je bilo treba čakati skoraj četrt ure. Bitossi si je z današnjim uspehom zagotovil že tretjo zaporedno zmago v zadnjih dneh: poleg današnje je osvojil še zadnjo etapo dirke po Sardiniji in pa dirko Sassari - Cagliari. Na današnjem tekmovanju je startalo 110 vozačev, na cilj pa jih je prispelo 73. Lestvica: 1. Franco Bitossi, ki je prevozil 201 km dolgo pot v 4.46’28” in s povprečno hitrostjo 41,958 km na uro. 2. Italo Zilioli 3. Michele Dancelli 4. Luciano Armani 5. Giovanni Motta 6. Adomi 7. Gimondi 8. Ritter (Dan.) vsi v zmagovalčevem času. 9. Soave 20” zaostanka; 10. Bal-lini, 11. Balmamion, 12. Michelot-to, 13. Blanc (Šv.) 25”, 14. Basso 35”, 15. Galbo, 16. Zandegu, 17. Anni, 18. Brunetti, 19. Stefanom, 20. Fantinato, 29. Peterson (Dan.) 14’53” in nato v istem času vsa glavnina. __________________ ....‘'""im.......................................................iiiiiiiiiliiiuiiiiiiiiiiiiminiiiiitiiiiiiniiiniiimmiiiiiiiiiiiiiiii"ia V preostalih borba Bora za MOŠKA B LIGA srečanjih 3. mesto Preteklo kolo je prineslo poraz Borove šesterke, ki je v derbyju s tukajšnjimi gaSllCi gladko zgubila tekmo in s tem morda tudi tretje mesto v lestvici. Nevarno se je namreč približal Pagnin, ki je z lahkoto odpravil tržaškega drugoligaša Libertas. če pogledamo na prihodnja kola vidimo, da bo Bor odigral zelo težke tekme medtem ko bo gasilska enota iz Padove nastopila proti manj nevarnim tekmecem. Bor je Imel v soboto zelo slab dan. ------------- Fantje so zaigrali nepovezano in so zapravljali po nepotrebnem žoge, tako na servisu, kot tudi na mreži, kjer niso zmogli ukaniti nasprotnikovega bloka. Tudi obramba «pla-vih» je popustila in na igrišču so nastale velike vrzeli, kjer je napad Ravalica našel vedno prosto pot do točk. S tem nastopom pa ni rečeno, da so si borovci zapravili vse. Vemo, da znajo in zmorejo mnogo bolje zaigrati In prepričani smo, da je bil sobotni negativni nastop le prehodnega značaja in da bomo še imeli priliko pozdraviti zmago slovenskih fantov po dobri in učinkoviti igri. Gasilci so sl tako Se bolj utrdili drugo mesto v lestvici in sedaj jim preostaja le upanje na morebitni spodrsljaj bolonjskega Bovolija, ki bi v soboto res skoraj predal točki presenetljivi Čelani, ki je v povratnem kolu že večkrat prekrižala račune močnim šesterkam, med katerimi so gotovo tudi tržaški gasilci. Izid petega povratnega kola: Ravanco — ‘Bor ‘Bovoli — Čelana ‘Robur — Intrepida Pagnin — ‘Libertas LESTVICA Prihodnje kolo (9. t.m.) Intrepida - Libertas, Pagnin CRDA, Čelana - Bor, Ravalico Robur. Počiva Bovoli. Bovoli Ravalico Bor Pagnin Čelana Libertas CRDA Robur Intrepida 14 13 14 14 13 13 13 13 14 13 11 9 7 7 6 4 3 2 1 2 5 6 6 7 9 10 12 40 15 34 10 33 23 32 25 26 22 23 29 24 31 16 35 16 36 3:0 3:2 3.1 3:1 26 22 18 18 14 12 8 6 4 V obeh A ligah poteka prvenstvo brez zastojev. Edina tekma, ki bi lahko privedla do sprememb je bila v Anconi, kjer pa je Ruiniju uspel podvig ln je premagal domačo ekipo Baby Brummel. V vrstah florentinskega moštva se je ponovno izkaza! Sergij Veljak in je s tem potrdil, da so ga popolnoma zasluženo poklicali v državno reprezentanco. Izidi 12. kola — moški: Sal varani — ‘Ciam 3:0 Ruini — *Baby Brummel 3:2 Olimpia — ‘Lions Baby 3:2 Termoshell — ‘Eserclto 3:1 ‘Virtus — Italia Navig. 3:0 ‘Casadlo — Alessandria Paglieri 3:0 LESTVICA Virtus 12 12 0 36 8 24 Ruini 12 11 1 35 10 22 Sal varani 12 10 2 34 11 20 Olimpia 12 8 4 27 21 16 B. Brummel 12 7 5 25 16 14 Casadio 12 6 6 24 23 12 Lions Baby 12 5 7 25 28 10 Italia Navig. 12 5 7 19 25 10 Ciam 12 3 9 11 30 6 Termoshell 12 3 9 15 32 6 Eserclto 12 2 10 15 32 4 Paglieri 12 0 12 6 36 0 Rezultati ženske A lige: *Max Mara — Sestese 3:1 ‘Confit — Virtus 3:2 •Fini — Ed. Panini 3:1 •SIMET Palermo — Cogne 3:1 Cabassi — ‘Pall. Bergamo 3:2 f. v. OBVESTILO Športno društvo Polet z Opčin sporoča, da zaradi zasedenega tržaškega občinskega pokritega bazena v nedeljo, 10. t. m. od 10. do 12. ure odpadejo plavalne lekcije. Zaskrbljenost genetikov (Nadaljevanje s 3. strani) Učenjaki menijo, da je odpornost sodobnega človeka proti nekaterim boleznim posledica selekcije genov, ki so od začetka bili redki in so v odsotnosti bolezni razvili organski potencial. Tako se bo, torej, medicinski napredek končno začel razvijati v smeri evgenike. Nič pa ni moč natančneje predvideti, kaj bo v tem pogledu prinesla človeku bodočnost. Namreč v zvezi z močno spremenjenimi splošnimi pogoji okolja, v katerem živi in se razvija. Morda bo vrsta novih dejavnikov (predvsem v zvezi z jedrskimi poizkusi, a tudi ostalimi) končno le ne bo tako negativno vplivala na razvoj človeške vrste, da bi tej utegnilo groziti uničenje ali takšne spremembe v človekovi eksistenci, katerih posledice bi bile zanj katastrofalne v vsakem P0-gledu. Morda se bo človek n® vse, kar ga čaka, znal prilagoditi, kakor je to že neštetokrat dokazal. % I I « * I I I GRAHAM GREENE: Tihi Američan Poslovenil Miroslav Ravbar I * « « 30. »««-*»**** Najbrž je bil vesel, ker nima več odgovornosti. Nekje v daljavi se je zopet začelo drdranje — trije streli in nato tišina. Drugi vojak je še tesneje zaprl veke. «Saj ne vesta, da je ne znava rabiti,« je rekel Pyle. «Menda sta na najini strani.« «Mislil sem, da vi niste na strani nikogar.« «Ena nič za vas,» sem rekel. «želel bi, da to vedo Viet-minci.» «Kaj se godi zunaj?« Zopet sem navajal jutrišnji Eitrčme Orient: «Neko postojanko petdeset kilometrov od Saigona so sinoči napadle in začasno zavzele vietminske tolpe.« «Ali se vam ne zdi, da bi bilo varneje na polju?« «Bilo bi strašno mokro.« «Zdi se, da niste v skrbeh,« je rekel Pyle. «Ves otrpel sem, toda položaj je boljši, kakor bi lahko bil. V eni noči navadno ne napadejo več ko tri postojanke. Najin položaj se je izboljšal.« «Kaj je to?» Bil je ropot težkega kamiona, ki je vozil po cesti proti Saigonu. Stopil sem k lini in pogledal navzdol, prav tedaj je pripeljal mimo tank. «Patrola,» sem rekel. Top v stolpu tanka se je obračal sedaj sem sedaj tja. Hotel sem jim zaklicati, toda kakšen smisel bi to imelo? Saj ne bi bilo prostora za dva nekoristna civilista. Ilovnata tla opazovalnice so se tresla, ko so vozili mimo. Nato je tank izginil. Pogledal sem na uro — osem enainpetdeset, čakal sem in se trudil, da bi ugotovil čas, ki bo potekel do začetka strelnega ognja. Poskušal sem, kakor po blisku in gromu ugotavljaš razdaljo. Minile so štiri minute, ko je top začel streljati. Zazdelo se mi je, da sem slišal odgovor protitankovske granate, toda nato je vse utihnilo. «Ko se vrnejo,« je rekel Pyle, «jim lahko pošljeva signal, da naju vzamejo s seboj v tabor.« Tla so se stresla od eksplozije. «Ce se vrnejo,« sem poudaril. «To je bilo kakor mina.» Ko sem ponovno pogledal na uro, je bilo devet petnajst in tank se ni vrnil. Tudi streljanja ni bilo več. Usedel sem se zraven Pyla in stegnil noge. ((Poskušajva zaspati. Drugega dela tako nimava.« «Ne ugajata mi ta dva stražarja,« je rekel Pyle. «Taki stražarji so na svojem mestu, dokler se ne pojavijo Vietminci. Potegnite si brzostrelko pod noge zaradi varnosti.« Zapri sem oči in si zamišljal, da sem nekje drugje: v kupeju četrtega razreda, kakršne so imeli nemški vlaki, preden je prišel na oblast Hitler, v dneh, ko sem bil mlad in sem sedel vso noč brez melanholičnih misli, ko so bile moje budne sanje polne upanja in ne strahu. To je bila ura, ko mi je Phuong začela pripravljati večerne pipe opija. Premišljeval sem, ali me čaka pismo, a upal nisem, ker sem vedel, kaj bi pismo vsebovalo, in tako dolgo, dokler ne pride, sem mogel sanjariti o nemogočem. «Ali spite?« je vprašal Pyle. «Ne.» «Ali ne bi dvignili lestve?« ((Začenjam razumevati, zakaj je ne dvigneta. To jima je edini izhod.« «2elel bi, da se tank vrne.« «Ne bo ga.» Trudil sem se, da bi pogledal na uro v dolgih presledkih, toda ti presledki niso bili nikdar tako dolgi, kakor so se mi zdeli. Devet štirideset, deset pet, deset dvaintrideset, deset enainštirideset. «Ali bdite?« sem vprašal Pyla. «Da.» «0 čem premišljujete?« Omahoval je. «0 Phuong,« je rekel. «Ees?» ((Pravkar sem premišljeval, kaj dela.« «Lahko vam povem. Prišla je do sklepa, da bom prenočil v Tanyinu — to ne bi bilo prvič. Leži na postelji, zraven nje gori dišeč les, ki odganja moskite, ona pa gleda slike v stari številki Paris-Matcha. Kakor Francozi goji strast do angleške kraljevske družine.« Hrepeneče je rekel: ((Čudovito je, če človek to natančno ve,» in v temi sem si lahko predstavljal njegove kratke pasje oči. Morali bi mu dati ime Fido 43) in ne Alden. «Prav za gotovo ne vem, 8 najbrž je tako. Ljubosumnost nima smisla, če ne moreš nič spremeniti. ,Za trebuh ni barikad.’« ((Včasih sovražim vaš način izražanja, Thomas. Veste, kakšna se mi zdi? Zdi se mi sveža kot cvetka.« «Revna cvetka,« sem rekel. «Mnogo plevela je okrog nje.» «Kje ste jo spoznali?« ((Plesala je v Grand Mondu.» «Plesala!» je vzkliknil, kakor da bi ga ta misel bolela «Brez skrbi, to je prav dostojen poklic,« sem rekel. «Vi ste strašno mnogo izkusili, Thomas.« «Jaz sem strašno star. Ko boste v mojih letih...« «Nikdar še nisem imel ženske,« je rekel, «vsaj zares ne Nisem doživel tega, čemur pravijo resnično doživetje.« «Zdi se, da v Ameriki potrošite mnogo energije za žvižgi nje dekletom.« ((Nikomur še nisem povedal tega.« «Vi ste še mladi. Ni se vam treba sramovati.« «Ali ste imeli mnogo žensk, Fowler?» «Ne vem, kaj pomeni mnogo. Samo štiri ženske so mi življenju nekaj pomenile — ali Jaz njim. Za drugih štirides« se sprašuješ, zakaj si imel opravka z njimi. Mogoče zarac higiene, mogoče zaradi družabnih vezi, toda oboje je zabloda ((Mislite, da je res zabloda?« «2elel bi, da se vrnejo tiste noči. Še vedno sem zaljubljei Pyle, toda moč mi pojema. Seveda je šlo tudi za ponos. Dolg traja, preden nehaš biti ponosen, da zbujaš poželenje. Bogv zakaj ta ponos; če se ozremo okoli sebe in vidimo, kdo vs ne zbuja poželenja...« «Ali mislite, da pri meni nekaj ni v redu, Thomas? «Ne, Pyle.» «To ne pomeni, da meni ne bi bilo potrebno kot vsake mur. Saj nisem — drugačen.« ((Nikomur ni tako zelo potrebno, kakor govorimo. V vse! tem je mnogo avtosugestlje. Sedaj vem, da mi ni nihče P< treben — razen Phuong. Toda to spoznaš s časom. Leto dl bi minilo brez nemirne noči, če nje ne bi bilo.« «Toda ona je,» je rekel z glasom, ki sem ga komaj sliša ((Začenjaš brez izbire, na koncu pa si kot tvoj ded: zveš eni ženski.« «Zdi se mi precej naivno tako začenjati...« «Ne.» «Toda Kinsepevo poročilo M) o tem ne piše.« «Zato ni naivno.« 43) Zvest. 44) študije o ameriškem seksualnem življenju. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - DL MONTECCHl 6, tl., TELEFON 93-808 In 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Mag^O l/l. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAKOCN IN A-mesečna 80U Ur - vnaorej. Četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur celoletna 8.100 Ur - SFRJ posamezna StevUka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), oneseCno 10 din (l 000 starih dinarjev), letno I00 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni teko« raCun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-6374 - 2» SFRJ: ADJT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-2ui, i OGLASI: Gena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tlnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur ________________ Mali oglas) 40 Ur beseda — Oglasi za tržaško D* goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih o