letnik II. št. 4
-I 1 I
-■
f :
!:
.1
iK










PRVOMAJSKA ČOSTITKA VSOM SODOLAVCMM
Letos poteka že 18 = letos odkar praznujemo 1. maj v mirnem življenju, ki smo si ga izvoj jvali v težki borbi s sovražniki za osno velikih žrtev.
Dolga je doba 18 let, saj predstavlja l/4 človeškega življenja, pa je vendar kljub temu naša najnovejša mlada zgodovina kratka, bogata na izkušnjah in delovnih zmagah - en sam praznik 1. Maj.
1. maj se ni po vsem svetu resnični praznik delavca, o-svobojenega izkoriščanja človeka po človeku, temveč marsikje le simbol hrepenenja po svobodi „
Naše delovno ljudstvo je del veliko socialistične mednarodno armade, del ljudi, ki se j c v drugi svetovni vojni otresel v krvavi borbi tujih in lastnih izkoriščevalcev, Sleherni 1. maj je bogatejši po delovnih zmagah in v poglabljanju demokratičnih pravic delovnega človeka.
Letošnji 1. maj je še posebno značilen za našo jugoslovansko skupnost, ker je obogaten z novo socialistično u-stavo, katere cilj je, izgradnja resničnega socializma in čimprejšnjega blagostanja vseh naših delovnih ljudi.
NAJ ŽIVI 1. MAJ, NAŠ PRAZNIK IN PRAZNIK DhLAVv.eV V SAGA SVJTA
NAJ ŽIVI NAŠ PRjDojDNIK MARŠAL TITO!
Lagendarni borec za svobodo naših narodov, za demokracijo
in socializem v naši deželi, borec za mednarodno zbližanje, prijateljstvo ter koeksistenco med narodi, naš veliki učitelj in voditelj, ki praznuje letos 25. maja svoj
71. rojstni dan.
V mislih se pridružujemo Titovi mladini, ki prav sedaj hiti iz vseh republik, da bi mu za rojstni dan - praznik mladosti - prinesla najboljše želje in voščila. Naša prva želja in voščilo pa je, da bi najdražji sin našega ljudstva, naš ljubljeni Maršal Tito, čil in zdrav še mnogo lat varno, kot doslej, vodil nas in naše narode v svetlo prihodnost.
URjBNIŠTVO
VSRB INSKO BOGAT STATUT BO 0B3AZ TRT jNJ PR IZVAJALCA
Z odlokom Zvezne Ljudske Skupščine jo bila dne 7/4-1963 sprejeta in izglasovana ustava SFRJ kot najvišji pravni akt države„ Ta zgodovinski dokument izhaja iz dejstva, da je delovno ljudstvo Jugoslavije, pod vodstvom komunistične partije v narodno osvobodilnem boju, zrušilo stari izkoriščevalski družbeni red in si na temelju revolucionarnih pridobitev zgradil socialistično družbeno ureditev. d povojnim razvojem materialnega temelja države in socialističnih odnosov, so v naši družbeni skupnosti nastale take spremembe, ki so prerasle družbena dogajanja in narekovale novo ustavo.
o tem ustavnim aktom kot neizčrpnim virom naprednih idej, bodo morale delovne organizacije vshladiti našo sedanjost in v svojih statutih nakazati bodoči razvoj odnosov in
-"3
napredka delovnega kolektiva. Določbo 6. čl. ustavo ta dejstva jasno potrjujejo ko pravijo, da je temelj družbeno - ekonomske ureditve Jugoslavije svobodno združeno delo s produkcijskimi sredstvi, ki. so družbena lastnina ter samoupravljanje delovnih ljudi v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v delovni organizaciji in v družbeni skupnosti.
Kot glavni pripomoček pri izdelavi statuta nam mora služiti ustava, na podlagi njenih določb si bo pa vsaka gospodarska organizacija lahko izdelala statut kot so njene potrebe, in si uzakonila svojo dosedanjo prakso. Kaša statutna komisija je že izdelala nekatere določbe predvsem iz področja delovnega razmerja. Ti predlogi so bili objavljeni v posebni prilogi našega časopisa "Statuta Tribune". Ker je to področje za delavca najbolj občutljivo, pričakuje komisija mnogo zdravih pripomb in predlogov. Vsak član kolektiva naj te določbe temeljito preštudira in ugotavlja če so v skladu z ustavo in zakonom o delovnem razmerju.
Zakon o delovnih razmerjih daje dolovn .mu človeku samo okvirne pravice. Delovne organizacije pa imajo pravico, da konkretno določijo kdaj in kdo ima lahko izredni letni dopust, katera delovna mesta so nevarna za zdravje, katero delovno mesto zahteva večjo ali manjšo odgovornost itd. Prav konkretno bo potrebno obdelati položaj invalidov in katera delovna mesta so predvidena za invalide . Dalje bo treba temeljito obdelati položaj žena in mater ter njihovo zaščito na delovnem mestu, nočno in nadurno delo mladine, vprašanje skrbi za otroke v času ko je mati na delu in drugo.
Važno vprašanj, je tudi odvisna delovna sila in premeščanje iz enega delovnega mesta na drugo, zaradi zmanjšanja proizvodnje ali ukinitve delovnega mesta. Zakon o delovnih razmerjih v takih primerih dopušča odpustitev delovna sile. d statutom pa se mora delovni kolektiv zaščititi proti samovolji po j..dincev, ker so se te določbe večkrat izkoriščale v svrho nezakonitega postopanja z ljudmi, ko jim dajejo podjetja odpoved, po drugi strani pa se na novo sprejema delovna sila.
V statutu se morajo mnogo nejasnosti izkristalizirati in
... 4 -
konkretno določiti, kaj pomeni za delovno organizacijo odvisna delovna sila, kdo da -lahko predlog za oupust, kdaj in po čigavem predlogu se sme ukiniti delovno mesto in določiti postopek o odpovedi delovnega razmerja. Ge bodo razni problemi v razpravi razčiščeni in da bodo vsi predlogi in težnje v Statutu jasno začrtani, ne bo več proizvajalec živel v negotovosti, kdaj se mu ukine delovno mesto in odpove delovno razmerje, to bo pa zanesljiv znak o odpravi mezdnega odnosa, dtatutna komisija apelira na vse člane kolektiva, da v razpravi sodeluje čim večje Število neposrednih proizvajalcev in vse splošna razprava bo odraz resničnih hotenj delovnega človeka proizvajalca in upravljalen.
ALOJZ KONDA
~~ 7
IZVRŠITEV PROIZVODNIH PLANOV ZA PRVI KVaRIaL L. 1963.
Prvi kvartal letošnjega leta je že za nami in je prav, da Vas seznanimo z rezultati proizvodnje glede na planske obveznosti v prvih treh mesecih letošnjega leta.
Proizvodnja tkalnic je dosegla plan v m2 skupno z novimi frotir stroji s 129 v votkih pa je bil plan dosežen s 121 Primerjava proizvodnje tkalnic v m2 z letom 1962. pa pokaže, da je bila proizvodnja po količini dosežena le 88 g, v votkih pa 86 >=. Razumljivo je, da je bila vzrok za to odstopanje prodaja aTR statev, in manjše število montiranih novih statev.za frotir, ki so pričeli normalno obratovati šele s 1/4-1963. Končne rezultate nam bodo v tem pogledu pokazali finančni podatki, saj bo vrednost sedanje proizvodnjo v m2 mnogo večja kot pa je bila v letu 1962.
5
Proizvodnji plani po ekonomskih enotah so bili doseženi z naslednjimi procenti:
2o - hekinj e
lU - Perovo
30 - Šmarca
40 - oplemenitilnica
40 - oplemenitilnica
13 koniekcija
Pelo na domu
Votki m2 tm kg
121 132 103	104
134 '143
132
88
V
kom
149
45
Od tkalnic ima največ je preseganje plana ..30. Pri tej enoti moramo omeniti, da obratuj e večje število strojev, kot je predvideno v planu, to pa z ozirom na to, ker še nismo pričeli s selitvijo stare tkalnice 3o v nove prostore na Perovem. poleg tega pa so tudi v nočni izmeni stroji polno zasedeni. Padec pri preseganju plana pa se bo občutno poznal v času, ko bomo pričeli s selitvijo strojev iz Šmarce.
Veliko preseganje plana v komadui robi ima tudi konfekcija, dočim je delo na domu izpod planirane količine. Vzroki so predvsem v tem, ker v prvem kvartalu še ni bilo proizvodnje na novih strojih, poleg tega pa se je iz kravatne tkanine izdelovalo več šalov kot kravat.
Zanimivi so tudi podatki doseganja proizvounje v m2 v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta po ekonomskih enotah. Rezultati so naslednji;
-U-J	10 -	Perovo	55	a/°	
ZuJ	20 -	Mekinje	98	1°	
	30 -	Šmarca	129	i°	
..,P	11 -	tiskarna	5u	1°	
-.n ,■ i	12 -	barvarna	76	c/0 v	tm
	j_lj	12 -	barvarna	107	i° v	kg
—JC_>	13 -	konfekcija	144 %		
Delo na		domu	243	a-	
Ce pogledamo še primerjavo zatkanih votkov po tkalnicah s preteklim letom vidimo, da je tkalnica Mekinje dosegla
- 6 -
proizvodnjo v votičih 99 Perovo 54 /b, tkalnica Smarca pa 114	Hajvečji padec je zabeležen v 10 z ozirom
na odprodajo avtomatskih statev. ludi proizvodnja v Mekinjah je za 1 '/u manjša, vzrok pa je v tem, da je bil v letošnjem letu uveden tristrojni sistem posluževanja strojev, posebno pa še remont strojev in montaža novih žakar-dov, ki se je pričela že v prvem kvartalu.
Jasno je, da bo količinska proizvodnja v 1.tu 1953. manjša od preteklega leta in to predvsem zaradi postopne likvidacije -JJ 10. Vendar nas to ne sme motiti, ker je cilj podjetja ne velik brutto produkt, pač pa visoka rentabilnost.
J PODJ.jTJ u m S^JMU GOdlINdiL-i OPRtili V MARIBORU V
V času od 29/3 do 8/4-1963 se je vršil v Mariboru dajem opreme za gostinstvo. Na tem sejmu je razstavljalo svoje izdelke tudi naše podjetje, dodelovali smo s izdelki, ki spadajo k gostinski opremi in to s frotir - brisačami z vtkanimi napisi - emblemi, vafel brisačami s tiskanimi napisi, frotir in vafel brisačami brez napisov, frotir rjuhami, frotir odejo, frotir moškimi in ženskimi plašči, namiznimi prti, garnituro lepljenega frotirja ter zaveso "Biser I." z izrazitim vzorcem za gostinstvo. Na sejmu je sodelovalo največ podjetij z opremo za gostinske obrate in to z raznimi vrstami točilnih pultov, hladilnih omar, z raznimi štedilniki, pralnimi stroji, stroji za likanje, stroji za lupljenje krompirja, stroji za rezanje mesa, kruha itd., raznimi tehtnicami, glasbenimi omarami, raznimi svetlobnimi telesi, raznim pol^Štvom, z opremo za kopalnice in razno posteljnino.
matija j.jnko
7
Ud tekstilnih podjetij so razen našega sodelovali še j "Induplati" Jarše, "Metka'1 Jel je, "Motvoz in platno" Grosuplje, Tovarna volnenih odej Škofja vas, Tovarna preprog Zronjanin ter trgovsko podjetje "Veletkanina" Maribor. ud podjetij iz .Jamnika pa "Stol" in "Alprem" ter tapetništvo in mizarstvo iz Mengša. Sodelovala so tudi razna podjetja iz prehrambene industrije. Zanimiva je bila tudi turistična razstava, ki je slikovno prikazala vse važnejše turistične kraje v državi. Nekaj posebnega je bila tudi kulinarična razstava, kjer so vsaki dan prikazovali druge izdelke kuharskih umetnosti.
Razstavo so razen številnega občinstva obiskali tudi predstavniki gostinskih podjetij iz vse države. Bilo je tudi nekaj obiskovalcev iz Avstrije, Italijo in Nemčije.
Naše podjetju je na tem sejmu sodelovalo z namenom, da se gostinska podjetja čim bolje seznanijo z našim asortimentom in možnostjo proizvodnje izdelkov za njihove potrebe. Istočasno smo uporabili to priliko, da z anketiranjem pridemo do podatkov, ki bi nam lahko služili kot smerokaz za nadaljnjo izdelavo teh proizvodov. Končno še omenim, da je bil sejem za naše podjetje komercialno uspešen, prodali smo namreč za cca 5»ooo.000.- din blaga.
JOŽJ ŠKER1EC
K.MJRuVdKu SOCIALNA SLUŽBA
Oas mineva in zopet so se dvema prizadevnima delavkama našega podjetja iztekla leta predipsane delovne dobe. Lne 10/2-63 j e odšla v pokoj tov. ZaMLJ EN BORA, roj.
9/2-1913. Ob slovesu takole pripoveduje;
- 8 -
"2e pred 18 leti sera se zaposlila v obratu v Šmarci, kjer sem delala v tkalnici in barvarni. Po vojni sera morala sama preživljati in skrbeti za 3 otroke. S težkim srcem sem stopila prvi dan v barvarno, kjer so bili najslabši pogoji dela. Toda zaradi potreb družine sem se morala zaposliti tam, kjer sem več zaslužila in dobila še dodatne karte za hrano. Barvarna je bila takrat zelo primitivna, dlabe naprave in pomanjkanje materiala so otežkoeale delo. klor smo delali sami iz klorovega apna in sode. Pripravili smo ga vedno za dva dni skupaj. Tudi ustrezne bar ve nismo vedno dobili in smo jih mešali sami. Skozi streho je pihal veter in ne malokrat bi rabili dežnike pri de lu. Za vse te težave naša mlajša generacija ne ve. Prišel je tudi čas, ko se je obrat pričel razvijati. Pokazala se je potreba po novi kotlarni. Ker v času adaptacije nismo mogle delati, smo z veseljem pomagale zidarjem, saj smo Vedele, da jo vse to v dobro kolektiva. Prav kmalu pa so bile potrebe po razširitvi prostorov vedno večje. Začela so se pripravljalna dela za novo tovarno na Perovem. Zopet smo delavke z veseljem nakladale opeko na avtomobile, saj je bila želja nas vseh, da dobimo čimpreje boljše delovne prostore. Danes imamo moderno barvarno, dobro pogoje dela in vse, kar se še zdaleka ne da primerjati s prejšnjim. Težko sem se 'poslovila od sodelavcev in lahko rečem, da je bil ta dan kljub vsem težavam, ki sem jih v življenju premagala, najtežji. Dostikrat sem ravno v tovarni pozabila na svoje skrbi in to posebno zadnji čas, ko smo se v novih prostorih zelo dobro razumeli. Marsikateri mi je priskočil na pomoč, ko je videl, da je z,a mene kako delo pretežko. Zato se vsem sodelavcem in predpostavljenim prisrčno zahvaljujem za vso pozornost in razumevanje . "
Dne 8/3-1963 pa je BB 30 - Šmarco zapustila tov. TROJAN Anica, roj. 21/7-1912. Vsled težkih takratnih razmer se je morala po končani meščanski šoli in krištofičevem tečaju zaposliti kot gospodinjska pomočnica. Kasneje je dobila delo previjalke in tkalke v tekstilni tovarni "Nyvelt in Cah in Nemec11.. Leta 195o je bila blagajničarka pri “Oteksu” v Šmarci. Kasneje je ta obrat spadal pod tovarno "Univerzale11 Domžale in ker se ni hotela voziti tako ualeč, je prekinila delovno razmerje in se zaposlila kot administratorka pri OF, Kamnik in kasneje pri Zdru ženju slepih. 17/8-1952'je ponovno vstopila v že združeno
podjetje Svilanit in delala v Lmarci kot tkalka. Iz zdrav stvenih razlogov je bila leta 1954 premeščena v čistilnico blaga. Pravi, ti a ja bila takratna premestitev za njo hud udarec in da ji je bilo dostikrat težko, ko ni mogla več opravljati dela, do katerega je imela veliko veselje. Drugače je bila v tovarni zelo zadovoljna in se s solzami v očeh zahvaljuje vsem sodelavkam za lepo darilo ob slovesu.
Obe tovarišici, ki sta odšli v pokoj, smo povabili v tovarno in jima za prizadevanje in trud poklonili v vseh letih njunega dela izročili spominska darila in denarno nagrado. Želimo jima, da bi še dolgo vrsto let uživali zdravi in veseli zasluženi pokoj.
a
Vsled ukinitve izdelave artikla vafel brisač v J,_v 10 je prišlo do premestitve 14 delavk v druge DJ in sicer;
v ED 30 - Rozmanič Vida, Zavašnik Marija, Močnik Slavka, Breznik lani, Pestator Fani, Fabjan Rozika, Kotnik Gabrijela, Merčun Marija, Kladnik Ivanka, Bremec Cecilija, Toplak Matilda in Hribovšek Ljudmila
v	20 - Peperko Ema
v ,_,J 13 - Bergant Ana.
DANICA MIŠIC
- 10
PRAVNI POoLaDIOj 3.U v VOLJ II, ZAPUJTITV., J^Ia
Niso ravno redki primeri, ko delavec brez pismene odpovedi samovoljno zapusti delovno organizacijo, o tem, ko delavca po preteku 7 dni ni na delo, da na nedvomen način razumeti pristojni osebi podjetja, da tudi brez njegovega dovoljenja zapušča delo in razdira delovno razmerje. Če bi se pa delavec po drugi strani zavedal pravnih posledic samovolje, ne bi na ta način razdiral delavnega razmerja. To so navadno osebe, ki iščejo samo dober zaslužek, ne da bi si toga ustvarile z lastnim delom in prizadevnostjo. Takih delavcev, ki iščejo samo zaslužek, ne pa dela, kolektivi ne marajo. Zavedajo se načel delitve dohodka, da vsak dela za sebe, ne pa, da bi drugi izkoriščal njegovo delo. Za takimi delavci kolektivi ne žalujejo in so jim vrata vselej odprta.
Zaradi samovoljne zapustitve dela pa pride tudi podjetje v neprijeten položaj, posebno v primerih, če ni na razpolago drugega delavca, da bi prevzel določeno delovno nalogo. Vsaka gospodarska organizacija ima planirana delovna mesta in vsak delavec opravlja svojo delovno nalogo. Zaradi tega podjetje nima na razpolago toliko delavne sile, da bi izpraznjeno delovno mesto takoj izpopolnilo.
Po drugi strani pa je podjetje v negotovosti, ker pričakuje, da se bo delavec pred potekom sedmih dni le vrnil na delo. V takem primeru se pojavi vprašanje, kje dobiti osebo, da bo opravljala določeno nalogo in če bi jo že dobili, kam z njo, če se vrne delavec, ki je samovoljno zapustil delo. če se delavec tudi pred potekom 7 dni vrne na delo, se ga neglede na to lahko odstrani iz dela, toda v tem primeru že stane spor, ki ga mora obravnavati disciplinska komisija in največkrat tudi sodišče.
- 11
V takih primerili je za podjetja samo ena boleča točka, t.j. kje dobiti zameno posebno, če je ta nujno potrebna zaradi izpraznjenega delovnega mesta. Delavec pa ima zaradi samovoljne zapustitve dela več bolečih točk, ki jih mu občutno ranita Zakon o delovnih razmerjih in Pravilnik o delovnih razmerjih podjetja. Po določbah čl. 343 citiranega zakona delovno razmerje preneha že samo z njegovim dejanjem in ne oživi, če bi se tudi vrnil na delo pred pretekom 7 dni, če je med tem časom nastopil delo v kateri drugi delovni organizaciji. Ge se delavec po samovoljni zapustitvi dela zaposli v drugi gospodarski organizaciji, nima pravice do rednega letnega dopusta in ga mu tudi ni dolžna dati organizacija, kjer je bil v delovnem razmerju. V teh 7 dneh se praviloma ne sme zaposliti v drugem podjetju brez delovne knjižice, ta pa pred potekom 7 dni ne more dobiti. Ge podjetje vzame delavca v delovno razmerje brez knjižice, je s tem storilo prekršek, ki se po čl. 393 kaznuje z denarno kaznijo do 2oo.ooo.- din. Nadalje zgubi pravico do hrana-rine in otroških doklad, če je slučajno ostal brez dela.
Do samovoljne zapustitve dela pride največkrat zaradi teženj po boljšem zaslužku brez lastnega truda in teženj za boljše delovno mesto brez kvalifikacije. Pojavljaj o pa se tudi primeri, da podjetja ne razumejo upravičenih teženj delavca, da bi se ga zaposlilo na boljšem delovnem mestu in ga z obljubami zavajajo, na izpraznjena mesta pa sprejemajo novo delovno silo.
Tudi v našem kolektivu so primeri, ko delavci samovoljno zapuščajo delovna mesta. Koncem meseca januarja t.l. je postavil delavec - tkalec v 20 v Mekinjah obratovodjo pred dejstvo, da naj mu da razrešnioo s prvim februarjem. Pri najboljši vdji mu obratovodja ni mogel ustreči, ker ni imel na razpolago tkalke, ki bi ga zamenjala. Delavec je dobro vedel, da bodo ti stroji neizkoriščeni, če ne bo zamene ter da je treba novo tkalko šele priučiti. Ne oziraje se na to, e>a. naslednjega dne ni bilo na delo, med tem pa je nastopil službo že v drugem podjetju. Po preteku sedmih dni je prišel še po delavsko knjižico v dobri veri, ua je s tern vse končano. V tem primeru pa se je delavec zmotil, ker mu Zakon no daje samo pravic temveč tudi dolžnosti. V tem primeru je hotel izkoristiti samo pravico, podjetje pa je od njega zahtevalo še dolžnost,da povrne nastalo škodo. Komisija je ugotovila, da je bila
12 -
manjša proizvodnja v tem mesecu za 3oo metrov svile v vrednosti 23.000.- din podjetje pa je oškoaovano na predvidenem dobičku za 78.000,- din. Delovna organizacija pa ima pravico do povrnitve Škode, ki jo je delavec povzročil in to uveljavljati pred sodiščem. V tem primeru je bila krivda delavca očitna in je brez oklevanja v izogib tožbe pristal in dal odstopno izjavo, da bo škodo poravnal v znesku 23.000.- din.
o tem člankom sem hotel opozoriti člane kolektiva na pravne posledice samovoljne zapustitve dela, poleg tega pa še na.materialno odgovornost, ker je delaved dolžan povrniti podjetju škodo, ki je nastala po njegovi krivdi.
ALOJZ KONDA
N_C V I v E
1.	Dne 8/4-19o3 je bil v podjetju sestanek vseh tehnikov. Na sestanku se je razpravljalo o razvoju podjetja in problematiki storilnosti v posameznih ekonomskih enotah. Posebno zanimiva-in živahna razprava se je razvila o planiranju in organizaciji podjetja. Mnenje tehnikov je, da bi bilo več takih sestrnkov.
2.	V ekonomski enoti 10 se že tretje leto pojavlja problem nagrajevanja, ki je v primerjavi z ostalimi ekonomskimi enotami mnogo slabše„ Eazlog za tako stanje je predvsem v tem, da proizvajajo artikle, pri katerih je dosežena zelo nizka prodajna cena. Poleg tega je še proizvodnja zalo nizka, saj ima ta tkalnica najnižj procent izkoriščanja strojev zaradi uporabe vigonke' za votek. Tudi prostori so neprimerni, saj v njih ni mogoča razporeditev dela po več strojnem sistemu.
Z ozirom na tokor ti artikli no spadaj o v na k specializirano proizvodnjo in ker niso rentabilni, smo pristopili k postopni likvidaciji ekonomske enote 10.
3• 7/4-1963 j s bil ustanovni občni zbor strelske družine v našem podjetju.
4.	Dne lu/4-1963 je lladinska organizacija organizirala proizvodnjo konferenco. Na to konferenco so bili povabljeni tudi vodilni uslužbenci, ki so odgovarjali na razna vprašanja mladincev.
5.	V tlakedoniji bodo spomladi posejali z bombažem 15.000 ha ali približno za 6000 ha več kot v preteklem letu. Gojenje in obiranje bombaža se bo v letošnjem letu zelo mehaniziralo.
6.	Tovarna viskoznih vlaken Viskoza11 v Ložnici pripravlja obsežno rekonstrukcijo, s katero bo povečala pro-izvounjo od sedanjih 2u.OuO ton na 40.000 ton.
7.	V Bosanski Dubici grade sodobni kombinat tekstilne industrije, ki bo izdelal letno 10 milijonov metrov bombažne tkanine. Zaposloval bo cca 700 delavcev. Brutto produkt bo znašal cca 6,5 miljard.
matija junico
LCL..,PI OHGANOV UPRAVLJANJA
V mesecu aprilu je imel Uo 2 seji. Na 22. redni seji dne 2/4-1963 so bila obravnavana vprašanja o realizaciji operativnih planov za februar in potrditev operativnih planov za mesec april. Operativni plan prodaje za mesec april znaša 145,odo.ooo.- din. Vsi postavljeni plani presegajo l/l2 letnega plana. Na podlagi teh ugotovitev je bil ope-
- 14
r^tivni plan potrjen. UO je sprejel tudi sklep, da se dela na starih žakardih svilo samo tkanina za šale. Kra-vatna tkanina za novo sezono naj se dela na novih žakardih. Stara zaloga kravat in Peter šalov naj se proda preko redne prodaje do 2r/4-19o3« 3 sicer pa naj se cena zniža do Id in preko razprodaje proda v tej sezoni. Pristojne osebe podjetja naj Čimprcje uredijo z Jugobanko vse potrebno glede sredstev za nabavo 6 frotir strojev in 1 snovala. Jugobanka lahko posodi za 1 leto podjetju iz svojih sredstev 3U.000,- ^ za nabavo 6 statev. Ostalih 6 statev pa naj bi se nabavilo v prihodnjem letu.
Na 23. redni seji dne 12/4-1963 j e Uu razpravljal o raznih vprašanjih. Podjetje se je udeležilo gostinskega sejma v Mariboru. Za artikle je bilo veliko zanimanje, -poslov pa je bilo sklenjenih za 5 milijonov dinarjev. V mesecu marcu je dosegla trgovina podjetja za preko 2 milijona din prometa. UO je sprejel tudi sklep, da se 10 in 30 v letošnjem letu ne združita. V 10 naj se nerentabilne stroje ustavi ter po možnosti odproda, ostali pa naj obratujejo samo v eni izmeni. 3 1/1-1964 naj bi se oba obrata združila v eno n.j. Namesto teh strojev naj bi se nabavilo nove frotir stroje. Ta predlog bo dan v potrditev 3SUJ. UO j e sprejel tudi na znanje poslovnik za nagrajevanje potnikov in prav tako tudi način nagrajevanja ostalih sodelavcev Svilanita, o čemer bo razpravljala 330--. UO tudi predlaga svetu abonentov, naj bi poiskal drugačen način razdeljevanja toplih jedil, ker sedanja hrana večini ne odgovarja, poleg tega pa je zelo draga, lan je bil predlog naj bi se namesto enolončnice dala dotacija naši menzi. Sprejet je bil tudi sklep, da se za šefa plansko analitskega sektorja postavi tov. Bernota Vinko ta in sicer s 15/4-1963« V redno delovno razmerje se sprejme tudi tov. Konda Alojza, ki se je v času poizkusne dobe izkazal za sposobnega opravljati poverjeno mu delo. Predsednik UO je seznanil člane o njegovem potovanju v inozemstvo, kjer je bil na praksi. Sprejet je bil sklep, da je vstop v prostore tiskarne in impregnacije nezaposlenim strogo prepovedan. 11
11 20 je imela 29/3-1963 redno sejo, na kateri so obravnavali vprašanje proizvodnih planov za mesec februar in poročajo, da so ga presegli za 20 pri tem pa izdelali 6 /o manjvrednostnega blaga, s čemer pa se ne smejo zadovoljiti. Nadalje so razpravljali tudi vprašanje bolniških
izostankov. V februarju je /o teh izostankov znašal 6 do 7 /o. -.nota je razpravljala tudi o koriščenju rodnega letnega dopusta in sprejela sklep? da se morajo dopusti izkoriščati samo v okviru plana skozi vso leto, da ne bi zaradi tega prišlo do zastojev in zmanjšanja proizvodnje v posameznih mesecih. Sprejet je bil sklep, da se dopusti koristijo skozi vse L;to sporazumno med delavci in vodji izmen.
Ih 4u je imela dno 15/4-1963 redno sejo, na kateri so obravnavali vprašanje škart robe.pri artiklu Nevljica.
Pri tem artiklu se čuti enota'kriva le' toliko, kor je z določeno barvo barvala. Tisti, ki pa jo je dal v predelavo , bi bilo nujno, da je seznanjen, če je za določen ar tik ul uporabna. Za naprej podobnih stvari ne bo več priznala reklamacij od katerekoli strani, svet enote je sprejel tudi sklep = da je v obratu strogo prepovedano kajenje razen v obratni pisarni tiskarne in barvarne. Posvetiti je tudi večjo pozornost čistoči v prostorih to enote.
V zadnji številki ni bil točno prepisan sklep .ud 40 glede barvanja prej .v. Del 6 odstavka se popravlja in sicer a za 100 kg barvane preje, katera je bila barvana po starem receptu, ki ni bil pravilno sestavljen, ne nosi krivde ne barvar in ne nn, d tem se popravlja stavek iz prejšnje številke, češ da ,,jh ni odgovorna, če recepti za barvo niso dobro pripravljeni.
ALOJZ KONDA


p"'"'"..



....miivti'1

i




I.lUDNA HIŠA V LJUBLJANI SE JE UVELJAVILA
Ko so v 1 tu 1961 industrijska podjetja ustanavljala svoj prodajni servis Hodna hiša v Ljubljani? je bilo med posameznimi člani delovnih kolektivov dosti nezaupanja in ugibanja, češ, da se dajejo zopet sredstva nekam, kjer bo potem treba kriti izgube. Toda enoletni obstoj Modne hiše dokazuje, da so industrijska podjetja, ko so se odločila za ta korak, dobro premislila, kam vlagajo svoj denar.
Zaključni račun Modne hiše za leto 1962 je pokazal, da je naš servis ne samo sposoben življenja, ampak da ima vse poboje, da svojo dejavnost razširi. Podjetje je pri prometu preko 2 miljardi dinarjev pokrilo ne samo svoje obveznosti, temveč tudi ustvarilo sredstva za -svojo razširitev. V kratkem bo namreč odprta še Modna hiša v Mariboru, ki bo po površini celo večja kot je ljubljanska. Pripravljajo pa se tudi že načrti za gradnjo enake poslovalnice v Celju, Kranju, Beogradu in Sarajevu. Tako bodo podjetja, ki so člani Modne hiše, širila svoje tržišče in si zagotavljala plasman svojih proizvodov. Kako se ocenjuje delo Modne hiše, nam kaže tudi dejstvo, da se oglašajo nova industrijska podjetja tudi iz drugih republik, ki žele postati člani te trgovske organizacije.
Po svojih prodajnih kapacitetah je postala Modna hiša v Ljubljani že po enem letu premajhna in v delu so že priprave za gradnjo nove zgradbe, ki bo imela približno 15.ooo m2 prodajne površine. Tak lokal bo imel seveda poleg prodajne službe tudi restavracijo, kozmetični salon, frizerski salon, turistični urad, zlatarno itd..
- 17
Z razširitvijo matičnega podjetja in z odpiranjem novih velikih poslovalnic v raznih industrijskih in trgovskih središčih na celotnem teritoriju, naše države, si bodo člani proizvajalci zasigurali plasman svojih proizvodov. Nekatera industrijska podjetja si bodo tako zasigurala, da bodo svojo celotno proizvodnjo dala na trg izključno preko te trgovske organizacije.
hodno hišo v Ljubljani obišče dnevno okrog 3.000 ljudi.
To kaše na eni strani, kakšen interes ima kupec, ko kupuje v veliki specializirani trgovini, na drugi strani pa je to za včlanjena proizvajalna podjetja velika propaganda za njihove proizvode.
Če prištejemo k temu razmeroma velika sredstva, ki jih daje hodna hiša za reklamo vidimo, da imajo ustanovitelji tudi od tega korist, saj se s propagiranjem Modne hiše propagirajo tudi njihovi proizvodi.
Pri ustanovitvi je bilo mišljeno, da bo hodna hiša prejela od soustanoviteljev blago v komisijsko prodajo. Danes pa posluje Modna hiša tako, da blago plačuje sproti, kar je posebej ugodno za proizvajalce, saj se s tem povečuje promet proizvajalnih podjetij.
Zanima nas seveda, kaj ima naše podjetje od hodhe hiše.
Prom,:;t z hodno hišo v lanskem letu predstavlja 18 fo vsega prometa v Ljubljani, kar ni malo. Modna hiša je dober plačnik, kar nam kaze uejstvo, da v celoti izkorišča priznane skonte. Prepričani pa smo, da se bo ta prom .A letos še povečal, ker prvo leto poslovanja Hodne hiše še ni prinesel tistega uspeha kot ga bo, ko se bo kolektiv te prodajne organizacije obogatil z izkušnjami. Še večja pa bo korist,ko se bo dejavnost Modne hiše razširila še na druge kraje.
Iz povedanega moremo napraviti sledeče zaključke;
Modna hiša v Ljubljani kot nas prodajni servis je opravičila vsa pričakovanja in je vsak dvom o njenem obstoju odveč.
Ustanovitelji imajo od tega velike koristi, kar dokazuje že enoletno poslovanje te institucije.
- 18 -
Z sirjenjem Hodne hiše na drugo industrijske kraje se širi prodajna sposobnost članov in s tem zasigura plasman n j ih-; vili proizvodov.
Vložena sredstva so dobro naložena in nesmiselno bi bilo, če bi solidne baze, ki je bila tako postavljena, ne širili na ta način, da bi ta sredstva sedaj na začeti poti odtegnili.i-iodni hiši kot naši prodajni organizaciji moremo nuditi vso pomoč saj s tem pomagamo le sebi pri plašni anu naših proizvodov.
GddlODARSill kJZULiATI KuIvIDITaLN-, SlNKu, KiMNIK V IvuLuVlJ .i.i L jIU 1962.
komunalna banka je bila ustanovljena z odločbo Občinskega ljudskega odbora, Kamnik v letu 196o.
Kljub temu, da je dpiosna gospodarska banka LRS v letu 1962 odklonila kreditiranje Komunalne banke Kamnik z motivacijo, da je majhna in kreditno nesposobna, j o KB Kamnik v vsem letu 1962 razpolagala z sorazmerno visokim procentom prostih sredstev, ki jih je racionalno plasirala med gospodarske organizacije.
3 stalnim spremljanjem gospodarske problematike je KB Kamnik v vseh opravičenih primerih pravočasno dajala krenite iz lastnih sredstev. S tem je omogočila hitro reševanje problemov potrebnih obratnih sredstev pri vseh gospodarskih organizacijah, ki imajo urejeno finančno poslovanje in tako poleg ostalih čini teljev precej doprinesla k poživitvi gospodarske dejavnosti.
VINKO 3.RN0T
Poležani dohodek ter delitev cistsga dohodka v 1^-tu 1962.
1.	jelotni dohodek
2.	Poslovni stroški
3.	Dohodek
4.	Cisti dohodek
32,654.555.- din
9,251.146.-___
23?4o3.4o9.- Din 19j„892^898-,~_Din
Delitev čistega dohodka;
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Prispevek od izrednega dohodka 30 io DIP-u prispevek Del čistega dohodka za UD Prispevek rednemu rezervnemu skladu Prispevek za skupne rezerve gos.org.
1,627.219.-1,6o2.o27.-12,168.399.-414.533.-342.658.-
Din
Del čistega dohodka za sklad sk.nor. 3,738♦ o62.-	11
19i.892i_898^-_Din
Ugotavljanje dohodka od ohrssti ter njegova delitev;
1.	Celotni dohodek od obresti	66,9ol.o36.- Din
2.	Pasivne obresti,kreditna provizija v breme obresti, obresti na kredite in poslovni sklad ter splošni
promutni davek od dohodkov od obr. 31,95o.992.- Din
3.	čisti dohodek od obresti	34jL95o_._o44jL-_Din
1.	Prispevek iz dohodka na čisti
dohodek od obresti	5,242,5o7.-	Din
2.	Prispevek posebnemu rezervnemu
skladu	2,o68.424.-	"
3.	Del čistega dohodka od obresti,ki
pripada kreditnemu	skladu	27,639.113.-	11
34,95o_Lo441_-_Din
Kot je razvidno, je KB Kamnik povišala kreditni sklad za preko 27 milijonov din. Ta sredstva bo lahko plasirala v letu 1963 med gospodarske organizacije kot kredit za stalna obratna sredstva.
Iz združenih sredstev gospodarskih organizacij je KB Kamnik odobrila gospodarskim organizacijam kredite za investicijske namene v višini din loo,14l/m, rednih posojil iz lastnih sredstev pa za 31,8l9/m din t.j. skupaj 131,96o/m, od tega je odobreno našemu podjetju din 38,998/m za gradnjo tkalnice in nabavo sušilne komore ter križno previjalnega stroja.
20
Iz sredstev stanovanjskega sklada OTdLO Kamnik, ki so bila dodeljena gospodarskim organizacijam, je bilo v letu 1962 osposobijenih za vselitev 61 stanovanj, 130 stanovanj pa bo dokončanih v letu 1963.
S pomočjo kredita iz stanovanjskega sklada so zasebniki v letu 1962.gradili 48 stanovanj, od katerih je 7 stanovanj dograjenih, 17 stanovanj pa bo dokončanih v letu 1963.
Iz skopih podatkov, ki smo jih prikazali je razvidno, da je Komunalna banka v Kamniku dobro zaključila poslovno leto 1962, S tam je pripomogla k uspešnemu razvoju našega komunalnega gospodarstva in zvišanju družbenega standarda .	.. •
TINn KOVAČ
K J k SE PRIČNE' DELO RAZVOJNE SLUŽBE?
Vsi vemo, da izbira pravega artikla ni lahka in da zato ne sme biti površna„ Prav tako moramo vedeti, da potreba in želje po novem izdelku ne morejo in ne smejo zrasti v podjetju, temveč jih mora postaviti kupec t.j. tržišče. Lahko pa je to usodno za tistega, ki ne ve pravočasno, kaj trg želi in česa ne sprejema, posebno še tedaj, če je na tržišču močna konkurenca.
Vsa proizvodnja, ki želi biti konkurenčna na tržišču, pa naj bo kapitalistična ali socialistična, uspeva lahko le, če sloni na statistični analizi. Točni, pravočasni statistični pokazatelji so semafor za vsako organizacijo.
21
Za podjetje je predvsem nujno, da vodi široko zasnovano, dobro organizirano ter temeljito analizo tržišča. Pri tem pa je treba upoštevati vse faktorje, ki na kakršenkoli način vplivajo na kupno moč, povpraševanje, življenjski standard, nacionalnost, geografsko lego, mentoli-teto itd., itd. Na osnovi teh analiz je šele smiselno pristopiti k samim tehničnim pripravam, izvesti predkal-kulacije lastne cene, prodaje, dobička, analizo vloženih sredstev in rentabilnosti. Dobre statistične analize bodo pravočasno pokazale, za katere izdelke in za katera tržišča prodaja raste ali pada. Sele to naj bo vodilo tehničnim servisnim službam, od razvojne službe, nabave, priprave dela itd. za organizirano plansko delo v proizvodnih enotah. To še posebno velja sedaj, ko smo se začeli vključevati v mednarodno delitev dela in že čutimo, kje imamo še pomanjkljivosti, ki nas puščajo zadaj za dobro organizirano proizvodnjo zapadnih, visoko razvitih dežel.
S posebno pozornostjo bo potrebno voditi priprave za osvajanje, sortimenta za izvoz, prav tako pa nič manj natančno za domači trg. Pri izvozu bo predvsem nujno paziti na pravočasno pripravljeno potrebno dokumentacijo ter, da bodo dovolj zgodaj precizirani komercialni dogovori, da bo možno pripraviti velikoserijsko, dobro organizirano proizvodnjo. Seveda je vse to možno le, če ima podjetje jasno sliko razvoja in specializacije.
Konkurenca na tržišču nenehno narašča in vedno manj je konjukturnih artiklov, to pa narekuje, da se z največjo resnostjo lotevamo uvajanja novih artiklov ter da pregledamo in revidiramo obstoječi sortiment izdelkov.
Delo smo začeli izvajati, in moramo biti dosledni ter imeti jasno sliko o specializaciji. Največkrat jemljemo spremembe v konjukturi, tržišču in celo samemu dobičku, kot naravno spremembo strukture tržišča, pozabljamo pa analizirati, kje in zakaj se začenjajo spremembe glede povečanja oz. zmanjševanja.
Dobro organizirano podjetje bo imelo močen aparat v servisnih službah ter v visokostorilni maloštevilni delovni sili ali tehnološko do kraja organizirani proizvodnji. Stalne analize potreb potrošnikov ter širjenje starih in odpiranje novih tržišč, z drugimi besedami s dogodki in izkušnje iz preteklosti, niso le edini razlogi za za-
22
četek snovanj a novih artiklov. To delo se mora pričeti še mnogo mesecev poprej s statistično - analitično' obdelavo, ker je lo to bora osnova za delo proizvodnje.
Glavni razlogi za izboljšanje obstoječega asortimenta izdelkov ter uvedbo novih Izdelkov naj bi bili naslednji;
-	konkurenca se je pojavila z novim artiklom na tržišču,
-	proizvodnji stroški obstoječih artiklov so previsoki,
-	trgovska mreža želi nov izdelek, ki bi kompletiral obstoječi sortira mt,
-	stroški servisa in popusta so previsoki,
-	pogoste reklama.eije in vračanje izdelkov,
-	oblike in lastnosti ne ustrezajo več času - hočejo nekaj novega,
-• tehnološke spremembe in.vplivi so napravili stare izdelke nepomembne,
-	nova tržišča in nove potrebe nudijo večji zaslužek,
-	najti nova, še neobdelana tržišča, koncentrirati se je treba na one predele tržišča, oz. kupce, kjer se izdelek glede na možnosti premalo prodaja (prometno odročni kraji sosednjih republik, Jadranska obala, tuja tržišča itd.),
-	posvečati vso pozornost embalaži izdelka,
-• dopolniti s.ortiment z manjšo ali večjo dimenzijo,
-	izboljšati sistem prodaje in servisne službe, strokovno izobraževati potnike, da bodo lahko pojasnjevali osnovna tehnična vprašanja,
-	odstraniti izdelke, ki prinašajo izgubo, vendar pri tem paziti, da se ne :uniči kompletnost sortimenta.
Vsa ta vprašanja so razvojno delo. Ni razvojno delo samo tisto, kar smatramo danes za razvojno službo. Naša razvojna služba je le prvi servis na realizaciji operativnih del, ki pa imajp;svoje korenine daleč proč - v statistiki in analizi tržišča.
Razvojna služba bo opravila svoje delo in namen najbolje le tedaj, ko bo imela za pripravo katerekoli novosti od omenjenih pokazateljev.
									1	"1				I		v				j	j		JI		! 1	
							_				j	. —					1									
D3L0 MLADINSKE ORGANIZACIJE
V drugi številki Kamniškega tekstilca je bil objavljen precej obširen program dela, ki si ga je postavil naš mladinski aktiv. Precej obširen program pravim zato, ker se je kmalu pokazalo, da je program morda celo preobširen glede na čas, v katerem naj bi bil izvršen. Mislim, da je edina napaka v tem, da je bil program sestavljen prepozno. Po tem programu bi morala mladina Svilanita začeti delati že v jeseni 1962, Vendar je bil kljub temu storjen korak naprej. Kako velik je ta korak, se bo pokazalo v naslednjih mesecih, v katerih ima organizacija priložnost izvršiti čimvečji del programa. 0 tem bo mogoče govoriti bolj obširno na polletni konferenci, ki bo 28. aprila.
Do začetka aprila je bilo organizirano predavanje, na katerem je tov. Marcijan govoril o vtisih s potovanja po državah Daljnega Vzhoda. Udeleženci so imeli priložnost videti tudi nekaj izdelkov tamkajšnje domače obrti in okrog 50 barvnih diapozitivov. Predavanje je poslušalo 23 mladincev in mladink. Slabši obisk je doživela kinopredstava, na kateri so bili prikazani zelo zanimivi tehnični filmi o razvoju letalstva, avtomatizaciji prometa in o uporabi plastičnih mas (gledalcev je bilo samo 11). Organizirani so bili tudi trije plesi. Tudi tu obisk ni bil nič boljši. Da bi na teh plesih ne bilo kakega nereda, je sekretariat izdelal posebna pravila plesa.
Iz tega je razvidno, da bo moral komite mladine rešiti precej težaven problem;; kako navdušiti čimvečje število ljudi za obisk takih prireditev. Morda je tudi slab obisk teh prireditev vzrok, da jih ni bilo toliko, kolikor jih
24 -
našteva program. Da bi bilo delo pestrejše, se je izvršila povezava z mladinskim aktivom tovarne Svit. Večje število mladincev (42) je prišlo koncem marca na ekskurzijo v naše podjetje. Po ogledu obratov je bil kratek razgovor, v katerem so bila izmenjana mnenja in izkušnje o delu obeh aktivov. Za 13. april pa je bila predvidena ekskurzija naših mladincev v Svit. Vendar iz tega ni bilo nič, ker ni bilo udeležencev. Vprašamo se, zakaj?
Dobro je uspela proizvodna konferenca (10,aprila), na kateri so vodilni uslužbenci podjetja odgovarjali na vprašanja, s katerimi bi se morala ukvarjati mladina veliko več kot dosedaj. Na tej konferenci so prisotni (18) slišali marsikaj zanimivega o delitvi skupnega dohodka podjetja, o skladih, o načinu izračunavanja OD, o normativih in planih, o razvoju podjetja in o pripravah za izdelavo statuta podjetja. Ker bi morala mladina imeti več znanja o teh stvareh, bi ne bilo prav nič narobe, če bi bil obisk na naslednjih konferencah še večji. Kdor ima te pojme razčiščene, veliko lažje spremlja in razume vsa dogajanja v podjetju.
Pri nedavnih volitvah v novi sindikalni odbor je mladina predlagala tri kandidate - ing. Kodela Vido, Hudnik Marijo, Novak Jožico. Vse tri so bile izvoljene.
Za mesec marec je bil predviden sprejem novih članov v ZMS, vendar je bil na pobudo občinskega komiteja prestavljen, tako da bo izvršen v maju v Tednu mladosti, skupaj z sprejemom novih članov v sindikat.
Najmanj je bilo storjenega na športnem področju. Pogoji so bili slabi, toda sedaj, ko je ustanovljena strelska družina, bo možno začeti s"treningi in tekmovanji. Lotiti se bo treba tudi odbojkarskega igrišča. Z nekaj ur prostovoljnega dela bi se ga uredilo tako, da bi bilo primerno za kvalitetne treninge in tekmovanja.
Torej - dela se. Še bolje se bo pa delalo takrat, ko se bo povečalo število tistih, ki so pripravljeni po svojih močeh pomagati - vsaj z udeležbo na prireditvah, če že ne drugače.
BRAN s PRAPROTNIK
25
SINDIKALNA PODRUŽNICA JE IMELA OBČNI ZBOR
Kakor vsako leto, tako se je tudi letos zbral naš kolektiv na občnem zboru, da ugotovi gospodarske uspehe, napredek podjetja, kakor tudi, da odstrani vse negativne pojave, ki negativno uplivajo na uspeh podjetja. Ze v poročilu predsednika sindikalne podružnice je bilo zelo pestro zajeto gospodarsko kot tudi družbeno življenje naše gospodarske organizacije. Iz njega je razvidno, da je imelo podjetje po eni strani lepe uspehe, po drugi strani pa se še vedno vsestransko borimo, da si ustvarimo in izboljšamo delovne pogoje s povečano produktivnostjo, bolj izbranega asortimana in z zamenjavo starega strojnega parka z novimi stroji. Naloga sindikalne organizacije je predvsem ta, da v bodoče še bolj intenzivno dela po vprašanjih produktivnosti, delavne discipline, izdelave statuta, rekraacije in obravnava še vrsto drugih tekočih vprašanj. Sindikalni odbor bo moral najti tako obliko dela, da bo sproti reševal vse tekoče probleme, da bo seznanjal člane kolektiva o vseh dogajanjih v okviru podjetja, kakor tudi o celotni gospodarski politiki. Dalje bo moral sindikalni odbor tesno sodelovati z ostalimi organizacijami v podjetju. V svoje delo bo moral pritegniti slehernega člana kolektiva, ker se moramo zavedati, da smo vsi opravljale! z enakimi pravicami in dolžnostmi. S takim složnim in zavestnim delom bomo vsekakor uspeli izboljšati delavne pogoje, osebne prejemke in vse ostalo, kar je potrebno za delovnega človeka.
SLAVKO ŠUŠTAR
26
27	-
VODORAVNO;
1.	Internacionalnis 10. pridevnik, 18. prosti Sas, 24. singular, 25. transportna' naprava, 26. klasa, 27. glas v glazbeni lestvici, 28. opereta, 30. kem.radikal mravljične kisline, 31. po bontonu, 32. vodna žival, 34. dva različna soglasnika, 35. 1.5oo z rimskimi številkami, 36. del stroja, 37. rimski cesar, 39. dva, 4o. znižana glazbena nota, 41. sosedna država Saudske Arabije, 44. Razlaga ali razvoj pojmov, 46. moško ime, 48. zajem zraka, 5o. leteča vojna formacija, 53. kratica za Mariborski praznik, 54. tema, 55. Jugoslovanski savez radnika, 56. znano število, 57. trdilnica, 58. zver iz roda mačk, 59. vstavi, voj., 6o. trdilnica, 63. lesno industrijsko podjetje, 64. kratica za rezervno vojsko, 65. kronika -viri, 67. mesto v Afriki, 69. rezilo, 72. vrtovi, 74. kratica avtomobilske oznake za Sombor, 75. 2 samoglasnika, 77. zadnje tri črke predkratkem ustanovljene afriške države, 79. vzdih, 8o. izjemnost, 83 - položaj v šahovski igri, 84. dva soglasnika, 85. isto kot 74., 86. stara kratica občinskih odborov, 89. prijeten vonj, 9o. isto kot 93 navpično, 91. ni črke a, 93. kraj pri Ljubljani, 95. plevel, 98, mesto v Sloveniji, 100. neracionalen,
101. navadna vstaja, 102, kemična prvina 01.
NAVPIČNO; 1
1.	osredozemski, 2. moško ime, 3. kratica za dnevnik,
4. ton, 5. žensko ime, 6. žensko ime, 8, kratica odbora v podjetju, 9. kem,ciklični keton, lo. razdiranje, 11. propeler,, 12, grški bog vetra, 13. isto kot 14 samo obrnjeni črki, 14. avtomobilska oznaka za Valjevo, 15. denar, 16debela polica, 17. kemična prvina Ir. , 18. zastava z napisom, 19. poškodba, 20. tekstilno mehko volneno blago z dolgimi izčesanimi vlakni, 21. zvezna republika, 22. zmešnjava, 23. žensko ime, 29. hotel■v Ankaranu, 33. vojni plin, 34. predpona, 37. proga, 38. moško ime, 42. aluminij (kemični znak), 43. mesto v .Egiptu, 44. kratica organizacije v slovenskem merilu, 45. kratica registerske tablice izrednih vozil, 47. suma,
4o. znana politična osebnost, 49. mesto v Sloveniji znano po rudniku, 51. sin, 52. vzdigovali je, 56. mesto v • Italiji (poševni stolp), 61. žensko ime, 62. moško ime iz ledene dobe, 66. posoda, 68. medmet, 7o, nevšečnost, 71. semkaj v srbohrvaščini, 73• oksidacija železa, 78. odprtina, 8l. začetnici pesnika, ki je pokopan na Žalah,
28	-
82. italijanski spolnik, 83« član družine, 87. plačilo, 88. minus, 9o. mesec, 92. kratica tovarne, ki izdeluje kroglične ležaje, 93. primorski izraz, 95. pijače starih Slovanov, 96. kemični znak za Selen, 97. krajevni prislov, 98. veznik, 99. loo m2.
Za rešitev križanke iz ta številke so razpisane sledeče nagrade;
1.	namizni prt,
2.	brisača,
3.	kravata.
Rešitev oddajte osem dni po izidu lista tov. MIŠIČ Danici ali tehničnemu uredniku tov. RjRNOT Vinku. Rešitve naj bodo v zaprti kuverti. Na kuverto napišite Vaš ime in priimek.
Želimo Vam obilo uspeha pri reševanju ugank in mnogo sreče pri žrebanju.
Izid nagradnega žrebanja iz št. 3
Prejeli smo 19 rešitev ugank. Komisija, ki je izvedla žrebanje, je bila sestavljena iz;
1.	KONDA Alojz,
2.	BIRNOT Vinko,
3.	MIŠIČ Danica.
Komisija je najprej oštevilčila vse dospele rešitve, na to pa je poklicala telefonično sledeče tovariše in tova rišice iz posameznih obratov, da so povedali določeno številko, ki je bila naznačena na rešitvah; 1
1.	HRIBAR Anton iz tiskarne je povedal številko 12 za tretjo nagrado,
2.	ZADRGA! Marija iz Šmarce je povedala številko 15 za prvo nagrado ter
3.	SKVARČA Jernejka je povedala številko 11 za drugo nagrado.
29	-
Izbrani reševalci so uganke pravilno rešili in tako sc postali srečni dobitniki nagrad.
Rešitev križanke je bila naslednja;
Aristokracija, groza, remi, es, nakit, trot, domine, onkraj, osoren, navade, vtripi, iv, pi, razpotje, za. V
V križanki je pomotoma izostala definicija za 15. vodoravno, kar naj nam reševalci oprostijo, pri rešitvi pa smo to pomoto upoštevali v našo škodo.
Rešitev rebusa pa je;
Ivan CANKAR.
Prvo nagrado je prejel drugo nagrado
tretjo nagrado pa je prejela
NGCtRAŠ..cK Ivan, NOVAK Janez, MARTINC Francka.
- 30 -
VSEBINA
Prvomajske čestitke vsem sodelavcem	stran
Vsebinsko bogat statut bo odraz hotenj proizvajalcev	11
Izvršitev proizvodnih planov za prvi kvartal
leta 1963	"	"
Naše podjetje na sejmu gostinske opreme v Mariboru	"
Kadrovsko socialna služba	11
Premestitve	11
Pravne posledice samovoljne zapustitve dela	"
Novice	11
Sklepi organov upravljanja	11
Modna hiša v Ljubljani se je uveljavila	11
Gospodarski rezultati Komunalne banke v Kamniku " Kje se prične delo razvojne službe Delo mladinske organizacije	"
Sindikalna podružnica je imela občni	zbor	"
Prvomajska križanka	"
2
4
6
7
9
10
12
13
16
18
20
23
25
26
KAMNIŠKI TMCSTIL^C, glasilo delovnega kolektiva tekstilne tovarne SVILANIT - KAMNIK, štev. 4 - 1963.
Uredil uredniški odbor; KONDA Alojz, BJBNOT Vinko, MIŠIČ Danica, MICO Matija, PUČ .OVNIK Peter, RLPIČ Marjan, ZRIM-ŠOK Vladimir, PRAPROTNIK Brane.
Glavni in odgovorni urednik; KONDA Alojz
Strojepiska: HRIBAR Agica
Razmnožil in zvezal; HRIBAR Anton.




»
j
J i
\