31 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust eč ji del septembra so prevladovale nadpovpreč ne temperature zraka. Akumulacije meseč nih efektivnih temperatur zraka so povsod presegle dolgoletno povpreč je (preglednica 4). Aku- mulacije efektivnih temperatur zraka na letni ravni pa so ob koncu septembra presegle vrednosti, ki so obič ajno dosežene v sredini novembra. V prvi polovici septembra so še povsem poletne temperature zraka in moč no izhlapevanje izč rpali vodo v tleh, marsikje je rastlinam postala težje dostopna. Sušni stres pa je v tem č asu oviral predvsem strnišč ne posevke ter pripravo tal in sajenje jesenskih vrtnin na prosto na Primorskem. Preglednica 1. Dekadna in meseč na povpreč na, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izrač unana je po Penman-Monteithovi enač bi, september 2016 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, September 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max. S pov. max. S pov. max. S pov. max. S Portorož-letališč e 4,5 6,1 45 3,1 4,8 31 3,3 3,9 33 3,6 6,1 109 Bilje 4,2 6,1 42 2,7 4,0 27 2,8 4,5 28 3,2 6,1 96 Godnje 2,6 3,1 26 1,9 2,7 19 1,7 1,9 17 2,1 3,1 62 Vojsko 2,4 3,2 24 1,8 2,4 18 1,6 1,8 16 1,9 3,2 58 Rateč e-Planica 2,5 3,1 25 2,0 2,8 20 1,9 2,1 19 2,1 3,1 64 Bohinjska Č ešnjica 2,5 3,1 25 1,9 2,6 19 1,6 1,8 16 2,0 3,1 60 Lesce 3,0 3,8 30 2,3 3,7 23 2,0 2,3 20 2,4 3,8 73 Brnik-letališč e 3,1 4,2 28 2,3 3,6 23 1,8 2,1 18 2,4 4,2 70 Topol pri Medvodah 2,7 4,0 27 2,2 3,1 22 1,9 2,4 19 2,3 4,0 68 Ljubljana 3,2 3,7 32 2,4 3,5 24 2,2 2,7 22 2,6 3,7 79 Nova vas-Bloke 2,3 3,1 23 1,7 2,5 17 1,6 1,8 16 1,9 3,1 57 Babno polje 2,5 3,2 25 1,9 2,7 19 1,8 2,0 18 2,1 3,2 62 Postojna 3,5 5,1 35 2,5 4,0 25 2,5 3,1 25 2,8 5,1 85 Koč evje 2,3 2,9 23 1,8 2,8 18 1,5 2,0 15 1,9 2,9 56 Novo mesto 3,1 3,7 31 2,4 3,1 24 2,3 2,8 23 2,6 3,7 77 Malkovec 2,8 3,3 28 2,2 3,3 22 2,2 2,9 22 2,4 3,3 71 Bizeljsko 2,8 3,4 28 2,2 2,7 22 1,8 2,6 18 2,3 3,4 68 Doblič e-Č rnomelj 2,5 3,3 25 2,0 2,8 20 1,9 2,7 19 2,1 3,3 64 Metlika 2,6 3,5 26 2,0 2,9 20 1,8 2,1 18 2,1 3,5 64 Šmartno 2,4 2,9 24 1,9 2,4 19 1,5 1,7 15 1,9 2,9 58 Celje 3,1 4,4 31 2,4 3,0 24 2,1 2,6 21 2,5 4,4 77 Slovenske Konjice 3,0 3,8 30 2,6 3,6 26 2,1 2,8 21 2,6 3,8 77 Maribor-letališč e 3,2 3,9 32 2,7 3,6 27 2,3 2,9 23 2,7 3,9 82 Starše 2,8 3,4 28 2,5 3,5 25 2,0 2,3 20 2,4 3,5 73 Polič ki vrh 2,3 3,1 23 2,1 2,8 21 1,7 1,9 17 2,0 3,1 61 Ivanjkovci 2,2 2,9 22 2,0 2,4 20 1,4 1,6 14 1,9 2,9 56 Murska Sobota 3,2 3,7 32 3,0 3,9 30 2,0 2,4 20 2,7 3,9 82 Veliki Dolenci 3,2 4,0 32 2,7 3,4 27 2,4 2,6 24 2,8 4,0 82 Lendava 2,9 3,7 29 2,7 3,0 27 2,1 2,5 21 2,6 3,7 77 Vremenske razmere so omogoč ale, da je povpreč no izhlapelo med 2 in 3 mm vode iz tal, več kot 3 mm le na Primorskem. Skupna meseč na količ ina izhlapele vode se je gibala med okoli 60 in 80 mm, na Primorskem okrog 100 mm (preglednica 1). V prvi dekadi septembra pa je v posameznih dneh na Primorskem izhlapelo tudi še nad 6 mm vode. Meseč na vodna bilanca je bila več inoma negativna, s primanjkljaji med 30 mm v osrednji Sloveniji in na osrednjem Štajerskem in okoli 55 mm na Obali ter V Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 32 na severovzhodu države (preglednica 2, slika 1 levo). Meseč na vodna bilanca je bila na Goriškem le rahlo pozitivna, na jugovzhodu države pa skoraj uravnotežena. Odstopanje vodne bilance je bilo glede na dolgoletno povpreč je povsod po Sloveniji negativno, največ je odstopal v več jem delu osrednje Slovenije ter na osrednjem Štajerskem (slika 1, desno). Preglednica 2. Dekadna in meseč na vodna bilanca za september 2016 in obdobje vegetacije (od 1. aprila do 30. septembra, 2016) Table 2.Ten days and monthly water balance in September 2016 and for the vegetation period (from April 1 to September 30, 2016) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v septembru 2016 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 4.– 30. 9. 2016) Bilje −30,7 70,8 −27,4 12,7 −134,8 Ljubljana −14,2 4,3 −22,1 −32,0 1,0 Novo mesto −10,2 34,0 −22,7 1,1 −74,1 Celje −21,1 7,4 −21,3 −35,0 −22,0 Maribor, letališč e 2,3 15,4 −22,9 −5,2 −142,6 Murska Sobota −7,4 −26,5 −20,3 −54,2 −223,0 Portorož, letališč e −33,6 12,8 −33,1 −53,9 −471,7 Slika 1. Vodna bilanca v septembru 2016 (levo) in odstopanje od dolgoletnega povpreč ja 1981–2010 (desno) Figure 1. Water balance in September 2016 (left) and anomalies from the long term average 1981–2010 (right) Na dekadni ravni je bila vodna bilanca v prvi in tretji dekadi več inoma negativna, v drugi dekadi po obilnih padavinah pa pozitivna. Izjema je bila severovzhodna Slovenija, kjer je vodni primanjkljaj ves č as vztrajno narašč al. V tem delu Slovenije je sušni stres oviral predvsem oljno ogršč ico in krmne dosevke, stopnjevali pa so ga še številni insekti, ki so napadali mlade rastline. Vegetacijsko obdobje se je v osrednji Sloveniji zaključ ilo s skoraj uravnoteženo vodno bilanco, primanjkljaji niso presegali povpreč nih vrednosti niti na celjskem in na novomeškem območ ju, drugod pa so se sušne razmere v septembru nekoliko poglobile, a zmerno sušnih razmer niso veliko presegle. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 33 Preglednica 3. Dekadne in meseč ne temperature tal v globini 2 in 5 cm, september 2016 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, September 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Portorož-letališč e 23,7 23,8 32,4 30,2 16,8 17,7 20,4 20,9 31,2 30,0 15,6 16,2 17,0 17,6 24,6 23,6 11,0 12,0 20,4 20,8 Bilje 24,8 24,7 35,8 33,0 17,2 17,4 21,5 21,6 33,2 30,6 15,0 15,4 19,7 19,9 29,2 27,2 13,2 14,0 22,0 22,1 Lesce 20,5 20,0 28,4 27,5 14,4 14,8 19,2 20,1 28,2 29,0 12,8 14,7 15,7 15,9 25,2 23,5 9,6 11,0 18,5 18,7 Slovenj Gradec 19,5 19,5 26,6 24,2 15,8 16,8 18,9 19,0 26,3 22,8 15,7 16,4 15,2 15,4 20,3 18,9 11,6 12,7 17,9 18,0 Ljubljana 21,1 21,3 27,1 25,0 16,6 17,6 20,3 20,6 28,0 24,9 16,5 17,3 16,7 16,9 23,2 20,6 12,2 14,0 19,4 19,6 Novo mesto 21,9 21,9 32,1 30,2 17,1 17,3 20,6 20,8 29,8 28,5 16,3 16,7 16,1 16,2 23,6 22,2 11,3 11,2 19,5 19,6 Celje 21,5 20,6 31,4 24,5 16,6 18,2 19,9 19,7 29,4 23,4 14,7 16,4 16,5 16,6 25,2 20,0 11,0 13,6 19,3 19,0 Maribor-letališč e 21,6 21,3 34,8 28,5 15,4 17,0 20,8 20,6 33,5 26,7 13,8 15,3 16,0 16,4 28,1 21,7 9,7 12,3 19,5 19,4 LEGENDA: Tz2 −povpreč na temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povpreč na temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 3. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, september 2016 Figure 3. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, September 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 34 Preglednica 4. Dekadne, meseč ne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, september 2016 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, September 2016 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1.2016 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališč e 234 200 165 598 40 184 150 115 448 40 134 100 65 298 40 4333 3009 1841 Bilje 232 198 165 595 81 182 148 115 445 81 132 98 65 295 81 4132 2840 1725 Postojna 192 172 124 489 74 142 122 74 339 74 92 72 24 189 70 3314 2119 1157 Koč evje 176 166 114 457 59 126 116 64 307 54 76 66 15 157 44 3178 2021 1084 Rateč e 154 146 113 413 66 104 96 63 263 66 54 46 13 113 48 2628 1607 769 Lesce 191 177 133 501 89 141 127 83 351 89 91 77 33 201 85 3346 2179 1237 Slovenj Gradec 177 170 125 472 60 127 120 75 322 60 77 70 25 172 55 3238 2093 1169 Brnik 186 178 127 491 58 136 128 77 341 58 86 78 27 191 55 3348 2186 1247 Ljubljana 205 193 151 549 74 155 143 101 399 74 105 93 51 249 73 3820 2595 1563 Novo mesto 196 186 136 519 58 146 136 86 369 58 96 86 36 219 57 3736 2512 1494 Č rnomelj 201 189 138 528 53 151 139 88 378 53 101 89 38 228 53 3910 2664 1617 Bizeljsko 202 191 135 528 60 152 141 85 378 60 102 91 35 228 59 3721 2492 1470 Celje 189 177 128 494 45 139 127 78 344 45 89 77 28 194 43 3514 2310 1317 Starše 196 190 127 512 52 146 140 77 362 52 96 90 27 212 51 3784 2552 1532 Maribor 198 191 146 535 66 148 141 96 385 66 98 91 46 235 65 3675 2476 1474 Maribor-letališč e 194 189 139 522 70 144 139 89 372 70 94 89 39 222 69 3694 2466 1462 Murska Sobota 197 196 130 523 70 147 146 80 373 70 97 96 30 223 69 3694 2464 1463 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 °C Vm − odstopanje od meseč nega povpreč ja (1981–2010) Tef > 5 °C * − ni podatka Tef > 10 °C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 35 Izjema je bilo obalno območ je, ki je vse do jeseni nosilo breme velikega poletnega primanjkljaja vode. Ob koncu vegetacijskega obdobja je primanjkljaj presegel 400 mm (v primerljivem č asu leta 2015 je bil 560 mm). Sušni stres je ob koncu septembra ogrožal pridelek oljk v zaključ nem obdobju zorenja. Povpreč ne temperature tal so bile med 19 in 20 °C, na Goriškem do okoli 22 °C, v posameznih dneh so se tla še segrela nad 30 °C. Najnižje temperature tal pa so še skoraj ves september ostale nad 10 °C, le ponekod na izpostavljenih predelih so padle malo pod 10 °C. Temperaturne razmere so bile za jesensko setev, ki se je s setvijo ječ mena zač ela ob koncu septembra, zelo ugodne, a so dinamiko setve omejevala presuha tla, ki so onemogoč ala pripravo tal. Vso prvo in drugo dekado septembra so bile razmere ugodne tudi za dozorevanje grozdja, kljub temu se je trgatev v primorski vinorodni deželi zač ela nekaj dni kasneje, kot v predhodnem letu 2015. Zadnja dekada septembra pa je bila v znamenju trgatve tudi v podravskem vinorodnem območ ju. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in meseč no povpreč je povpreč nih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povpreč na dnevna tempe- ratura tal je izrač unana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In September, the above-average temperature conditions prevailed, which affected the dynamics of ripening of grapes and ripening and harvesting of maize. Monthly water balance resulted water shortage, water stress worsened the drought situation particularly in the Littoral and in the northeast of the country. In most other regions meteorological water balance did not deviate much from the normal values. Dry soils hindered soil cultivation for autumn sowing in the northeast of the country, and transplanting of autumn vegetables. At the end of this season’s growing period meteorological water balance situation almost equilibrated in the central part of Slovenia and partly also in the eastern part of Slovenia while the water shortage extended the most in the Littoral.