Plnrnčnina mesečno i'< l)iu, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za Inozemstvo 120 Din
ll red n lit v* je v Kopitarjevi ol.b/Ill
£OVENEC
Ček. rnčun: Ljubljana St. 10.6MI in 10.149 za inserate; Sarajevo 4tv. 7565 Zagreb štv. W.0ll, Praga-Dunaj 24.7V*
Uprava: Kopitarjeva b. telefon 3V9J
Telefoni arednlStvas dnevna riniba J05» — nočna	»94 la 105»
Izhaja vsak dan sfntraj, razen ponedeljka In dneva po praznika
Potrebe nove gospodarske potitike
Zaradi zmanjšanja državnih dohodkov so morale skoro vse države na svetu v večji ali manjši meri zmanjšati Bvoje izdatke. Predvsem so se skrčile investicije, katerim so sledili tudi drugi materialni izdatki. Ker pa je še cela vrsta izdatkov, pri katerih iz najrazličnejših razlogov ni lnlo misliti na skrčenje, so prišli počasi na vrsto osebni izdatki. Finančni ministri se upravičeno boje poseči po redukciji državnega osobja, ker bi bil ta prihranek čisto navidezen, saj bi bila država obremenjena z novo trumo brezposelnih. Za; radi tega tudi pri nas niso našli druge poti ko znižanje plač, ki je že tretje v dobi zadnjih 5 let.
Toda izkušnja v teh letih je pokazala, da to napredujoče zniževanje ni imelo nobenega resničnega učinka ter gospodarske stiske ni omililo, ampak jo še poostrilo. Po; litika takega zniževanja ni vpoštevala, kdaj in kakšen bo konec take procedure. Nismo namreč pomislili, da bo reduciranje plač, ki ni spremljano od nobene načrtne gospodarske reformo v celotnem obsegu, nujno privedlo do zmanjšanja kupne moči našega inteligenčnega sloja, ki predstavlja veliko število. To bodo že v kratkem čutili vsi stanovi, v kolikor že ne čutijo, predvsem trgovec, obrt; nik in kmet, ki je najštevilnejši stan v naši državi. Najvažnejši odjemalec in uživalec kmetskili proizvodov je pri nas meščan, katerega velik del tvorijo uradniki. Če pomislimo, da bi samo radi zadnje redukcije, ako bi so ne popravila, v našo banovino prišlo zdaj 50—60 milijonov Din menj denarja, katere je naš uradnik trosil za svoje življenje, potem mora vsak uvideti, kako bi bilo hudo prizadeto naše narodno gospodarstvo in te škode bi nosil znaten del naš kmet, ki je itak že na vseh koncih in krajih udarjen. Kot posledica te finančne politike ne bi na; stopilo nič drugega ko to, da bo meščanski stan zopet pritiskal na kmeta, da bo moral še bolj po ceni oddajati svojo pridelke, da bo odslej vsaj prodajal toliko, kolikor je doslej. Namesto da bi se dvigale, so bodo cene kmet-skih proizvodov zopet zniževale. Treba pa je voditi gospodarsko politiko, ki bi poveča-vala kupno moč prebivalstva in poskrbela za pravično razdelitev narodnega dohodka, dočim se premoženje naroda zdaj kopiči v rokah posameznikov, ki jih nobena kriza ne prizadene in so oproščeni vseh žrtev, katere mora slejkoprej po veliki večini nositi tisti, ki je itak preobremenjen. Ako bi naša finančna politika vpoštevala to, bi nam ne bilo treba segati po znižanju plač, kateremu ni videti konca, ako ne bomo segli po prav t e -m e 1 j i t i h reformah našega državnega gospodarstva in financ.
Sicer pa so tudi druge države imele dovolj slabih izkušenj z deflaeijsko politiko, kar je politika znižavanja plač, cen itd. Poglejmo samo Nemčijo, ko je po velikih žrtvah moralo nastopiti pomirjonje in se je nehala izvajati ostra deflaeijska politika, za katero je vsakdo vedel, da bi se morala še bolj poostriti z nadaljnim razvojem dogodkov v gospodarstvu. Tudi znižanje plačv v drugih državah ni prineslo zaželjenoga učinka. Kajti deflaeijska politika ima v sebi to, da je treba zniževanje, komaj pozabljeno, zopet začeti na novo, ko se komaj nekoliko zacelijo prve rane ln se je gospodarstvo preusmerilo na novi nivo cen in dohodkov, ko pa cene padajo še dalje in se pokaže zopet ponovna potreba novega zmanjšanja cen in dohodkov. V nedogled pa tudi ni mogoče iti in zniževanja mora biti konec, ako naj gospodarstvo ne pade na ničlo.
Zadnje čase se pri nas govori mnogo o nujno potrebni uzakonitvi minimalnih mezd. Toda po tej poti ne bo mogoče iti, če gotovo eden najvažnejših poslodajalcev, država, plače svojim uslužbencem progresivno znižuje, kar ima za naravno posledico, da začenjajo padati tudi plače zasebnemu nameščencu in delavcu. Zato je treba presojati znižanje plač državnega uradništva s splošnega socialnega vidika vsega naroda, ne pa samo z vidika, kako napolniti državno blagajno. To je uvidel tudi Roosevelt, ki je začel novo gospodarsko politiko.
vse to nam narekuje, da ne gremo več naprej po dosedanji poti deflaeijsko politike, ampak da poiščemo novih potov, ki naj pri-nesejo oživljenja našemu gospodarstvu in nam pomagajo navzgor. Kajti danes se obnavlja gospodarstvo v celi vrsti držav in vedno bolj se množe znaki, da se izboljšuje položaj gospodarstva (v kolikor ne bi politični oblaki nad Afriko in Evropo prinesli novih momentov). Vse države pa. v katerih se nahaja gospodarstvo na poti navzgor, so opustile deflaeijsko politiko in celo države zlatega bloka, ki morajo z vsemi sredstvi braniti svojo valuto, polagoma uvidevajo, tla je deflaeijska politika prinesla večinoma samo neuspehe. Zato pa tudi v teh državah dobivajo vedno bolj moč oni, ki se zavzemajo za tako politiko, ki bo omilila slabe posledice deflaeije, pa seveda tudi ne bo vodila v inflacijo, katere, saj kolikor smo jo spoznali v Evropi, ne maramo več. S tem bodi povedano, da je med deflaeijsko politiko, ki nalaga tolike žrtve važnim stanovom, in pa inflacijo, ki bi uničila dragocene sestavine našega narodnega premoženja in pahnila v ■bedo največji del prebivalstva, še srednja ipot. po kateri je treba hoditi, seveda pa jo Dreje s skrbnim iskanjem in resnim prizadevanjem s pomočjo vseh gospodarskih čini-teljev tudi najti.
Ileda širokih slojev prebivalstva, ki dan za dnem narašča, kakor nas uči vsakdanja izkušnja, se mora enkrat zajeziti. Zato ni danes važnejšega vprašanja v državi, ko začeti tudi pri nas »nevv deal« — novo gospodarsko politiko, z neizprosno energijo, z vsemi strokovnimi sposohnostmi in v najtesnejši zvezi z ljudstvom. Ker sc vlada g. Stojadinoviča opira na ljudstvo in je že pokazala
Italijansko - abesinska vojna
Krvava noč na fronti pri Adui
Angleška poročila o italijanski ofenzivi in o srditih napadih Ras Seyama na Aduo — Tudi v Ogadenu se razvijajo nova ofenzivna gibanja
London, 11. oktobra. Agencija Avaia jioroča: »Morning Post« poroča iz Addis Abebe: V Addis Abebi se nihče ne razburja zaradi padca Adue. Vrhovno abesinsko poveljstvo pričakuje sedaj, da bodo Italijani pričeli prodirati iz Adue in Adi-grata dalje proti jugu. Splošno pa prevladuje mišljenje, da bodo Italijani v gorah južno severne fronte ustavljeni.
Sostavljcn je podroben načrt za veliko proti-ofenzivo, ki se ima pričeti ob novem italijanskem prodiranju. Vojska Rasa Sejuma je imela malo izgub in italijanske vesti o tem niso točne. Tudi prebivalstvo v Addis Abebi je ugodno sprejelo vesti s severne fronte in ljudje se celo čudijo, kako da so Italijani rabili cele štiri dni za zavo-jevanje Adue.
V prestolnici je še vedno mnogo vojukc. Na nekaterih krajih v okolici so izkopali jame za protiletalsko artilerijo. Ljudje pe čudijo, kako morejo Italijani trditi, da jc bilo ubitih 6000 Abesincev okrog Adue in Ailigrata. ko je štela vsa vojska okoli obeh krajev le malo več mož. 50 km od severne meje so koncentrirane redne čete abesinske vojske, sestavljene iz najboljših borcev, ki odlično poznajo teren.
Abesinci v Eritreji
Znano je, da je večji del italijanske vojske še vedno koncentriran za mejo v Eritreji. Pri na-
predovanju pa so naleteli nn hude težave. Očividno jih med potjo zadržujejo oddelki Abesincev, ki so vpailli v Eritrejo in sedaj napadajo posamezne italijanske oddelke tor jim skušajo sproti uničevati cesto in telegrafske napeljavo, ki jih gradi italijansko delavstvo. Ker s temi četami ni nikake zveze, jo težko ugotoviti, kje se sedaj nahajajo. Pravijo, da so zavzele Addis Addis južno Asmare. Verjetno je, da bodo še druge abesinske četo r*-koraeile reko Mareb in napadle Adi l'gri.
0 situaciji na severni fronti sodijo abesinski vojaški krogi tako-le: Zaradi velikega odpora Kaša Sejuma so Italijani zgubili štiri dni. Abesinska severna vojska so je sedaj zbrala in se bo odločno postavila v hran nadaljnjemu prodiranju italijansko vojske. V zaledju italijanske Ironte vznemirjajo Italijane abesinski četniški oddelki. Cim so Italijani premaknejo v planinske kraje južno Adue in Adigrata, bodo imeli Abesinci ogromno strateško premoč v gorskih tesnih pokrajinah Enderti, Tomliiji in Seniji. Italijani pred vsem ne bodo mogli prodirati s tanki in bodo morali pustiti za seboj ves tren.
Ko je cesar čul, da so abesinske čete, po nalogu Rasa Sejuma proti volji abesinske vlade za nekaj ur zavzele Adigrat, ni bil zadovoljen, ker želi, da Abesinci ohranijo in utrdijo svoje defenzivne pozicije.
Abesinci zavzeti Abis pri Adui?
Italijani so začeli prodirati od Adigrata proti Mahali
London, 11. oktobra. Agencija Avnla poroča: >Tiines« poročajo iz Addis Abebe: Po padcu Adue se je italijanska ofenziva obrnila proti zapadli. Fronta jc sedaj sredi med Aduo in Adigratom iz-bočenu. Abesinci so mnenja, da se bodo Italijani na tej črti utrdili, preden prično nadalje prodirati proti jugozapadn in jugovzhodu. Guverner pokrajine Amhare je postavil svoje sile okrog Gonilara in Debra Tabora. Levo krilo segn do pokrajine Volkait. Desno krilo pa je prodrlo preko reke Takaze in hiti na pomoč ras Sejumu. Ital. vojska šteje preko 100.000 ljudi. Ras Sejum bo lahko zadrževal srednjo kolono, ki razpolaga s 35.000 ljudi. Na prve resne zapreke bodo Italijani pri nadaljnjem prodiranju proti jugu naleteli pri Ma-kali, kjer je zbrano mnogo abesinskih vojakov.
V Addis Abebi se med tem pripravlja 15.000 vojakov pod poveljstvom dediazmača Bajcna na odhod na fronto. Med tem naglo gradijo ceste v smeri proti Desiu. Po okolici rekvirirajo osle in mule, s hribov pa prihajajo v Addis Abebo dan za dnem nove čele.
Oddelki generala Santinija prodirajo iz Enda-ganusa proti Makalam, kjer se nahajajo čete rasa Selasija Ilukse, ki dozdaj še niso posegle v borbe. Trde, da to ravnanje rasa Hukse ni brez političnega ozadja. Ras Huksa živi v sovraštvu z rasom Sejumom, ki se je dozdaj ogorčeno upiral Italijanom.
Oddelki generala Maravigne so zavzeli vrhove in doline okrog Adue. V prvih vrstah na tem odseku fronte so domače enote iz italijanskih kolonij pod poveljstvom generala Biruollija. Na vsej fronti so manjše praske med stražami. Iz obmejnih krajev Eritreje poročajo o vpadih sosednih bojaželjnih plemen. Te napade odbijajo italijanske kolonijalne čete.
Krvava noč ...
Abesinci prodrli pri Adui
Reuter poroča: Po poročilih, ki so prispela semkaj, je ras Kasa dal rasu Sejumu povelje, naj združi svoje čete s četami rasa lluruja in da skupaj ustavita prodiranje italijanskih čet proti Gondarju.
Reuter poroča iz Addis Abebe: V tukajšnjih krogih trde, da jc ras Sejum snoči ob 20.20 prešel z ojačeuji v protinapad na Abis (pri Adui). Abesincem sc jc posrečilo mesto obkoliti in ga zavzeti. Pri tem so pobili okoli 2500 Italijanov, ki so mesto branili. Abesinci so zaplenili tudi mnogo vojnega plena, več tisoč pušk. mnogo strojnic in precej gorskih topov ter streliva. Tudi Abesinci so v teh bojih imeli velike izgube. Pričakovati je naglega italijanskega protinapada.
London, 11. oktobra. Agencija Avala poroča: Reuter poroča iz Addis Abebe: O abesinskem napadu pri Adui poročajo tele podrobnosti:
Abesinci so s svojim napadom popolnomn presenetili italijansko garnizijo. Njihove čete so porabile temo in se jim jc posrečilo neopaženo priplaziti se do prvih italijanskih bojnih črt. Tu je nastal strahovit hoj na noi brez prizanašanja. Abesinci so se čutili močnejši zaradi številčne pre-
moči, pogum jim je pa dajal tudi spomin na zmago pri Adui leta 1896. Njihove četo so se borite z levjim pogumom z bodali v rokah.
Pričakovati jc, da brni« Italijani takoj prešli v protinapad, čeprav mislijo, da se bosta obe vo;-' ' zaradi strahovitega in krvavega boja, trajajočega vso noč, skušali aekoliko »pomoči in odpočiti.
Razširili so se glasovi, da se nahaja ras Sejam popolnoma odrezan od svojo glavne armade, sestoječe iz 1(10.000 vojakov, ki so zbrani v dolini Marijamsusua.
Italijansko letalstvo poroča o zbiranju abesinskih čet severno zapadno od Aksiomi. Na tem odseku se je razvijala bitka med italijanskimi prvimi četami in Abesinci. Čeprav so se Abesinci trdovratno upirali, vendarle niso mogli držati te postojanke, ki je važna strategična točka.
Italijanska poročila:
„Sorazmeren mir na fronti"
Rim, 11. oktobra, b. Izšel je 17. uradni komunike ministrstva za propagando o operacijah na bojiščih v vzhodni Afriki, ki pravi:
»Včeraj 10. oktobra se je nadaljevala akcija za ureditev baz v vsem ozadju. Na ureditvi »e dela s polno paro in ceste delajo tam, kjer jih še nikoli ni bilo. Vojaki domačini še vedno čistijo prostor pred seboj in prihajajo z abesinskimi pied-stražami v manjše borbe. Včeraj se je javil pred našimi položaji en poglavar tigriške pokrajine z nekaj tisoč vojščakov ter izrazil željo, da preide na italijansko stran. Ta poglavar se je javil pred bojno črto, ki ji poveljuje general Santini. Malo za njim se je javil na drugem sektorju še en poglavar, ki je tudi izrazil željo, da se izroči Italijanom. To je dokaz, da tigriška plemena, ki so bila pred kratkim priključena abesinskemu cesarju, ne želijo ostati v sestavu te države, ampak se hočejo pokoravati Italijanom, ker so jim v spominu še vsa dobra dela, ki so jih Italijani pred 40 leti storili zanje. Vse vesti o hudih izgubah italijanske vojske ob času prvih ofenziv so lažnjive in brez podlage. V štiridnevnih akcijah italijanskih čet je bilo vsega mrtvih 25 domačinov in 5 Italijanov. Ranjenih je bilo 60 vojakov, od tega 50 domačinov, 10 Italijanov, 33 domačinov pa je izginilo. Vse ostale vesti
0	izgubah na italijanski fronti so navadna laž. V štiridnevnih operacijah pa so Italijani zajeli 1 top,
1	strojnico, 133 pušk ter 30 zabojev municije.
Angleške priprave v Egiptu
Kairo, 11. oktobra, b. Snoči je v Aleksandrijo prispel vrhovni poveljnik angleškega letalskega brodovja sir Robert Brock, ki bo ostal v Egiptu, dokler bodo trajali vojni zapletljaji med Abesinijo in Italijo. Pripeljal se je z angleško linijsko ladjo »Queen Eiisabeth* in je že imel par konferenc f. višjimi častniki angleške armade, ki so v Aleksandriji, enako pa se je sestal z vrhovnim poveljnikom britanskega sredozemskega brodovja, admiralom Doodleyem. Danes dopoldne je bil velik vojaški mimohod angleških in egipt^kih čet, na katerem so sodelovali tudi oddelki mornarjev s 50 angleških ladij, ki so zasidrane v aleksandrij-skih lukah. Vojaške parade se je udeležil tudi egiptski ministrski predsednik, egiptski vojni minister ter vrhovni poveljnik angleških čet. Istočasno pa je nad njimi krožilo močno letalsko bro dovje.
Sunek proti Harrarju
Nemška poročila:
„Ilalijani zaupajo samo v zmago svojega orožja"
Miinchen, 12. oktobra. TO. Posebni dopisnik »Voklischer Beobachterja« na italijanski fronti javlja iz Asmare, ki je glavno središče italijanske vojske na severni abesinski fronti, da se v Asmari zavedajo, da pripravlja Egi|iet morda težke komplikacije za bodočnost. Toda navzlic temu je italijansko vodstvo zadovoljno in se utrjuje v slra-
Ptinshe bombe v Ogadenu
ska. Prej pa se je še junaško branil na Mont Fer moni, 5 kin južno od Adue.
6 mesecev do Addis Abebe
Strokovnjaki in vojaški izvedenci računajo, da bi pri takšnem terenu in pri takšnem odporu nc bilo mogoče priti v Addis Abebo pred ti meseci. Za popolno jx>miritev va? Abesinije bi bilo pa potrebno najmanj 3 lela doslednega vojaškega prodiranja na način, kot ga izvaja sedaj italijanski generalni štab.
Italijanski vojaški izvedenci tudi ne podcenju-
iijuiioni/ ,vuoi	LauvTvijuu iu ov uii juji. v ono ,	>	i	......... i--------
tegičnem trikotu, kj ga sestavljajo Asmara v Eritreji j Jcl° delovanja tistih oddelkov abesinske voiske,
ter Adua—Aksum—Adigrat v Abesiniji. južno od te črte prenehajo vse redne ceste in se spreminjajo v stezice, kj so dostopne samo za posamezne vešče pešce in planinsko tovorno šivino. Na lej točki se začenja lorej šele prava kolonijalna vojna. Vojaške operacije so v veliki meri, če ne popolnoma odvisne cd tega, kako bo mogoče pripraviti ceste, kako bo mogoče preskrbljati vojake z vodo in do-važati za njimi živež in municijo. Vsako prenagljeno [prodiranje bi bilo brezjn-edmeino, kajti vsak zavojevan meter zemlje je treba zavarovati, tako v pogledu potov, kakor v pogledu vode.
Na tem oddelku fronte operirajo trije armadni zbori. Prvega tvorijo redne čete, drugega fašistični miličniki, treljega domačini pod jx»-veljstvom italijanskih častnikov. Posebno važen r>°-slaja sedaj armadni zbor domačinov, ki so veliko bolj gibčni in jim je treba mnogo manj vode in živeža ter so v tem težkem terenu mnogo bolj vztrajni. Občudovanja vredno je gradbeno delo, ki ga opravljajo italijanski delavci.
Severna fronta se nahaja pred (igriškim visokogorjem, kjer se v gotskih soteskah in skalnatih strminah pr?d zcvajočimi prepadi v strašni sončni vročini neprestano razpleta gverilska vojna (posamezni, ncpričakovni napadi, sedaj tu, sedaj tam, ponoči, jx> dnevu ...)
Ras Seyum, abesinski poveljnik na tej fronti, je svojo armado potegnil nazaj na črlo Makale— Abbi Addi—reka Takaze, kjer se nahaja redna voj-
Angleži zasedli otok Saj k Se jd
Rim, 11. okt. Anglija je zasedla otok šajk Sajd na jugu arabskega |iolotoka, ki z višine 200 m obvlada ožino Bab el Mandeb. Otok ima
tudi odločno voljo za reformo državnega življenja nn vseh poljih, zato ne smeo dvomiti o tem. dn bo začela tudi z novo gospodarsko politiko in likvidirala nesrečno, brezglavo in breznačrtno gospodarsko politiko prejšnjih režimov.
1500 kvadratnih kilometrov površine z jako dobrim pristaniščem Turda I o pristanišče bodo Angleži s kanalom, dolgim 1500 metrov, zvezali z jezerom sredi otoka, tako da bodo ladje lahko iz Rdečega morja odplule v Adenski zaliv, ne da bi jim bilo treba pasirali habelmandebske ožine. Tu otok dozdaj ni pripadal nikomur, ker ga Francozi niso hotel zasesti zaradi velikih stroškov zn adaptacijo v svrhn siralegičnih ciljev. /daj so |>u Angleži izkrcan na njem vojaštvo, ki jo dvignilo britansko zastavo.
so vdrli v Eritrejo f>od vodstvom Ras Ahenna, Italijanski armadi poveljuje tam general de Bono. Abesinci bi očividno radi prerezali pol iz Asmare v Aduo in lako odrezali italijansko vojsko od zaledja, toda tam jih že čaka armada miličnikov, ki so te dni prišli v stik z abesinskimi četniki ter upa jo, da jih bodo v prihodnjih dneh premagali.
Addis Abeba, 11. okt. SE. Poročevalec tUniled Press > javlja, da je bil sprejet od Ras Nasibua, lioveljnika abesinske armade v Ogadenu. Ras Na-sibu je povedal poročevalcu, da pričakuje vsak dan italijanske ofenzive. Okrog 50.(100 Italijanov namerava izvesti sunek proli Hararju. Ras Nasibu je omenil, da Italijani mečejo bombo s strupenimi plini. Poveljnik abesinske posadke v Gorraheji v Ogadenu je namreč brezžično javil vrhovnemu poveljstvu, da so začeli Italijani vporabljati strupene pline. Pri tem se je dogodilo, da ne mečejo iz letal na abesinske čete samo bomb s strupenimi plini, marveč tudi neke druge kemične sestavine, ki povzročajo strašna pustošonja. Veliko abesinskih vojakov je oslepelo, drugim so zgoreli deli telesa. Vsak dan vržejo Italijani okrog 400 do 50C takšnih bomb 1111 abesinske čete.
Ras Nasibu je pristavil, da bo divizija generala Grazianija napadla najprej kraj Gorrahci, od koder hoče prodreti do Diredaue in do Harrarja in prerezali železnico, ki pelje iz Addis Abebe v Džibuti. Ras Nasibu ima svoj glavni štab v mali leseni kolibi, kjer se nahaja nekaj častnikov, ki študirajo zemljevide. Zunaj pa neprestano korakajo mimo abesinske pehotne kolone, ki grede na fronto.
Japonsha municija v Harar
Pariz. 11. okt. b. Poročevalci francoskih lislov pošiljajo vesti, da so v llarar prispele velike karavane z zaboji municije ter raznim orožjem. Te pošiljke so prispele iz britanskega afriškega ozemlja. Trdi se, da jo vse orožje in vsa municija izkr-cana v lukah Berbere in Zeile, kjer jc zasidranih mnogo britanskih in japonskih ladij. Pričakuje se. da bo istim potom prišlo v najkrajšem času v Abe sinijo ogromno šlrvilo topov in strojnic, tako, da se Abesincem ne bo treba nič voč borili s samimi puškami proti sijajno oboroženi italijanski armadi.
Francosko poročilo:
»Vojska se še ni začela..!4'
Pariz, ti. oktobra. AA. Današnji >Mntin< prinaša članek iz Kima, v katerem pravi, da se v pristojnih krogih popolnoma zavedajo težko-če naloge, ki nastaja za italijanske čete v vzhodni Afriki. Vlada si je popolnoma v svesti resnosti nalog, ki jih ima izvršiti general de Bono s svojim generalnim štabom. Dopisnik poudarja kot zelo pomembne in iskrene besede ministra za tisk in propagando Alfierija. ki je včeraj rekel, dn se vojna prav za prav še ni niti začela in dn zato nihče ne sme izvajati krivih sklepov iz tega, da doslej še ni bilo večjih dogodkov na bojišču. Prave velike bitke, je rekel minister Alfieri, nas šele čakajo.
Čelnih Ras Ahenn&a
1'rankfurt, 11. okt. Se. cFrankfurter Zeitung> objavlja poročilo svojega posebnega poročevalcu z abesinski!) bojišč. Poročevalec se bavi s skupino abesinske armade, ki je vdrla za hrbet italijanskim četam, ki stojijo pri Adui in Adigrntu na severni abesinski meji.Poročevalec trdi, da te abesinske smrtne legije ne vodi Ras Seyum, kot je bilo sprva razširjeno, marveč sloviti četnik Ras Aliennu, ki spada med najbolj drzne vojskovodje v Abesiniji in načeluje amharski armadi. Amliara je pokrajina, ki pokriva vso severno abesinsko cesarstvo in kjer prebiva »gosposki«, to je vladajoči del aheBinskih plemen. Ras Aliennu je zbral v tej pokrajini elitne četnike in jih postavil takoj na severno mejo. s svojim levim krilom pa je takoj vdrl v italijansko kolonijo Eritrejo, kjer so ga amharski prebivalci, ki živijo tudi v tem delu Eritreje, 7. velikim veseljem sprejeli. Prišlo je do neke vrste ustajo, ki je začela ogrožati delovanje italijanske armade pri Adui in ki ima za cilj, da italijansko armado, ki je prišla do Adue, odreže od italijanskega izhodišča, ki sc nahaja v Adi Ugri in Adi Uuali.
Poročevalec pripoveduje tudi, da so bili Italijani. ki ao mislili, da bo pohod do Adue brez vsakih težav, silno presenečeni, ko so naleteli na tako srdit odpor in na tako močno organizirano abesinsko vojsko, ki se je utaborila po vseh grebenih gora oh cestah, kjer hočejo Italijani prodirati. — Poročevalec pravi, da je v sedanjem trenutku za Abesince čisto postranskega pomena, v katerih rokah se nahajata Adua in Adigrat, ko gre Abe-sincem za to, da dobijo ...	. . _
r.	a
Ce se posreči pohod Ras Ahennua, potem se bo položaj na vseh frontah takoj bliskovito spremenil. Ras Ahennuov pohod pa škoduje tudi mirovnemu razpoloženju prebivalstva v Eritreji sami, ker se je domačinov-črncev začel polaščati nemir in so začeli slediti Ras Ahennuovitn pozivom. Italijani so hoteli istočasno zasesti vsa tri mesta, Adigrat, Aduo in Aksuni. Dejstvo, da v Aksum niso mogli, se da razlagati samo tako, da jim dela za hrbtom Ras Ahennuova četniška skupina težave.
Abesinci še zaupajo v posredovanje Zveze narodov
Dopisnik istega lista, ki se nahaja na abesinski strani, pa poroča svojemu listu iz Addis Abe-be, da je abesinsko vrhovno vodstvo zelo nezadovoljno z nekaterimi vojaškimi oddelki, ki se ne držijo discipline in proti poveljem nastopajo Ga-movoljno v bojih z italijansko armado.
Abesrnoi še vedno zaupajo v delo Zveze narodov. Nevarno bi pa postalo, če bi se naenkrat cesarjeva politika Zveze narodov zrušili in bi nastopili notranji upori proti cesarju, ki upa bolj v Ženevo, kakor v zmago svojega orožja. Dopisnik ■ pripoveduje v zvezi s tem, da je bil pri guvernerju Addis Abebc, ki je bil zelo nezadovoljen z vsem, kar se v Ženevi pri Zvezi narodov dogaja. Končno 1 se je jezno zadri: »Ne morem razumeti, kako v Ženevi še vedno razmišljajo, kdo je napadalec! Ni čudno, če morajo pri Zvezi narodov šele ugotoviti, da je voda mokra in da je sladkor sladak in če potem takšne ugotovitve proglašajo kot velike državniške zmage ...«
Abesinska armada
Addis Abeba, II. oktobra. AA. Tu se dozna-vajo tele podrobnosti o razdelitvi abesinskih sil:
Ras Sejnin in njegovi vojska 150.000 mož so sc po bojih pred nekaj dnevi utrdili v svojih postojankah v Tigreji, kjer je zavzela deloma mesto tudi vojska rasa Kasu, drugi del te vojske sloji pn v Siprazu okoli lanskega jezera. I Armada rasa Kasa šteje 250.000 mož. Iz Gozama prodirajo čete rasa lin ri jn proti vzhodu, da pri-| dejo na pomoč prestolonnslednikovi vojski. V i Dcsiju se njegove čete pripravljajo, da odbije-I jo vsak italijanski napad, ki bi prišel iz Asaba.
Tudi centrulna vojska 200.000 mož, ki ji po-! veljuje abesinski vojni minister, prodira prav j tako proti Desiju. Vse čete severno od Makdalc i bodo združene, da branijo severno fronto
Desno od Makale stoji 40.000 mož pod poveljstvom Demamaca Haileju Selasija, zeta abesinskega cesarja, pripravljeni, da pridejo na pomoč rasi Sejumu. Štiri neodvisne države nn j jugu od Sakaota pa zapadno od Magdare niso j pod kontrolo centralne vlade, vendar so njiho-1 ve čete pripravljene braniti severno in severno-vzhodno fronto. Severno fronto brani 600.000 abesinskih vojakov
Drobne vesti z bojišča
Adis Abeba, 11. okt. c. Nemške brzojavke sporočajo iz Adis Ahebe, da je resnična vest, da je danes 1000 Abesincev na severni fronti z dvoma svojima poglavarjema na čelu prešlo na italijansko Rtran.
Adis Abeba, 11. okt. c. Raz Nasihu sporoča z južne fronte, da so njegovo izvidnice ugotovile veliko zbiranje italijanskih čet v okolici mosta Dolo. General de Bono je danes prvič uradno obiskal zasedeno Aduo.
Adis Abeba, 11. okt. e. Dopisnik Reuterja sporoča, da sta danes dve italijanski letali severno od Dcsije bombardirali abesinske postojanke. Abesinci pa so s puškami sestrelili eno letalo. Oba italijanska pilota sta mrtva.
Adis Abeba, 11. okt e. Italijanski poslanik de Vinci je danes sprejel iz Rima nalog, da naj odide iz Adis Abebe. Italijanski poslanik pa čaka, da mu da abesinska vlada nn razpolago poseben vlak.
Adis Abeba, 11. okt e. Abesinsko vojno ministrstvo objavlja, da se je danes razvila velika bitka okoli Adue. Podrobnosti šc manjkajo.
Aleksandrija, U, okt. c. Tukaj so se danes razvile spontane manifestacije prebivalstva na čast egipčanski vojski. Čete aleksandrij-ske posadko so izvedle parado skozi mesto. Občinstvo jih je pri tem navdušeno pozdravljalo.
V Grčiji mir Kralj Jurij pohlican nazaj
Ženeva sprejela prve sankcije
Uvoz orožja v Abesinijo dovoljen, uvoz v Italijo prepovedan
Ženeva, 11. okt. c. Zveza narodov je danes izvedla sklepe o sankcijah proti Italiji tako, kakor lo /aliteva čl. 16 pakta ZN. Dopoldne se je najprej sestal odbor članic ZN, ki je bil včeraj določen za to Na predlog lorda Edena je bil za predsednika tega odbora izvoljen portugalski delegat de Vasconcelos. Ta odbor je nato izvolil pododbor šestnajstorice. Seja je bila zelo kratka in je bilo sklenjeno, da se odbor šestnajstorice sestane ob 16 in izdela sklepe, ki bodo predloženi odboru članic, ki se sestane ob 18.
Kmalu nato se je sestala skupščina ZN na svojo zadnjo sejo. Seja je bila kratka in se je končala ob 13. Govoril je samo albanski delegat, ki je rekel, da je Albanija tako navezana gospodarsko in politično na [talijo, da se ne more priključiti sankcijam, ki jih je sklenila ZN. Za njim je govoril dr. Beneš, ki je rekel, da sicer ne mara polemizirati z baronom Aloisijem, vendar pa mora podati še enkrat komentiran pregled o tem, kako )e ZN obravnavala ves spor. Pred njegovim govorom je baron Aloisi zapustil skupščinsko dvorano, češ, da mora na vlak, ker odpotuje v Rim. Svoje
E Jt>	rfMe&rfšre f f / /
AR BESA O
Debna Se/ass/e o
r ... V
Adi A gara^ rv fi^fetina
\	(-"-"•'s
'"^O H AL Al' j . .V * . t
= ui .».- f- AODlCA/i 'i ^ "itJ ' /A 5 A OO/ UGRI. ^ \J	'•: i/«-"',oaran\o
SenaFe VOeora*

•n* V
O' " t. TiadeMedn • i .»• V',. _	—■
* jf' w Adi bo lagal o 1 Da°6Tacfe / 'ofaiSurrti ,	-- \£ni/s°r
... oaracn/t

„<<•.. ... -\oMeQhcb ^	J,.f
" -"^ADIGRAT-^^
London, 11. okt. b. Jutranji tiBk poroča, da je
bivši grški kralj Jurij izjavil, da se za nobeno ceno ne bo vrnil v Grčijo na temelju včerajšnjega oficirskega prevrata, čakal bo na rezultat narodnega plebiscita in šele ledaj se bo odločil za povratek v Grčijo samo v slučaju, če bo narod v veliki večini glasoval zanj. >Daily Herald« poroča, du so radi loga grški monarhisti sklenili, da pokličejo nu grški prestol princa Nikolaja grškega, tasta Kentskega vojvode.
Atene, U. oktobra. AA. Prestolnica nudi v vsakem pogledu popolnoma normalno sliko. Danes popoldne so se vršile navdušene manifestacije. Velike množice so manifestirale zu monarhijo. Nikjer ni prišlo do nobenega incidenta. Tudi ni I opaziti, da vlada obsedno stanje. Večina ljudi bi zanj sploh ne vedelo, če bi ne bilo objavljeno v listih. Obsedno stanje je bilo, knkor poudarjajo i vladni krogi, proglašeno le zato, da bi lahko obla-1 sti preprečile prehude izpade posameznih listov I in v kali zadušile vsak poskus ekstreinnih veni-zelistov in komunistov, da bi izzvali nerede.
Bivši ministrski predsednik Cnldaris je dal nekemu inozemskemu novinarju daljšo izjavo ler j je med drugim naglasil, da je ljudska stranka pod I njegovim vodstvom delovala za monarhijo, ki je najprimernejši režim za Grčijo. To pa še 110 po-j meni, du ne protestira z vso odločnostjo proti , vmešavanju vojske v politiko.
Grškemu kralju Juriju, ki se nahaja v Lon-| donu, so danes brzojavno sporočili, naj se pripravi za povratek, da ho takoj prišel, ko ga pozove na-
zaj na prestol grško ljudstvo. V Atenah so za&II delati velike priprave za sprejem kralja Jurija in njegove družine. Danes ob 11 dopoldne se je sestal k seji ministrski svet pod predsedstvom kraljevskega namestnika in predsednika ministrskega sveta generalu Kondilisa. Ministrski svet je sprejel tele sklepe:
Važni vladni sklepi
1.	Ministrski svet izda dva proglasa, ki sta bila sprejeta na današnji seji, in sicer: a) proglas nu ves grški narod in b) proglas na prebivalstvo otoka Krete.
V tem proglasu se sklicuje vlada na splošno znano grško rodoljubje Krečanov in opozarja ta-mošnje prebivalstvo na skupno borbo z ostalimi Grki za svobodo grškega naroda v sedanji grški Makedoniji in Epiru. Vlada poziva Krečane, naj se pokore sklepom narodne skupščine o ukinitvi republikanskega državnega sestava. Vlada, pravi proglas, računa v prvi vrsti z rodoljubno podporo Krečanov.
2.	Ministrski svet je sklenil zamenjati okrožne načelnike v Drami, Halkidiku, Kilkizu, Larisi, Arkadiji, Lakoniji in Ediji.
8. Vlada je sklenila imenovati v vsakem ministrstvu odbor za pripravo novih zakon, predlogov.
4. Ministri so izmenjali misli o podrobnih pripravah za plebiscit, ki se bo vršil 3. novembra.
Seja ministrskega sveta je bila zaključena ob 12.45.
1 poročilo Je dr. Beneš zaključil s željo, da bi se | obe vojskujoči se stranki čimprej obrnili na ZN I kot ustanovo, ki je poklicana za to, da vpostavi mir. Nalo je dr. Beneš zaključil zasedanje skupščine in izjavil, da je lo zasedanje samo prekinjeno. Predsedstvo ZN bo zmeraj na razpolago okoliščinam, če bodo te tako dozorele, da bo ZN lahko izvršila svojo nalogo.
Odbr šestnajstorice se je sestal ob 4 popoldne. Seja je bila kratka, ker je bilo besedilo predlogov izdelano že za kulisami. Lord Eden je zaprosil kanadskega delegata, da naj predlaga, da sklene odbor šestnajstorice sledeče:
1. embargo na uvoz orožja t Abesinijo se dvigne; 2. obdrži pa se embargo na uvoz orožja v Italijo.
Ta predlog je bil soglasno sprejet in takoj dostavljen odboru članic, ZN. ki se je sestal na sejo ob 18, da sprejme predloge odbora šestnajstorice. Seja se je končala ob 19. Tudi v tem odboru je bil predlog kanadskega delegata soglasno sprejet.
PROCES PROTI MARSEJSKIM ZLOCINCEM
Kraljica Marija
Paul-Boncourm
Belgrad, 11. oktobra. Nj. Vel. kraljica Marija je poslala Paulu Boncourju pismo takele vsebine:
»Znani so vam razlogi, zaradi katerih sem premagala svojo bolest in prekinila molk, v katerega sem sc hotela umakniti, da sem se prijavila 1 kot zasebna tožitcljica pri preiskavi zaradi umora blagopokojnega kralja Aleksandra. Zahvalim se vam, da ste mi pri tem pomagali z vdanostjo, za i kar vam bomo, moja domovina in jaz, ostali glo : boko hvaležni.
Res je bila samo privatna tožba zmožna osve-1 tliti z vso lučjo to dejanje mednarodnega terori-j zma. Danes je stvar razsvetljena po zaslugi preiskav, ki ste jih na mojo zahtevo dosegli pri fran-i coskih preiskovalnih oblastvih. Rezultati te težke 1 in dolge preiskave so definitivno dovršeni z odločitvijo vašega državnega sodišča, s katero -se pri-I tožba obtoženih zavrača.
Določen je datum, ko bodo za svoj zločin odgovarjali človeški pravici. Jaz torej lahko smatram kot končano bolestno nalogo, ki sem jo pre-| vzela.
Imajoč popolno zaupanje v francosko pravosodje, izročam svojo stvar v roke njegovih zastopnikov, ne želeč, da bi en glas, ki bi govoril v mojem imenu, naj bi bila njegova avtoriteta še tolikšna, zbudil le domnevo, da ločim svojo stvar od stvari Francije same.
Zato vas prosim, spoštovani pravozastopnik, da na način, ki se vam bo zde! najboljši, zagoto-; vite izvršitev tega sklepa, pri katerem so bili vaši sveli v skladu z mojimi čuvstvi.«
Belgrad, 6. okt. 1935	Marija, L r.
Temu pismu Nj. Vel. kraljice Marije ni potreben nikak poseben komentar. Na jasen način navaja vzvišene motive, ki so Nj. Vel. kraljico napotili. da se je svoječasno prijavila kot zasebna fožiteljica pri preiskavi zaradi atentata na blagopokojnega viteškega kralja Zedinitelja, in zdaj, ko je ta preiskava definitivno končana, da je vodstvo procesa in izreka razsodbe prepustila izključno francoskim pravosodnim organom.
Zaupanje, ki ga Nj. Vel. kraljica Marija s tem svojim dejanjem izkazuje francoskemu pravosodju, deli ves jugoslovanski narod.
Zami)e*id k bojem okroe Adn»
Pri zemljoradnikih
Belgrad, U. oktobra- m. V bivši zemljoradni-
! ški stranki, katere šef je Jovan Jovanovič, že dalj 1 časa ni vse v redu. Medtem ko se g. Joca Jovano-, vič in večina prvakov bivše zemljoradniške stranke ; pridružujejo bivši demokratski stranki in delajo na ! sporazumu z njenim šefom Davidovičem, dr. Dra-1 goljub Jovanovič, o katerem pravijo nekateri zem-Ijoradniki, da jc pristopil v zemljoradniške vrste samo zato, da bi delal zgago itt razrušil stranko ; ter na njenih razvalinah ustanovil novo, na svojih ; zborovanjih izjavlja, da je zvest dosedanjemu programu in voditelju Joči Jovanoviču, obenem pa razvija čisto svoj levičarski program in s tem dokazuje, da njegova izjava »zvestobe« ni dosti zaupanja vredna. Istočasno p Voja Lazič napada Jovana Jovanoviča, češ, da je zapustil strankin program ter se druži z demokrati. V krogih bivše zemljoradniške stranke so se razširile v zadnjem času vesti, da se Voja Lazič skuša vrniti v zemljo-radniško stranko, ter da je iskal stikov z Drago-ljubom Jovanovičem, kakor tudi z Jooo Jovanovi-čem. Glede teh vesti je danes Voja Lazič izjavil, da ni nikdar izstopil iz zemljoradniške stranke in da zato nima potrebe, da se vrača vanjo, da pa ne odobrava škodlive akcije Jovana Jovanoviča, ker akcija združene opozicije nima ničesar skupnega s programom bivše zemljoradniške stranke. Za dr. Dragoljtiba Jovanoviča pa pravi, da ta ni bil nikdar odkritosrčen f>ristaš zemljoradniške ideje in stranke, marveč da se je vrinil v stranko z namenom, da je razbije in ustvari svojo. Iz izjave Voje Laziča je razvidno, da hoče skupno s Stajičem Urošom in prijatelji vztrajati v borbi, da se ustanovi enotna zemljoradniška stranka po vsej državi in da želi to borbo voditi samostojno, brez sodelovanja Dragoljuba Jovanoviča, ki je po mnenju Voje Laziča škodljiv, in brez Jovana Jovanoviča, za katerega Voja Lazič in prijatelji smatrajo, da je odstopil od programa zemljoradniške stranke.
Konferenca pri Davidoviču
Belgrad, 11. oktobra, m. Danes dopoldne jc bila v stanovanju Ljube Davidoviča, šefa bivše demokratske stranke, konferenca, katere so se udeležili člani vodstva bivše demokratske stranke, med drugimi gg. Grol, Vlnjič, Dukanac in Carevič. Na tej konferenci so govorili o akciji, katero naj združena opozicija izvede na bodočih konferencah. Prav tako so člani vodstva bivše demokratske stran-ke razpravljali tudi o uspehu sestanka v Zagrebu.
Zagrebška vremenska napoved. Zmerno toplo z lahnim porastom oblačnosti zlasti v severnih pokrajinah.
Samo b lok — ne stranke
0 sestanku predstavnikov »Seljačko-de-mokratske koalicije« (SDK) in srbijanske izr venparlamontarue opozicije na domu dr. V. Mačka je ta dal »Hrvatskemu listu« zelo optimistično izjavo. Dr. Maček je dejal, da so imeli ti razgovori značaj popolne iskrenosti z eno in druge strani. Dodal je, da nima pooblastila, da bi podrobnejše govoril o teh pogajanjih. Dejal pa je, da je ojiozicija prepričana, da je na pravi poti in da ne bo ostala samo pri razgovorih, ki se bodo v kratkem zopet začeli. Mačkova izjava torej kaže, da niso dosedanja pogajanja med združeno opozicijo prinesla nikakih konkretnih rezultatov. Na sestanku srbijanske opozicije v Belgradu sta Božidar Vlajič in dr. Gavrilovič poročala o razgovorih z dr. Mačkom. Po vesteh iz Zagrrcba in Belgrada se bodo v kratkem v Zagrebu nadaljevala pogajanja. Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič se jih osebno ne bosta udeležila. Pač pa bosta po zatrdilu »Obzora« prispela v Zagreb, ko bodo pogajanja zaključena, da javno manifestirata in potrdita sporazum. »Obzor« pripominja, da bosta hrvatska seljačka stranka in bivša samostojna demokratska stranka ohranili svoj« stran karske programe, čeprav pride do sporazuma med SDK in srbijansko opozicijo. Lahko pride torej samo do nekakega izven-parlamentarnega opozicijskega bloka, ali zajednice ali koalicije, toda nič več.' Po mnenju »Obzora« ni ime te koalicije važno. Iz vsega tega se vidi, da zagrebška opozicija vztraja na stališču, naj se nc osnuje skupna opozicijska stranka, ampak naj bivše stranke ohranijo svojo samostojnost. Radi pomanjkanja skupnega programa so postojanke opozicije toliko bolj oslabljene.
B. Jevtič svojim zvestim
Belgrad, 11. okt. m. Predsednik jugoslovanskega kluba narodnih poslancev Bogoljub Jevtič je poslal poslancem, za katere smatra, da so mu še ostali zvesti, sledeč poziv: »Gospod poslanec! Predsednik jugoslovanskega kluba narodnih poslancev poziva, da se obvezno udeležite pol-nomočne seje kluba, ki bo v Belgradu 18. oktobra ob 5. popoldne v narodni skupščini.«
Smola „Pohorcev"
Prota Milan Božič in Marko Markovič st» hotela v Mostarju imeti politični sestanek pohorcev. Ko 6ta zvedela, da se njihovemu pozivu ni odzvalo dovolj pristašev, sta zapustila Mostar, nc da bi imela napovedan1 sestanek.
Aretacije v Sofiji
Sofija, 11. okt. A A. To poročilih, ki jih jc dal ravnatelj sofijske policije polkovnik Bakardjijev nocoj novinarjem, so včeraj in danes aretirali v Soliji več politikov v ivezi s preiskavo, ki se vrši o pripravljenem prevratu. Polkovnik Bakardjijev ni hotel povedati, katere osebo so aretirane in koliko. Izjavil je, da bo jutri o tem izšel uradni komunike.
Na vprašanje novinarjov, ali jim lahko kaj pove o uspehih dosedanje preiskave, jc g. Bakardjijev odgovoril:
Na razpolago imamo Se lelo zanimiv materijal in faksiinilc, toda zdaj bi bil« še prezgodaj za njih objavo.
Osebne vesti
Belgrad, ti. oktobra, m. Postavljen je pri gozdnem ravnateljstvu v Vinkovcih ing. Josip Žužek, višji pristav 7. pol. skup. za šefa iste uprave.
Belgrad, ti. oktobra, m. Premeščena sta: np okrajno sodišče v Ubu Šenk Ivan, doslej sodnik v Valjevu, in na okrožno sodišče v Prokuplju Rupnik Leopold, doslej pri okrujnem sodišči-istotam. Z odlokom prometnega ministra je upokojen strojevodja pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu Kos Rupert.
Hmelj
Žalec, 11. oktobra.
Hmeljarska zadruga poroča, da je zadnje dni bolj mirno zanimanje iu povpraševanje postalo včeraj nekoliko živahnejše, danes pa se zopet umirilo. Poleg slabšega in cenejšega blaga po 14—20 Diu se išče zopet nekaj že tudi boljše drugovrstno blago f>o 21—27 Diji za kg. Izgleda, da je v inozemstvu še vedno zanimanje za naš savinjski hmelj ter se zato računa, da bo v prihodnjih dneh ši povpraševanje za vse vrste blaga. Tako bodo tudi že pičle zaloge letošnjega pridelka še prešle v druge roke; sicer pa se računa, da je neprodanih v prvi roki le še kakih 2000 do največ 3000 stotov.
Iz Zatca poročajo, da je tržišče prejkoslej razmeroma mirno. Sicer lc v manjšem obsegu pa se vendar stalno nadaljuje z nakupovanjem in plačuje za holiše in nnjholišn blnsro v Žatcu 27—33 Kč t. j. 49—60 Din, v UstčkVin Roudnici pa 20—24 Kč t. j. 36—43 Din za kg. Zaključna tendenca je mirua in nestalna.
Uršulinski jubilej
Na tihem se pripravlja uršulinski samostan v Ljubljani na dostojno proslavo velikega 400 lel nega jubileja, odkar je bil ustanovljen uršulinski red. Ves katoliški svet se ob tem jubdeju spominja neizmernih zaslug, ki jih imajo redovnice sv. Angele za vzgojo in izobrazbo ženske mladine. 25. novembra 1535 so začele s svojim življenjem in delom in danes štejejo mnogo nad 300 samostanov in bog-ve koliko internatov in šolskih institucij saj so imele že od nekdaj častni privileg šolati odličnejšo mladino. Tudi v Ljubljano so zgodaj prišle. Njihov samostan pri nas je bil ustanovljen že 1. 1702 in bo torej s 400 letnim redovnim jubilejem slavil tudi 230 letnico šolskega delovanja med nami. Koliko so storile uršulinske šole v tem ča»u za dekliško vzgojo! Pomisliti moramo, da je bil veliko večino te dolge dobe uršulinski samostan edini v naših krajih, ki je vzdrževal zavod za višjo vzgojo ženskega naraščaja. Ni naš namen tukaj naštevati nepregledno vrsto odličnih žena vseh stanov, ki so šle skozi uršulinske šole. Treba bo, da kdo ob jubileju samem te zasluge dostojno in pravično oceni. Uršulinke to brez dvoma zaslužijo.
Ravno tako pa je brez dvoma, da ne zaslužijo težke nehvaležnosti in krivice, ki jo je naši javnosti prvič razgalil glas staršev v »Slovencu« z dne 22. septembra t. L pod naslovom »Čudna usoda zasebne šole«. Poročilo je vredno, da ga javnost zopet premišljuje, saj sicer ne bo mogla zadostno razumeti krivice, ki še danes na popravljena.
Uršulinski samostan je dobil pred sedmimi leti sledeči odlok: »Gospod minister prosvete je z odlokom br. 27.458 od 5. 9. 1928 odobril, da se otvori zasebna ženska realna gimnazija v samostanu uršulink v Ljubljani namesto dosedanje (notranje) meščanske šole.« Z navdušenjem so se redovnice lotile novega, dasi ne lahkega dela. Ker pa je bilo tako delo, šola združena z internatom, že od nekdaj posebno poslanstvo reda, so ga hotele tudi sedaj postati vredne. Žrtve, ki jih je ta nologa zahtevala od njih, so bile ogromne. Treba je biti predvsem skrbeti za lastne kvilificirane profesorske moči. Kdor ve, da so do tedaj skoro vse redovnice imele le učiteljsko izobrazbo, bo razumel, da je bilo treba sestram privatno študirati gimnazijo — potem fakultete na univerzi, kljub temu, da so bile še v samostanu vse obložene z rednim nujnim delom. Rade
so vzele nase uršulinke v teh težkih časih tudi vsa finančna bremena,ki so jih zahtevali izpiti, honorarji profesorjev, ki *o začasno nadomeščali redovne moči, dalje stroški za adaptacijo prostorov itd. Rade so sprejele vse te osebne in inalerialne žrtve, samo da izpolnijo svoje poslanstvo in da se morejo odzvati iskrenim prošnjam stotorih staršev, ki so tudi na gimnaziji hoteli izročiti svoje hčerke rokam tistega reda, ki jih je tekom stoletij že toliko lepo vzgojil in izobrazil za Boga in narod. Toda navdušenju in dobri volji staršev in redovnic so sledila razočaranja, eno hujše od drugega. Kljub temu, da "so se redovnice podredile takoj vsem predpisom in zahtevam državne prosvete, kljub temu, da so bile za svoje delo zopet in zofiet od ministrskih odposlancev pohvaljene, kljub vsem prošnjam in priporočilom jim ministrstvo prosvete v Belgradu ni hotelo izdati pravice javnosti za več kot 1. in 2. gimn. razred. Vodstvo gimnazije je p>o-novno vsestransko dokazalo, da gre po vseh zakonih tej gimnaziji pravica javiosti vsaj za prve štiri razrede, saj je bila po istih zakonih in v istem času dana pravica za dojrolnitev gimnazije usmiljenkam v Zagrebu n primer, uršulinkam v Ljubljani pa ne. In to je ravno ona velika krivica, ki jo moramo podčrtati ob jubileju tako zaslužnega reda. Do izčrpnosti so se borile uršulinke za to gimnazijo, saj so starši vsako leto bolj pritiskali in za vse velike žrtve tega, kar jim gre, še danes nimajo. In vendar vsa javnost ve, kako so napolnjene pri nas drž. ženske gimnazije, Itako inapolnjene, da jim primanjkuje prostorov in moči in se redno šolanje še sedaj pričeti ne more v največjo škodo mladine in nevoljo staršev. In danes bolj kot kdaj prej tudi ve naša javnost, da država mora varčevati tam, kjer je to mogoče in pravilno. Uršulinska gimnazija, dT-žave ne bi stala nič, tam pa, kjer se bodo morale šolati dijakinje, ki bi sicer hodile v to gimnazijo, bo država zanje plačevala težke stotisoče. Tudi to ni prav!
Zato upravično pričakuje vsa javnost, da bo sedanje kraljevska vlada, ki hoče popravljali velike nerede in krivice, uredila nemudoma tudi vprašanje uršulinske gimnazije in s tem vsaj ob letošnjem jubileju redu uršulink, dala zadoščenje za prestane žrtve in zagotovila še naprej njihovo blagoslovljeno delo pri vzgoji in izobrazbi tudi srednješolske ženske mladine.
Naši železničarji v Berlinu
Skupina jugoslovanskih železničarjev^ — udeležencev poučnega potovanja po Nemčiji — je prispela v glavno mesto te države iz Lipskega. Stanovski tovariši so jim priredili na kolodvoru »Anhalt« slovesen sprejem. Glasovi vesele koračnice so odmevali po obširnem pokritem kolodvoru, ko je vlak počasi vozil v postajo. Posebna vagona sta obstala pred godbo in pred številno skupino domačinov, ki so prišli pozdravit svoje stanovske tovariše. Na čelni strani kolodvora
je visel velik napis: »Deutsc.hland griisst die jugoslavvischen Eisenbahner« (Nemčija pozdravlja jugoslovanske železničarje). — Na
stranski steni nad okrašenim govorniškim odrom je blestela naša državna trobojnica. Po obstanku vlaka in po izstopu potnikov je stopil na okrašeni govorniški oder pod-ravnatelj berlinskega ravnateljstva državnih železnic dr. Harprecht in prisrčno pozdravil iz prijateljske države došle goste in stanovske tovariše, in jim želel prijetno bivanje v glavnem mestu nemške države ter veliko uspeha pri njih poučnem potovanju. Po njegovem govoru je zadonela naša drž. himna. Bil je to slovesen trenotek, ki bo ostal vsem v trajnem spominu. Zroč v državno zastavo so udeleženci peli himno. Domačini so jo jia poslušali držeč desno roko v rimski pozdrav. Vidno ginjen je stopil nato vodja jugoslovanskih železničarjev, nadzornik Jože Jenko, na govorniški oder ter se v izbranih besedah zahvalil svojim stanovskim tovarišem za nepričakovano prisrčni in iskreni pozdrav. Omenil je v svojem govoru, da so gostje že na dosedanjem poučnem potovanju opazili mnogo lepega in koristnega, povsod so opazili velik napredek nemške države v zadnjih letih in tudi budno stremljenje vseh k čim večjemu napredku. Njegovemu govoru je sledila nemška državna himna.
Po končanem sprejemu na kolodvoru so odpeljali nemški železničarji svoje goste v mesto. Deputacija udeležencev poučnega potovanja se je potem oglasila na jugoslovanskem poslaništvu in pri generalnem ravnatelju nemških državnih železnic. Bila je prijazno sprejeta. Ostali so pa odšli v osrednji urad državnih železnic (Reichsbahnzentral-amt), kjer so gledali dvoje filmov: »Otvoritev nove državne železniške avtomobilske ceste Drmstadt—Frankfurt«, ki je bila slovesno odprta za javni promet letos 5. maja. Ta cesta je le dei glavne ceste, ki bo vodila iz Holandske v Švico in bo dolga 1200 km. Drugi fim je udeležencem pokazal dela pri novi podzemski železnici, ki bo vezala severno postaje velemesta Berlina z južnimi. Posebno zanimiva so dela pri predoru pod reko Spree. Podreti so morali mnogo hiš, ki jih bodo po izgotovitvi predora nanovo pozidali. Sledil je ogled dela na terenu samem. Podzemska železnica bo vozila pod sedanjim kolodvorom »Friedriclistrasse«. Silna je pomožna konstrukcija, ki omogoča dela pri predoru, ne da bi bil s tem moten železniški promet na imenovanem kolodvoru. Ogromne so denarne žrtve za ta dela. Investicije so pa potrebne radi silnega osebnega prometa v več milijonskem mestu in se bodo gotovo izplačale.
Popoldne so se udeleženci ogledali železniški psihotehnični zavod, kjer preskušajo kandidate, ki prosijo za sprejem v železniško službo, za katero panogo železniške službe je prosilec najbolj sposoben. Psihotehnika je ena izmed najmlajših panog znanosti. S pomočjo posebnih priprav in naprav učitelji ia preskusajo duševne zmožnosti, ročno spretnost, hitrost mišljenja in odločitve, višino prisebnosti vsakega prosilca. Zavod je imel dosedaj že krasne nspehe in mnogi gojenci so mu hvaležni zn izdano spričevalo o njihovih sposobnostih. Prav je, da se preskuša predvsem šoferje in železničarje, saj je od njih sposobnosti odvisna varnost prometa in življenje številnih potnikov. Živimo v dobi, ko nam jo že vsaka brzina premajhna. S čim večjo brzino vozimo, tem večja opasnost nnm grozi. Mnogokrat se je treba takoj odločiti zn najprimernejše, da se prepreči nezgoda. Kdor je nervozen, bo omahljiv v odločitvi, ne bo dovolj priseben in nezgoda je neizogibna. Strahu šofer in žolaxničar ne smeta poznati.
Iz zavoda so se udeleženci odpeljali na berlinsko letališče. Viharno vreme je preprečilo letanje in ogled Berlina iz zračnih višav. Vodja letališča je gostom razkazal naprave v letališču, najmodernejša letala in delavnico ter jim tolmačil organizacijo službe na letališču. Zanimivo je bilo gledati, ko so pristajala letala skoraj vsake tri minute po ono iz vseh mogočih smeri. Iz vsakega letala so izstopali potniki. Vidi se, da se tega najmodernejšega prometnega sredstva poslužuje že mnogo, mnogo ljudi.
Dne 26. sept. so si udeleženci oglodali veliko delavnico za popravljanje električnih vozov mestno železnice, ki jo upravljajo drž. železnice. Je to ogromna delavnica in najmodernejše urejena. Udeleženci so mogli občudovati red in snago ter smotreno razdelitev dela. V šestih dneh je v popravilo došli električni voz docela razstavljen na najmanjše dele, očiščen, preiskan, nanovo sestavljen in prepleskan.
Popoldne so si udeleženci ogledali mesto. Nekateri so si tudi ogledali tiskarno »Ull-stein«.
Naslednjega dne so se udeleženci odpe-1,1 n h v Potsdam, kjer so si ogledali rezidenco bivših nemških cesarjev in pruskih kraljev. Grad »Sans-sousi« (Brez skrbi) s svojo okolico vzbuja dojem. da življenje tu ni bilo dolgočasno. Radi pičlo odmerjenega časa si gostje niso mogli natančneje ogledati vseh graščin. S cestno in z mestno železnico so se vrnili v mesto, kjer so jih prepeljali avto-taksiii na Lehrter-kolodvor. Tn so vstopili v vlak. ki ga imenujejo »leteči Tlamburžan«. Po načrtu bi se morali udeleženci poučnega potovanja odpeljati v svojih posebnih vagonih šele proti večeru. Ker jih je pa zanimala vozn.ia z »letečim Hamburžnnom« in so to zel,io izrazili po svojem vodji generalnemu ravnatelju državnih železnic, je ta odredil rezervirati prostore v tem posebnem vlaku. Velika naklonjenost nemške železniške uprave napram svojim stanovskim tovarišem iz Jugoslavije se vidi v tem. da so drugim plaeujocim potnikom odpovedali karte, samo da so mogli ustreči želji svojih gostov. Naval potnikov na ta vlak je vsaki dan jako močan m so vsi sedeži razprodani. Vožnja s tem vlakom je res posebnost. Progo Berlin-Hamhurg. ki je dolga 24« krn, prevozi ta vlak v dobrih dveh nrah. Vozi z brzino do 175 km na uro na premi progi. Vozita snmo dva voza. ki imata težo 93.3 tone. V vsakem vozu se nahaja »Diesel«-motor. ki ga goni sirovo olje. Za vsako vožnjo iz Berlina v Hamburg in nazaj je potrebno 240 kg sirovega olja. Kilogram tega olja stane 10 pfenisrov. Potnik plača za enosmerno vožnjo 23 RM. V obeh vozeh je prostora za 77 potnikov. Vagona imata prav udobne sedeže. Na razpolago je tudi okrepčilnica, ki nudi razna nkrepčila jio razmeroma nizki ceni. Veliko hitrost vlaka se v notranjosti vagona niti ne čuti, ker tečeta voza jako mirno. To udobnost pa omogoča izborilo vzdrževani in .jako močni gornji ustroj, ki dopušča možnost vožnje vlakov tudi 7. brzino do 200 km na uro. Velika prednost je v tem, da je proga speljana v ravnini in da ima le malo krivin. Enaki vlaki vozijo tudi na progah Berlin—Frankfurt, Berlin— Kdln in Berlin—Breslau. Rentabilnost teh vlakov je podana radi njih brzine in radi udobnosti.
V Hamburgu so ostali udeleženci poučnega potovanja do sobote zvečer. Ogledali so si svetovno znani Hagenbeckov živalski vrt, razkošni magistrat, s posebnim pnrnikom luko, ki je največja luka na evropski celini in tudi kolodvor, ki ima zelo moderne varnostne nnprave. Znamenit je tudi predor, ki vodi pod reko Elbo. Predor ie dolg 450 m in leži 4S m pod morsko gladino. Nad predorom je 6 m zemlje in 11 m vode. K predoru vodijo 4 močna dvigala. Promet skozi predor je jako živahen. Med 6—7 zjutraj n. pr. se vozi tu 6000—7000 kolesarjev. Večji luki nn svetu imata snmo mesti Newvork in London. V luki Hamburg je dnevno zaposlenih do 70.000 delavcev. Tu pristajajo lahko največje ladje sveta. Udeležencem je bilo omogočeno, da so si ogledali veliki prekoeceanski parnik »Albert Bailinc, ki je nedavno prispel iz
Biseromašnika Košmetja zadnja pot
Ljubljana, 11. oktobra. Izpred mrtvaške veže Leonišča se je danes popoldne ob pol 4 vršil pogreb biseromašnika g. ! Janeza Nep. Košmelja. Zadnja jiot častitljivega duhovnika je pokazala, da je imel pokojnik kljub visoki starosti in kljub temu, da je zadnja leta živel povsem odtegnjen od svela, obilo prijateljev, znancev in čestilcev. Pogrebne obrede je opravil stolni župnik kanonik dr. Tomaž Klinar ob asistenci treh duhovnikov. Pevci >Ljubljane« so pod vodstvom g. Wagnerja ubrano zapeli >Usliši nase, ; nakar se je pričel pomikati žalni sprevod. Za kri-i ženi so šle gojonke Lichtenthumovega zavoda in I pevci, za krsto pa sorodstvo, med njimi industri-I jalec g. Tone Kojina s soprogo, katere stric je bil j pokojnik. Za njimi pa so šli v lepem številu po-j kojnikovi duhovni sobratje nn čelu s točasnim na-i mestnikom g. škofa stolnim proštoni dr. Ignacijem j Nadrahom. Stolni kapitelj je zastopal kanonik g. I Alojzij Slroj, opazili pa smo tudi druge odlične osebnosti ljubljanske duhovščine, med njimi univ. prof. gg. dr. Aleša in dr. Franca Ušeničnika. Za iirsto so stopale tudi malone vse sestre-usmiijenke Leonišča, kjer je pokojnik preživel zadnja leta življenja, in mnogo drugega občinstva. — Pri viaduktu so pevci »Ljubljane« zapeli še »Človek glej«.
Hil je lep in dostojen pogreb božjega služabnika, ki je na tem svetu v dolgi dobi svojega življenja vestno in temeljito izpolnil od Vsemogočnega naloženo mu poslanstvo. Večna luč naj sveti njegovi zvesti in zdaj v Bogu poveličani duši!
Velik manilestacijski shod JRZ v Kranja
bo v nedeljo, dne 13. oktobra ob 9 dopoldne na Glavnem trgu.
Na shodu bosta govorila dr. KREK MIHA in urednik »Slovenca« KREMŽAR FRANC.
Shod hodi manifestacija vsega ljudstva za demokracijo, poštenje in pravico!
Odbor JRZ.
Shodi JRZ pod Bočem
V nedeljo, dne 13. L m. so vrši po rani sv. maši shod v Makolah v Društveni dvorani.
Po desetem svetem opravilu je shod v S t u (1 e n i c a h pri Poljčanah v Društveni dvorani.
Ob tretji uri popoldne je shod v Poljčanah v »Zumrovi dvorani«. Na vseh treh shodih govori g. Marko Kranjc. iz Maribora o političnem položaju in o programu JRZ.
ERASMIK
TOALETNA MILA IN PREPARATI
'Vale zobe	Za ugotbto
boste obvarovali z	britje uporabljajte
ERASMIK	ERASMIK
MILOM IN PASTO	MILO ZA
ZA ZOBE	BRITJE
O prosveti v Menišiji
Na stežaj so se odprla vrala našega lepega Prosvetnega doma, ko smo slovesno praznovali otvoritev prosvete v naši lepi begunski lari. Prišli so naši sosedje iz Cerknice in Kakega in lako pri-pomogli še k lepšemu razpoloženju. Prostorna dvorana je bila |X)lna. Gosp, župnik Ježek Matej ic v modnem govoru pozdravil navzoče, spominjal se je temnih dni, ki jih ne bomo nikoli pozabili, navduševal za novo prosvetno delo, ki mora bili skozi in skozi prežeto z načeli in duhom katoliške cerkve. Nastopil je domač fant z deklamacijo, pevski zbor je zapel nekaj pestni, nato pa je nastopil govornik gosp. šušteršič z Rakega. Dvorana je odmevala od njegovega govora, večkrat ga jc prekinilo navdušeno ploskanje. Ko je kančal, je |X> dvorani zazvenela navdušena pesem: Hej Slovenci. Gosp. župnik se je g. govorniku lepo zahvalil in predstavil novega govornika, gosp. Javornika Mirka, našega priznanega pisatelja.Nasul nam je toliko lepih misli, da ga jc gosp. župnik prosil, naj nam to napiše, da bomo prebirali j>ri prosvetnih večerih. Tudi on je moral večkrat prenehati, ker smo z navdušenim ploskanjem pritrjevali njegovim besedam, S himno: Povsod Boga, smo zaključili ta prelepi dan. Nalo sc je vršil še občni zbor in seja prosvetnega dmštva, kjer so se začrtale smernice nadaljnemu prosvetne mu delu.
O Menišija, prelepi košček na sivi kraški planoti, za teboj so črni dnevi! Kolikokrat smo sc bali, da bomo morali v ječo! Kolikokrat smo mislili zjutraj, da ne bomo dočakali doma večera, da nas odpeljejo zalo, ker smo ljubili svoj materin jezik, ker smo hoteli Boga ne samo takrat, ko smo zvečer pihnili luč in se v temi pokrižali, ampak tudi v javnih, načelih, v šoli, v javnem življenju.
Menišija, le slopaj naprej, le trdna bodi, le prepevaj prelepe slovenske pesmi, da 1» odmevalo od Slivnice do Spičastega Stražišča in da bo prisluhnil ves dolgi temni Javornik, ter ostani zvesta katoliški cerkvi in slovenskemu jeziku.
KADAR POTREBUJETE OBLEKO
presleite tudi naša sukna v naših prodajalnah, ki so danes po kvaliteti enakovredna nalboi] dovršenim inozemskim proizvodom, a v ceni mnoso
usodnejša.
VlADATEOKAROVIčrftOMfr
čJaracin

Okrog Afrike
V samostanu MarsannhilL Piše prof. dr. I. Knific
Na Indijskem oceanu, 21. avg.
Včeraj popoldan sem si ogledal Mariannhill. Kateremu Slovencu, ki se količkaj zanima za misijone, ni znano to ime? Ustanovil je samostan oče Franc Pfanner, trapist iz Marije Zvezde pri Banjaluki v Bosni. Naselbina je stara 50 let. »Misijonski koledar« jo je pred par leti popisal in priobčil tozadevne slike. Ker nimam pri rokah nikakih podatkov, povem samo to, kar sem videl in kakor sem videl.
Mariannhill (zr Marijin grič) jc od Durbana oddaljen 30 km. Vsak torek in petek popoldan ob dveh vozi tja avtobus; tam že čaka redovni brat, ki tujcem razkaže glavne znamenitosti, kar traja pičli dve uri. Ves izlet se izvrši v treh urah in pol. Bil sem v zadregi. Ta dan so namreč drugi poleteli v »Dolino tisočerih gričev«, v notranjost Natala, v zelo hribovito pokrajino, kjer so si ogledali več zamorskih vasi (kraalov) z izrednim zuluškim življenjem. Neudeleženci smo seveda dejali, da so vsi tisti prizori med črnci umetno prirejeni za izletnike; ti so bili pa seveda zelo zadovoljni. Dvomil sem ,kam bi se obrnil; slednjič je zmagala sveta stvar nad posvetno. Drugim Woermanncem ni šlo v glavo, da grem gledat — samostan; nihče ni šel z menoj.
Mariannhill leži v smeri na zahod, proti Pie-termaritzburgu, glavnemu mestu Natala, kamor vodi prav lepa asfaltirana cesta. Iz Durbana smo se vozili skozi neskončna predmestja samih pritličnih j poslopij z verandami; so to delavska in zamorska j bivališča. Nato smo v vijugah krenili navzgor po j zložno napeti cesti med samim zelenjem. Sicer je ' šele zgodnja pomlad, pa je toliko gorko, da površni-! ka ni treba; vendar narava še počiva. Kjer so sicer | travniki, je vse rjavo; trajalo bo še mesec dni, da bo trava ozelenela. Vedno zelenih rastlin je pa vse polno, posebno kraj ceste. Pokrajina je valovita; nešteto je dolinic, zato tudi nešteto gričev; po bregovih med drevjem pa se kažejo vasi Zulu-Črncev. Palme, banane, mango drevje, citrone, sladkorni trs, ponekod tudi gozdiček bambusa se vrste pred nami. Česa nisem videl na sadnem trgu v Durbanu? Ne jabolk, ne hrušk, ne marelic, ne češenj, ne sliv, ampak samo sadje gorkega podnebja.
Grič za gričem puščamo za seboj. Dospemo do naselbine Pinetown z železniško postajo; do semkaj se lahko pripeljemo z železnico. Zavijemo na levo po 6 km dolgi, grobi »deželni cesti«; avto jo zmaguje, peš korakati bi bilo utrudljivo. Samostan ugledamo šele, ko smo prispeli do njega.
Mariannhill leži v nekakem zatišju. Sestoji iz dveh cerkva, glavnega samostana, več gospodarskih poslopij, osnovne šole in »high school« (srednje šole) z vzgajališČem. Vsa poslopja so rdeča, zidana iz opeke; redovniki imajo lastno opekarno. Brat je razlagal samo angleški. Vprašal sem ga, če zna nemški; bil je Nemec po rodu, iz starih časov, ko je bil samostan še nemški. Prvotno so bili patri
Nowyorka v Hamburg in so delavci šc razkladali ogromne množine tovora v skladišču.
V Hamburgu živi tudi do StKIO Jugoslovanov, med njimi jo okrojrlOO Slovencev. S<» delavci, obrtniki in pomorščaki. Imajo svoj klub, ki ima svoje prostore v I)ajnmt-orwallu slov. 3a.	_
trapisti; kesneje pa se je samostan prelevil v »mariannhillsko družbo« misijonarjev, neodvisen od drugod. Brat mi je povedal, da tod biva 15 patrov in 78 bratov. Imajo pa »po gričih« še druge naselbine, kjer deluje več redovnikov. Na »očeta Franca« se duhovniki v vzhodnem delu Unije še dobro spominjajo. Sedanji opat Fleischer je Nemec; hotel sem se mu pokloniti, pa je že 4 me-j sece z doma, v Evropi; ima naslov in čast škofa.
Brat nam jc najprej odklenil samostansko cerkev, namenjeno samo redovnikom. Je široka in zelo okrašena; ima pisana okna in lesene stebre; vse, kar je lesenega, je umetniško in iz najdragocenejšega lesa. Nato nas je peljal v — prodajalno, kjer vidimo izdelke učencev; pletene košarice, lesene in usnjate drobnarije, denarnice in aktovke iz kačje kože, po »primerni«, ne ravno nizki ceni. Ta čas sem smuknil na dvorišče z arkadami, koder so celice in kamor ni pristopa. Ogledali smo si kovačnico, kolarnico, usnjarno in mizarstvo. Ponujali so nam fotografije, razkazovali muzej, kjer je v stisnjenem prostoru mnogo zanimivosti. Skočil sem brez vodstva (brat je bil počasen, gostobeseden in bi bil rad veliko prodal) na vrt, da sem si ogledal ono južno sadje, ki sem ga pravkar omenil. Šli smo še na drug grič, kjer stoji javna cerkev sv. Jožefa z dvema zvonikoma, šc čisto nova in jako čedna. Vzgojevališča mi brat ni hotel raz-kazati, ker »-bi se hišni red preveč motil«. Ko smo se šc dobro razgledali, nas je peljal v čajnico, kjer so nam postregli z gorko pijačo; saj je ura kazala pet in ob tem času Anglež pije svoj »five o* clock tea«.
Ob tej priliki naj povem, da ©em v Durbanu rcSil prvo angleško uganko. Na nekaterih hišah sem videl napis; roTom; to pomeni »tcaroom« (čaj-nica; tea — ti, t — ti). Poleg pivnic za belce in za črnce imajo tod še »Indian bar«, pivnice za Inde,
Mariannhill ima velike zasluge za kultiviranje Zulu-zamorcev. Poleg vere so jih naučili tudi brati, pisati, razna rokodelstva, vrtnarstvo in poljedelstvo. O. Franc je zelo zaslužen mož v zgodovini Natala.
Da ne pozabim katoliške stolnice v Durbanu, kamenite, velike nove stavbe z zvonikom, ki jt v toliko podoben minaTelu, ker ima blizu vrha hodnik, s katerega bi muzein lahko klical k molitvi, tembolj, ker se cerkev nahaja tik indijske, muslimanske četrti. Ko sem danes drugič v njej maševal, mi je sestra sv. Družine povedala, da me škof vabi na zajtrk. Ob osmih smo se zbrali v obed-nici: apostolski vikar, ki je natalski škof, mor majhne postave in šilaste brade, vsa stolna duhovščina, kakih šest po številu, in moja malenkost. Omenjam zato, da ne boste v meni gledali navadnega »globe trot terja, (svetovnega potnika), ampak vse časti vrednega človeka, ki ga mestni župniki v avtu lastnoročno prevažajo po južnoafriških kopališčih in škofje vabijo na zajtrk.
Ob desetih smo odjadrali. Prvič smo doživeli posebno navado vzhodnonfriških pristanišč. Potniki na parniku vržejo svojcem na obrežju zvitek papirnatega traku. Ko sc ladja oddaljuje, sc zvitek odvija in trak nateguje, dokler se slednjič nc pretrga. Ko bi bilo takih trakov veliko, bi bil prizor romantičen: bilo jih jc pa danes le malo. Skozi ozki prehod smo odšli v širni Indijski ocean in nolad napol »elmi-g« obrežja isvSi as.	orali
PortoteUlu ViWu AMri.
Ljubljanske vesti s
Nove številke o trgovstvu
Ljubljana, 11. oktobra.
Z inkorporacijo okoliških občin in krajev naslaja nov položaj ludi v drugih javnih ustanovah, ki nimajo upravo-političnega značaja. Velju to predvsem za razne prisilne organizacije, katerih meje delokroga so navezane na meje okrajev, v leni primeru ne meje avtonomne občine Ljubljane, ki se sedaj znatno razširi. Predvsem so mišljena tu trgovska združenja in pa razne obrtne zadruge.
V času najboljše konjunkture je bilo v Ljubljani okoli 1350 trgovcev, ki so morali biti vsi brez izjeme organizirani v trgovskem gremiju, oziroma sedaj Združenju trgovcev za mesio Ljubljano, medtem ko so bili trgovci iz Most, Viča in /.gornje i-Siške organizirani v okoliškem združenju. V zadnjih letih krize pa je število trgovcev znat no padio, tako da je bilo v zadnjem letu organiziranih v gremiju le nekaj nad 1100 ljubljanskih trgovcev. Okolišiii greuiij je štel lani nad V"00 tr-
govcev. Z inkorporacijo izgubi okoliški gremij okoli 800 trgovcev, v glavnem iz navedenih treh občin, zlasti Most in Viča, toliko pa jih pridobi ljubljanski trgovski gremij. Izgubo, ki jo je gremij utrpel s krizo, bo kolikor toliko nadomestil s povečanjem iz okolice, seveda pa je ta nadomestitev le formalnega značaja in resnične škode, ki jo je ljubljanska trgovina utrpela, ne bo t« nadomestilo. Okoliški gremij pn bo moral znatno omejiti svoje delovanje, ker mu ostanejo le kraji, v katerih je trgovina slabše razvita.
Še več kakor trgovcev pa bo Ljubljana pridobila obrtnikov. Za koliko bodo narasle krojaška, čevljarska, mizarska in druge zadruge, zaenkral ■ seveda ni znano. Vsi pa vemo, da je v pred-j mestnih občinah obrt sorazmerno šo bolj razvila, kakor v mestu samem ter bodo torej te in po-i dobne zadruge še bolj pridobile. Okoliški obrtniki i bodo z inkorporacijo prav za prav ntnogo pridobili, ker nn njihove izdelke ne bo več treba pla-' čevati pri uvozu v mesto nobene mitnine.
Bombe na Maribor
V ponedeljek se bo izvršil zračni napad na mariborsko mesio
motnjah v prebavi
vzemite zjutrai na prazen želodec kozarec
naravne 8FRANZ JOSEF grenčice.
Itecismruno oil Miu. soo. pol. tn nar. /dr. S. hr. 15.485 oil 25. V. 1935.
V ponedeljek popoldne bomo imeli ta»li v Mariboru vajo proti napadu iz zraka. »Sovražna« letala bodo napadla Maribor ter vsi-pala na mosto točo rušečih, ognjenih in plinskih bomb. »Porušila« bodo več poslopij v mostu, na voč krajih bodo »zanetila« ogenj, nekatere prometne točke pa bodo napolnila s »strupenimi plini«. — Napad se bo izvršil ob 14. uri. Znak za bližanje sovražnih letal bo prišel s stolpa stolnice in sicer v obliki treh rdečih raket. Na tu znak bodo sireno vseli mariborskih tovarn oznanile mestu pretečo nevarnost s piski, ki trajajo tri minute tor se po dvominutnih pavzah ponavljajo. Konec nevarnosti bodo prav tako objavile sirene s 3 piski, ki trajajo po 15 sekund in z vmesno 20 sekundno pavzo.
Kakor drugod, se je tudi v Mariboru osnoval odbor za obrambo mesta proti na; padom iz zraka. Odboru predseduje mestni poveljnik general Hadžič. Tzdolal .je načrt za takšno obrambo v Mariboru, ki se bo vršila is pomočjo posebej 'zvcžhanih obrambnih skupin. Take ekipe so sestavljeno tako-le: 1. Rki-ne za obveščanje, ki imajo nalogo, da prebivalstvo o pravem času obvestijo o prihodu sovražnih letal. 2. Ekipe za reševanje: sestavljene so iz več patrol, ki pobirajo ranjence in poškodovance ter jih nosijo na postajo za prvo pomoč. !!. Ekipe za preiskovanje bojnih strupov: stopijo takoj po končnem bombardiranju v akcijo ter preiščejo s po-
žijo kraje in prostor, ki je zastrupljen in takoj obvestijo ekipo za čiščenje zastrupljenih prostorov. Takoj nato stopijo v akcijo 4. ekipe za dcsintoksikacijo, ki se lotijo čiščenja zastrupljenih prostorov, lokalov, vodnjakov itd. 5. Ekipe za gašenje požarov — gasijo zažgana poslopja. 6. Ekipo za odko-pavanje ruševin, ki se takoj lotijo odkopa-vanja porušonih objektov ter popravila instalacij (vodovodne, električno, plinske napeljave). Vse ekipo, pa tudi ostalo prebival; stvo bi moralo biti opremljeno s plinskimi maskami, odnosno sc zakloniti v primerno varnih zaklonih.
Policija jc izdala za ponedeljkov napad sledeča navodila: Ko bo podan signal o napadu, bo policija ustavila takoj ves promet in v.si pasanti sc bodo morali z ulice umakniti v najbližnja zatočišča — hišo in lokale. Okna na hišah sc bodo morala zapreti, na trgovinah in lokalih pa spustiti roloji na izložbah in vbodnih vratih, tstotako se zaprn tudi gostilniški lokali, Gostje in osobje, ki je v lokalih, ostane do konca nevarnosti tam. Vozniki, avtobusi iu druga vozila morajo kreniti tako.j na najbližje dvorišče ali kako drugo skrivališče. V hišah bodo hišniki odgovarjali, da bodo vsa okna zaprta, in da ilobijii ljudje, ki se z ulic umaknejo v hiše, primerna zaklonišča. Prebivalstvo se opozarja, da sc v vsakem oziru pokorava odred; bam policijskih organov in rediteljev, da bi
sobnimi aparati kraje, kjer so padle bombe. | bila vežba tembolj poučna za ekipe in za vse Če ugotovijo, dn so bile vrženo bombe s stru- j prebivalstvo ter da ne bo prišlo do eventu-penimi plini, preiščejo vrsto strupa, ohole- elnih nesrečnih slučajev.
Novi kino in reklama
V dobi ljubljanskega kinomonopola, ki je pravkar minula, je bila reklama kaj svojevrstna, tlibala se je na ohlapnih tleli. Preračunana je bila na vzbujanje in draženje čutnih nagonov in nizkotnih čustev. Bila je daleč, daleč stran od tistega javnega glasu, ki ima, opirajoč se na poštenje, zaupanje in dobre šege, namen gledalca privabiti bodisi pred oderske deske bodisi pred kino-platno nasprotno, bila je varljiva in neresnično bombastična.
Gledališka reklama ima namen, obiskovalcu podati vse tisto, kar je potrebno, da more s pridom sledili komadu: nastopajoče osebe, nosilce vlog, čas in kraj dogajanja, pisatelja itd. Odrska in filmska umetnost sta si blizu. Veliko bolj, nego gledališkemu, je kinoobiskovalcu potreben program sporeda z. vsemi pritiklinami, ko se vse predvajanje vrši s filmsko brzino, kateri izraz nam služi za označevanje večjih brzin.
Velika seriozna kinogledališča. med katera bo po sedanjih znakih šteti tudi novi kino. polagajo veliko važnost na solidno informativno reklamo, slično oni gledališki. Želeti bi bilo, da novi kino v nasprotju z dosedanjo prakso krene na nova pola. V svojih reklamnih oknih naj poleg slik določi del prostora za črkovno reklamo: nastopajoče osebe, nosilci vlog. kratka vsebina dejanja, oznaka vrednosti dela itd., v kolikor za to časopisna reklama ne pride v poštev. S tem se bo občinstvu vzgajal okus in popravljalo tisto, kar se je v dobi monopola v lovu za dobičkom brezvestno zagrešilo.
Q Sv. maša za turiste in izletnike bo odslej v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob nedeljah in praznikih ob pol sedmih.
O Slov. glasb, društvo »Ljubljana« priredi v nedeljo 13. t. m. društveni izlet na Catež-Zaplaz. Odhod iz Ljubljane ob 7.20 z vlakom do Velike Loke, nato peš na Zaplaz. Med potjo si ogledamo gospodinjsko šolo v Mali Loki. Ob 11 bo v romarski cerkvi kratek cerkveni nagovor in sv. maša, ki jo bo daroval duhovni svetnik g. Andrej Ažman, m pri kateri bo pel društveni mešani zbor pod vodstvom pevovodje g. dr. Antona Dolinarja. Popoldne petje društvenega zbora in prosta zabava.
I Prihod v Ljubljano ob 20.32. Vabimo prijatelje j društva, da se izleta udeleže.
© f Kalina Gorazdova. V četrtek popoldne se I je vršil pogreb ugledne gospe Gorazdove. Velika ] udeležba na njeni zadnji poli je dokazala, kako I čislana je bila pokojnica. Vse svoje življenje jc . posvetila samo svoji družini. Njeno življenje ni J bil praznik, pač pa delovni dan. Bila je vzor ma-i tere in žene. Kako plemenito je bilo njeno srce, ; kaže dejstvo, da kadarkoli je polrkal siromak na 1 vrata, ie vzdihnila: »Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze«; v lem duhu je tudi cdgojila svoje otroke, Ni bila nazorov, kol so no. odobne mo-: derne matere, pač pa je bila mali slarega kova. | Bila je svojemu možu zvesta spremljevalka in sve-! tovalka. Skoraj 50 let je stala svojemu možu zve-I sto ob strani in mu bila opora v vseh življenjskih | borbah. Težko jo bo pogrešal njen soprog in njeni ! užaloščeni otroci. Vsi, ki smo pa poznali njen ple-I meniti značaj in njeno skromnost, jo bomo ohranili v najlepšem spominu.
»Radi dežja odpovedane konjsko dirke se bodo vršile v nedeljo, dne 13. t. m. v polnem obsegu na Fužinah pri Ljubljani. Slartalo bo preko 50 jahalni li in kasaških konj. Poleg lega bo nastopilo tudi 15 bano-vinskih žrebccv.«
□	Sestanek »Društva za varstvo deklet«. Jutri (v nedeljo) popoldne ob 5 se bo vršil v dvorani Ljudske univerze, Slomškov trg 17 (bivši kiuo Apolo) sestanek Društvu za varstvo deklet. Ne sestanku bodo govorili ga. ravnateljica Antonija Stupca, g. Janko Kokošinek in zastopnica deklet. Na sestanek je vsakdo vljudno vabljen.
□	Revizija Mestnih podjetij. V četrtek zvečer se je vršila prva seja novega ravnateljstva Mestnih podjetij pod predsedstvom ravnatelja g. Fr. Krastelja. Glasom sklepa ravnateljstva se bo izvršila revizija dosedanjega poslovanja Mestnih podjetij, da se ugotovi dejanski položaj MP.
□	Poročili so sc: Prelog Alojz in Tibaol Zofija, Zujs Alojz in Ferlinc Marija, Deučman Ani. in liogovič Marija, Kaloša Janez in Horvat Marija, Mrzlekar Alojz in Bošin Viljemina, Šoster
! Bogomir in Lončarič Angela, Stus Rihard in Iia-bel Friderika. Novoporočencem mnogo sreče!
□	Dospelost davkov v IV. četrtletju. Davčna ! uprava razglaša: S prvini oktobrom so dospeli ; v plačilo: IV. četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na ne-oženjene osebe, davka na poslovni promet in voj-nice; s 1. novembrom pa II. polletni obrok zeni-Ijarine.
□	Pavšalirauje uvoznine. V uredbi o novi uvozninski davščini je bilo predvideno tudi pavšalirauje uvoznine. ŠHevilne mariborske Irgovske

__ „	Premiera!
Chopmov
posioviini malček
Wolfgatig Liebeneiner, Hanr« Waag, Richard Romanow«k y in drugi
Dopolnilo najnovejši Foxov zvočni tednik in uvertura operete .Netopir" izvajana od berlinskega simfoničnega orkestra
Predttave ob 16, 19 15 in 2115 uri
Priporočamo cenj. občinstvu rezerviranje vstopnic v predprodaji dnevno od 10—12 30 in od 15. ure dalje.
© Velik uspeh v Mostah je pret. nedeljo dosegla pretresljiva igra »Žrtev spovedne molčečnosti«, katero so igrali v Ljudskem domu igralci Prosvetnega društva Dvorana je bila natlačeno polna gledalcev, katere je igra do dna duše pretresla. Mnogo ljudi pa je moralo oditi, ker ni bilo več prostora. Zato Prosvetno društvo v Mostah na splošno željo občinstva v nedeljo, 13, t. m. ob 20 igro »Žrtev spovedne molčečnosti« ponovi. Igra, pri kateri nastopi okrog 30 igralcev, je vzeta iz resničnega življenja in bo vsakogar globoko ganila. Pridite in poglejte! Predprodaja vstopnic v nedeljo ves dan v Ljudskem domu.
0 Kino Kcdeijevo igra danes ob 20 »Mano-lescil« s Svelislavom Petrovičem ler več lepih prediger.
0 Državni higijenski zavod v Ljubljani razglaša, da se je z 10. okt. t. I. preselil antirabični oddelek iz šolske poliklinike nazaj v Higijenski zavod, kjer se bo odslej zopet vršilo cepljenje proti steklini.
© Na gospodinjski šoli »Mladika« se začne večerni kuharski tečaj v sredo 16. oktobra ob 17. Vpisovanje je 12., 13. in 14. v kuhinji »Mladike«.
© Dvesto otrok brez igrišča. Med največje stanovanjske »kasarne« spada tako zvana Nušakova vojašnica v Trnovem, ki jo je mestna občina pred leti dala predelati v stanovanjsko namene. Poslopje stoji v Šva-bičovi ulici v Trnovem. Otroci stanovalcev so bili od začetka navezani le na cesto, ker niso imeli nobenega prostora, da bi se mogli tam igrati. Posebna deputacija je pred dvema letoma prosila tedanjega mestnega župana g. dr. Pura, naj mestna občina prepusti majhen prostor za Nušakovo vojašnico za otroško igrišče. Tej skromni prošnji je tedanji župan res ustregel. Te dni pa so naenkrat zvedeli stanovalci tega poslopja, da je to otroško igrišče prevzelo neko športno
telovadno društvo, ki ga jc že pričelo obdajati z ograjo. Okoli 200 otrok Nušakove vojašnice bo na ta način ob nujno potrebno igrišče. Včeraj dopoldne jc štiričlanska deputacija prišla na mostno načel stvo tor prosila za sprejem pri direktorju g. Jančigaju. Ta pa je bil odsoten in je deputacijo sprejel ; načelnik gospodarskega urada, nadsvetiiik ! g. Ochun. G. Oehun je moral deputaciji sporočiti, da je igrišče, žal, izgubljeno, ker je sklep občinskega sveta in gradbenega odseka, da se prostor odstopi omenjenemu dru-šLvu. Stanovalci Nušakove vojašnice so sedaj sklenili, da se obrnejo sedaj na banovino, naj se omenjeni sklep občinskega sveta
1 sistira, tako da bo ti4 družin z 200 otroki ; imelo primerno igrišče, kar jc samo ob sebi ■ umevna zahteva.
0 Tatvine v Ljubljani. V zavodu sv. Marte v Streliški ulici je bila te dni izvršena večja tatvina. Voditeljici zavoda Heleni Klemenčičevi je bil iz odprtega stanovanja ukraden znesek 3000 Din v bankovcih po 100 Din in v srebrnih kovancih. Tatvine sta sumljiva dva mladeniča, ki sta 6e tedaj potikala okoli tega zavoda. — V stanovanje železničarja Janeza Debevca v Rožni dolini VII-15 je bilo te dni vlomljeno. Neznani vlomilci so odnesli uradni samokres z naboji, zlato žensko dvo-krovno uro z verižico ter nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti nad 4COO Din. — Vlomljeno je bilo tudi v stanovanje Franca Melilta, posestnika v Črni vasi 135. Vlomilci so odnesli več zlatnine, srebrnine in okoli 500 Din gotovine, tako da trpi okradenec okoli 2300 Din škode. — Gostilničarki Dragi Guštinovi v Kapiteljski ulici jc neznanec odnese! več obleke v vrednosti okoli 1900 Din. — Prijavljenih je še več drugih tatvin, pri katerih je bila napravljena manjša škoda. V Ljubljani se je očitno pojavila nova tatinska tolpa, ki krade vsevprek,
tvrdke, ki so z uvoznino precej prizadete, so sedai naslovile na mestno občino prošnje, da se jim uvoznina pavšalira.
□	Trenerja za boks jc dobil Maraton. Je to bivši čehoslovaški državni reprezentunt g. Marti-nek. Treningi se vršijo ob ponedeljkih, sredah in sobolah ob 20 nn Livadi. Vabimo interesente te športne panoge, du se udeležujejo treningov. Pojasnila ob navedenem času pri načelniku sekcije g. Šupecu.
□	Upokojitve v mestni službi. Na prihodnji
seji mestnega sveta se bo obravnaval med drugim tudi predlog o upokojitvi petili občinskih nastav-ljencev, ki so izpolnili predpisano število službenih let v mestni službi.
□	Gasilska četa Itače priredi v nedeljo veliko tombolo na 15 glavnih dobitkov, med temi 10 koles.
□	»Potnikove avtokar pelje v četrtek, dna 17. t. m. v Gradec; odhod ob pol 8, vozna cena 75 Din. — Od 20. do 23. oktobra izlet na Dunaj, odhod ob 5, vozna cena 220 Din. Informacije, prijave, oskrba šilingov pri Tujsko-prometni zvezi, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22.
□	»Medvedji ples« je naslov prihodnji dramski primijeri. To učinkovito in svojevrstno komedijo češkega pisatelja Wernerja je zrežiral glavni režiser J. Kovič. Glavne vloge igrajo Sa-vinova, P. Kovič in Gorinšek.
□	Dramatska šola. Jutri, v nedeljo, se začnejo redna predavanja ob 9. Kdor se še želi prijaviti, naj se ob tem času zglasi v gledališču.
□	Ribe na trgu. Včeraj je bil trg dobro založen z ribami. Prodajale so se menule po 10, očade po 13, osliči in morski raki po 22 ter bor-boni po 24 Din za kilogram.
□	V bolnišnici sta umrla 72 letni Anton Vo-grin in 16 letni Ludovik Ribič. Naj počivata v miru!
□	Avto v ograji. V Kolodvorski ulici se je zaletel osebni avto v ograjo vrtnarije Jemec. Podrl je betonski steber, predrl ograjo v dolžini 2 m ter obtičal pri drogu, na katerega je pritrjena žica električne cestne svetilke. Tudi drog se je nagnil, da se je žica pretrgala ter je svetilka padla na tla in se razbila. Kljub vsem tem nezgodam je bil avto še sposoben za vožnjo.
□	Galeba s Severnega morja, ki meri z raz-! prostrtimi kreljutmi 1.40 m, je ustrelil pri Ptuju ! lovec Ivan Korošec. Taki galebi so pri nas zelo
redke ptice.
Otvoritvena predstava litijskega prosvetnega društva po obnovi bo drevi ob 8 s spevoigro »Kovačev študent« in »Snubačk v dvorani dekliškega doma na Stavbah. Litijsko prosvetno društvo je iz ; mrke teme noči vstalo v mlado, zdravo, solnčno jutro, da z novimi močmi prične z uspeha polnim delom, da nadoknadi ne samo zamujeni čas, ampak tudi vse delo, katero je zastalo, ko so s silo bila zatvorjena vrata naših prosvetnih domov. Že občni zbor je dokazal, da se je zanimanje za kulturno matico našega hotenja podesetorilo. vsa ob-; širna dvorana restavracije Cerar je bila polna zborovalcev, mož, fantov, žena in deklet. Z vzklikom je bil izvoljen nov odbor z g. Andrejem Mali-kovcem, dosedanjim predsednikom, na čelu.
Kulturn* obzornik
Milčinski:
Humoreske in groteske
Tiskovna zadruga, 1035, str, 214.
Pokojnega Milčinekega poznamo dobro kot pisatelja pravljic in pripovedk, tudi novel in vzgojnih povesti ter dramatiziranih pripovedk 7. groteskno podstatjo, zadnja leta pred smrtjo pa nedvomno po njegovih humorističnih podlistkih, ki jih je napisal v najrazličnejše dnevnike pod psevdonimom Friderik Žolna. Kot tak je izdal več zbirk teh drobnarij še v življenju. Po smrti pa so njegovi sorodniki zbrali nekaj zadnjih podlistkov, izišlih večinoma v Jutru, v novo zbirko, ki jo jc izdala Tiskovna zadruga pod gornjim naslovom »Humoreske in groteske«. Milčinski je ustvaril povsem nov način podlistkarstva, ki je tako bistveno in oeebno njegov. V tej zbirki so podlistki urejeni po vsebinski plati v več oddelkov: v Rodbinske in mladinske leljtone, v Zgodbe, večinoma detektivskega značaja, v Ljudske zgodbe s parodijo naše vasi ter t Razne m grozotne, večinoma z motivi smrti ter Poevske ali Hofmann-ske groteske. Vsa zbirka obsega 40 kratkih slik, napisanih zavedno v humoristične svrhe.
Milčinski je ustvaril svoj »log in pomeni «vo-jevrstnost v slovenskem slovstvu. Nekoč je bil žc imenovan ob njem Dickens tn ne brez vzroka. Mil činskega brezstrasino opisovanje, njegova ljubezen do opisnih podrobnosti, ostro opazovanje ter surov realiz.em, čuvetvena hladnost, ki vso pestrost
življenja poenostavi, in netragično gledanje na življenje, ter njega ironiziranje: vse to ga dela sorodnega z njim, prav tako, kot ljubezen do karikature, groteske in strahotne motivike. Vendar pa je tako »ljubljanski«, tako enostaven, da tako književno primerjanje nima pravega smisla. Milčinski ie izšel iz naših razmer, in naše razmere so predmet njegovi skromni satiri in njegovemli svojevrstnemu »humoru«. Zanimivo bi bilo raziskati, s kakšnimi sredstvi nas hoče Milčinski prisiliti do smeha. Njegov humor namreč ni tako od srca pristen, kot smo ga vaieni pri Murniku ali tujih humoristih, včasih sc nam zdi naravnost čudno zavil, ker jc lako suh, razumski in izumetničen ter često vpliva komično le z drugovrstnimi sredstvi: s pp-tvorjeno stavčno sintakso, poenostavljenjem, svojevrstnim logičnim neredom (domače naloge!:, redno pa s tem, d.i odvzema patos stvarem, ki 60 v našem pojmovnem svetu veličastne, v vsakdanjem življenju pa so prav taka malenkost kot kakšna smešna nepomembnost. Tako degradira patetične praznike, smrt, detektivsko duhovitost. letovišča itd. itd., in posledica je svojevrsten vtis komičnosti. Groteska je tipični način Milčinskega humora tako v podlistkih kot v drami. Prijetno kramljanje o važnosti nepomembnih stvari ter omalovaževanje pomembnih, njih mešanje z grotesknim opisovanjem vsakdanjega meščanskega življenja ter veličastna mirnost njegove življenjske modrosti — so .sestavine njegovega feljtona, ki je ves kot iz enega kosa vlit, da, skoro žc maniriran, ki pri posnemalcih pade že v ncokusnost. Želel bi, da bi nekdo v posebni študiji poskušal analizirati pisateljske sestavine Milčinskega podrobneje, in mislim, da bi se tedai izkazalo, da njegov humor ne izvira iz smeiočega sc srca, nili iz tragične
( objestnosti, ki ustvarja žgoče satire, temveč je i slogovno svojevrstno urejeno kramljanje o vsakdanjih rečeh mirnega, uravnovešenega človeka, ki j je nagnjen k parodiji in podčrtavanju duhovitih ; nasprotij. Čeprav mi jc Milčinski, pisatelj pripovedk in bajk ljubši, vendar sem prepričan, da bodo njegove Humoreske in groteske« marsikomu prijetno branje. Pa tudi literarno izobražen bralec bo lahko užival krepko črtanje meščanskega življenja ter ostro karakteriziranje oseb in dogodkov.
Ob prebiranju teh črlic pa me jc neprestano mučilo vprašanje: Kai je z našim slovenskim hu-tnorom sploh? Ali ga sploh imamo? V besedi in podobi. Prav gotovo da sem radoveden, kako bi ! nile videti naše »Koprive« ali »Ostriženi jež«, če bi ga morali izdajati humoristi, ki so se doslej pri nas uveljavljali.. . Smo kot otrok, ki noče biti mlad. ter se vedno drži resno, pa če ga gladimo ali tepemo. Smeha ni v naši književnosti in lo je žalostno. Tudi v Milčinskem, ki v splošnem velja za najboljšega našega humorista, ni tistega smeha, ki bi ga želeli, ni liste osti, ki smo je potrebni. In potrebni smo obojega bolj kot pravljične groteske, prenešene v sodobno meščansko življenje. td.
Za narodno istorijo
Belgrad, str. 39 (cir.).
V Belgradu obstoji »Društvo za proučavanje črnogorske zgodovine« in to jc pred kratkim razpisalo anketo: »Pomanjkljivosti črnogorske zgodovine v jugoslovanskih učbenikih zgodovine«. Ankete sta se udeležila prof. Diukič ter prof Bula-| tovič. Njuna referata sla izšla priobčena v zgoraj | omenjeni brošuri. Prof. Djukič je vzel za svojo nalogo, da prikaže na deseti izdaji Jujosl. zgodovine
za srednje šole prof. Stanojeviča vse pomanjkljivosti, ki so res ogromne in sicer v zelo ostri obliki, v kateri očita profesorju celo — nepismenost. V njegovi zgodovini najde strašne »luknje«, skoraj neverjetno omalovaževanje črnogorske zgodovine. »To je zgodovina brez zgodovine!! Ali naj se človek smeji ali upira, ko vidi, da se ignorirajo vsa dejstva, ki so svoj čas edina predstavljala nekaj v naši zgodovini.« Ta knjiga more »Črnogorcem služili samo kot primer, kako se učne knjige ne smejo pisati«. Prof. Bulatovič je razbral več učnih knjig, tako za ljudske kot srednje šole, ter je prišel do istih rezultatov: ni jasno iz njih, ali je bila Črna gora svobodna ali ne itd. Cele dobe so pre-skočene in dejstva niso prav predstavljena. »V leh knjigah je storjena velika krivica Črni gori in sploh zgodovini Jugoslavije, če sc zgodovina Črne gore smatra samo za nekaj manj važnega.« Na podlagi teh referatov je sklepalo društvo, da bo storilo vse, da se te napake odstranijo, oziroma da se spremeni učni načrt.
O tem boju Črnogorcev poročamo kot kronisti, pa ludi zategadelj, da bi bil že čas, da tudi kdo izmed Slovencev sestavi podobno statistiko o slovenski zgodovini v jugoslovanskih učbenikih, kot jo je svoj čas naS list že nakazal. Našel bi ogromno snovi, ki bi nas opravičeno razburila. Treba pa bo iskati tudi praktično pol, da se take pomanjkljivosti preprečijo, Naj nam bodo Črnogorci za zgled!
td.
— Motnjo v ielodcn in črevesu, ščipanje v
trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburje nost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če piopijemo vsak dan čašo »Frani JoeelovtK grenčice
Plen zagrebških tatov
Prijetno s koristnim je hotela združiti znana zagrebška tatica Marija Huneta, ki je prišla te dni v Ljubljano. Obiskala je namreč svojega tatinskega tovariša Zvonimirja Sape, ki je bil prijet v času velesejma, ker je na velesejmu preveč stikal po tujih žepih in sedi sedaj v ljubljanskih zaporih. 24 letna Marija je takoj po obisku v ječi šla po ljubljanskih trgovinah ter z neverjetno spretnostjo izmikala razne predmete. V eni trgovini pa je bila le zasačena ter izročena policiji. Kar je ukradla v tej trgovini, so takoj dobili ter vrnili trgovcu. Policiji pa se je le čudno zdelo, da Bu-neta, ki je bila nekaj dni v Ljubljani, ne bi ničesar drugega ukradla. Ženska je seveda trdila, da je bila edina njena tatvina ona, pri kateri so jo zasačili. Čez nekaj dni pa je prišla na policijo lastnica neke mlekarne ter povedala, da je pri
njej neka ženska dnla spraviti kovčeg. V kovčku so našli kar tri ženske torbice, več ženskega perila ter drugega blaga. Vse to je Marija nakradla po ljubljanskih trgovinah, samo policija sedaj ne ve, kje. Tako ima policija sedaj tatico in njen plen, ne ve pa za prave lastnike. — Pri nekem drugem t«tu pa je policija zaplenila zlalo zupestno žensko uro in srebrno žensko zapestno uro, za kateri obe policija sumi, da sta bili ukradeni na velesejmu. — Prav tako se še nihče ni zglasil na policiji zaradi blaga, ki ga je policija našla pri moSčanskih otrocih. Ti so sami priznali, da so kradli na velesejmu, ne vedo pa. kje so nabrali vse te drobnarije. Tako ima policija sedaj kar malo skladišče, skoraj trgovino raznega blaga in ne ve, kam bi z njim, ker se lastniki ne javijo.
Celie
Koledar
Sobota, 12. oktobra: Maksimiljan, škof; Serafin. — Ščip ob 5.39. — Horschel napoveduje dež.
Osebne vesli
= Odlikovani so z redOci Jugoslovanske krone tretjega razreda peh. polkovnik Rudolf Sobota; z redom Jugoslovanske krone četrtega razreda strok. kap. L razr. Franjo Blažje in z redom Svetega Snve tretjega razreda višji stalni voj. profesor Friderik Juvančič.
—	Upokojeni so peh. polkovnik Rudolf Sobota: strokovni kap. 1. razr. Franjo Blažič; peh. polkovnik Viktor Kovačič, vojaški pisarili. razr. Maksim Miler in višji godbenik I. razr. godbe 35. pešpolka Miroslav Slivnjak.
= Za pripravnika za generalštnbno široko je bil sprejet topniški kap. L razr. Oton Cuš.
= Prevedeni so v zrakoplovstvo topniška poročnika Ivo Novak in Ivan Pezelj in peh. poročnik Josip Helebrant.
= Osiavka na državno službo je bila sprejeta vet. kap. I. razr. Matku Maroltu.
= Imenovan je za vršilea dolžnosti pomočnika načelnika interidance štaba dravske divizijske oblasti peh. kap. I. razr. Milcnko Bešlič.
Ostale vesti
—	Kongres Kristusa Kralja v Salzburgu, ki se
bo vršil od 24. do 27. oktobra, postaja čim dalje bolj važen tudi za delo Katoliške akcije. Predavatelji uživajo evropski sloves in segajo zelo globoko v versko življenje, Zopetno pokristanjenje modernega človeka, družine, ljudskega in narodnega iivlja so glavna tema na zborovanju Poleg tega pa je evharistična tridnevnica, kjer zopet nastopajo znameniti govorniki kot knezoškof dr. Waitz, prelat Fried itd. Zanimivo bo brez dvoma predavanje kako rešiti one, katere je zaje! komunizem ali brezbožno gibanje. Sodoben je tudi govor o katoliškem delavskem mladinskem gibanju v Belgiji. Socialni karitativni apostolat v rdeči četrti francoskega velemesta. Ker so predavanja aktualna in zanimiva, upamo da bodo Slovenci tudi zastopani na kongresu Kristusa Kralja, ki se konča ravno na ta dan.
—	Kresniška podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi od nedelje 13. oktobra do ponedeljka 21. oktobra razstavo sadja in semen v Jevnici poleg kolodvora, v prostorih znanega odličnega sadjarja Antona Godca. Otvoril jo bo v nedeljo 13. oktobra ob 10 dopoldne g. višji sadjarski nadzornik Humek Martin iz Ljubljane, ki bo ob tej priliki gotovo podal mnogo lepih in koristnih nasvetov v prospeh zasavskega sadjarstva. Ljubitelji zdravega in lepega sadja bodo imeli ugodno priliko, da si nabavijo cenenega sadja, posebno še, ker so zveze vlakov tako ugodne in vožnja polovična.
Sladkosti vseh sladkosti so Petričkove — novostil
—	Mcslo cvetja ua grob gosp. župnika Natlačena Petra sta darovali ga. Metka in gospa Rezika Vilfan 300 Din Marijanišeu za uboge otroke. Blagima dobrotnieama Bog stotero povrni!
—	Večerni trgovski tečaj v središču Ljubljane priredi Trgovski učni zavod, Kongresni Irg 2/II. Vpisovanje vsak delavnik med uradnimi urami. Začetek pouka 15. oktobra, vsa pojasnila brezplačno. Ker poučujejo samo na tem večernem trgovskem tefaju strokovni profesorji, se tečaj najbolje priporoča.
—	Sadna razstava v Boštanju ob Savi.
V tekočem tednu se vrši pri tukajšnji sadjarski podružnici tečaj za sortiranje in vta-gan.ie sadja v ameriške zaboje. Udeleženci so skoro iz vseh sadjarskih podružnic krško-ga okraja. Z po tečajnikih vloženimi zaboji sadja bo v nedeljo, dne 13. oktobra prirejena sadna razstava. Vsi ljubitelji in tudi trgovci lejiega sadja, ste k ogledu razstave vljudno vabljeni.
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 0. t. m. je objavljena »Uredba o izpremembah in dopolnitvah uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah«, dalje »Uredba o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic«, »Odločba o imenovanju nadzor-
nika za trgovino z moštom in mladini vinom v ptujskem in ljutomerskem okraju, in »Pravilnik o napravi in vzdrževanju hodnikov v območju mestne občine mariborske.
—	Nove učne šolske knjifce. Za letošnje šolsko leto je izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče učne knjige: Francoska čitanka za 5. in 6. razred srednjih šol (vadnice V. del), sestavil Rudolf .Tužnič. — 52 Diu. — Geometrija za 5. razred srednjih šol, priredil Vladimir Lapnjne. — 48 Din. — Občili zemljepis za višje (V. razred) razrede srednjih in strokovnih šol, sestavil dr. Val-ter Bohinec - Silvo Kranjec in dr. Roman Savnik. -— 48 Din. — Srbohrvatska vndnica (IV. letnik) za srednje in njim sorodne šole, sestavil dr. Mirko Rupel. — 40 Din. — Litur-gika za srednje, meščanske in tem podobno šole, spisal dr. Fran Jaklič in dr. Ivan Vrečar. — 34 Din. — Latinska vadnica in slovnica za I. razred klasičnih in V. razred realnih gimnazij, sestavila Sovro Anton in Tomee Ernst. 50 Din.
—	Tobačna tovarna v Ljubljani sprejema dnevno prošnje za sprejem na delavska mosta. Ker ni izgleda, da bi se v doglerlnem času sprejemali novi delavci, se interesenti opozarjajo, da naj nikar ne pošiljajo prošenj ali priporočila, ki se v nobenem slučaju ne morejo uiioštevati.
—	Pogrešan mladenič. Šolski upravitelj od Sv. Roka v okraju Šmarje pri Jelšah se je ponovno obrnil na ljubljansko policijo, na.i mu pomaga izslediti 21-Ietnega mladeniča Karla Potočnika, ki je pred dnevi izginil od doma ter so njegovi starši v velikih
! skrbeh zanj. Mladenič je namreč gluhouem in nekoliko nagnjen k potepuštvu. Verjetno je, da služi pri kakšnem kmetu za hlapca. Ako bi kdo vedel o takem gluhonemem mla; deniču. naj sporoči ljubljanski policiji ali i najbližji orožniški postaji.	,
B e i i z o b jj e
i	noredč vsak obraz privlačen in lep. Da dobimo lepe,
I	bele zobe, jih snažimo zjutraj in zvečer s prijetno
i	osvežujočo in okusno zobno pasto Chlorodont. Ze po
|	kratki uporabi dobe zobje čudovito lep lesk slonove
j	kosti. Tuba Din. 8.-. Jugoslovanski proizvod
—	Ponesrečenci in poškodovanci. Z vrelo kavo se je polil in močno opekel po glavi in vsem telesu 1-letni Franc Bitežnik, sin delavke na Brdul4 pri Zgornji Šiški. — V So-dražici je tolkel po i>atroui 3G-!etni tkalec Anzelm lic. Patrona je eksplodirala ter ranila Uca po rokah, očeh in telesu. Poškodbe so težkega značaja. — V mestni klavnici .je včeraj nekdo sunil z nožem v levo roko 10-letnega mesarskega vajenca Martina Golobu iz Zgornje Šiške in ga nevarno ranil. — V Krizah pri Tržiču ,ie tovorni avto podrl 22-letnega pomočnika Jožeta Perka iz Zgornjih Dupelj 30. Perko je dobil hude poškodbe na glavi.
Preiskava o smrti Penkove končana
Okoli 10. junija so našli v potoku Rači v bližini Podrečja, občina Dob pri Domžalah, že na-gnito žensko truplo, v kateri so pozneje spoznali bivšo bogato Amerikanko, na stara leta prevžit-karico. 57 letno Mari jo Penkovo, ki je stanovala v Podrečju pri mizarju Francetu Hribarju, kateremu je bila prej prodala svojo hišo. Penkovo so že pogrešali od 27. februarja lelos naprej. Ko so truplo potegnili iz vode, je sodna komisija ugotovila, da , ima utopljenka znake nasilja, ki so kazali, da je bila najbrž umorjena.
Umora je bilo osumljenih 7 oseb. ki so bile po orožnikih prepeljane v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča, kjer se je uvedia kazenska preiskava proti vsem osumljencem. Ta preiskava Je sedaj končana. Preiskovalni sodnik Je spise predložil d rž. tožilstvu, da odredi po proučitvi vsega zbranega materijala, ali se proti osumljencem dvigne obtožba zaradi umora ali ne. Tri osumljene osebe: Marija Dolničar star. in Marija ml. ler Miha Hribar so bili te dni izpuščeni na svobodo. Ostali štirje osumljenci, tako glavni osum-| ljenec mizar France Hribar in klobučarski pomočnik Jože Pire so bili pridržani v zaporih. Hribar pa zanika vsako krivdo.
Domžale
Družabni večer »Bistrico«. V nedeljo je priredilo Dijaško počitnistvo društvo Bistrica družabni večer v Društvenem domu. Zbrane goste sta počastila s svojo navzočnostjo g. minister dr. Miha K r e k z gospo ter g. ban dr. Marko Natlačen. Večer je otvoril g. škofic, France, pozdravil navzoče in podal na kratko smernice »Bistrice«. Nato je spregovoril burno pozdravljen g. ban dr. Marko Natlačen; spominjal se je onih let, ko je kot akademik sodeloval pri Slovenski dijaški zvezi in pokazal njeno delovanje v onem času. Posebno pa Je naročal, naj bomo slrnjeni in disciplinirani, kajti samo tedaj bomo kaj dosegli. S prisrčnimi bese dami je nato pozdravil g. bana domžalski župnik, duh. svetnik g. B e r n i k , častni član »Bistrico in velik prijatelj dijaStva. K besedi sta se oglasila g. ing. Tepež, predsednik Slov. dij. zveze, in akademik P o š t o v a n, predsednik Akademske zveze. Obljubila sta, da bo šlo slovensko katoliško dijaštvo strnjeno in disciplinirano v borbo za svoje ideale. Govoril Je tudi g. minister dr. Miha Krek; njegove besede so navzoči z navdušenjem sprejeli. Nn večeru je sodeloval akademski kvintet, orkester mengeške godbe in konservatorist g. Drago Žagar. S to dobro pripravljeno in dobro uspelo prireditvijo so Bistričani pokazali, da niso zadnji in najbolj zaspani v krogu slovenskega katoliškega dljaštva.
PROSVETNI VEČER KAT. PROSVETNEGA DRUŠTVA
Po daljšem neprostovoljnem odmoru otvarja Katoliško prosvetno društvo y Celju zopel sezono prosvetnih večerov. Celjanom so gotovo še dobro v spominu prosvetni večeri, ki so se vršili pred razpustom društva. Z novo sezono, ki jo otvarja društvo, hočemo podati občinstvu pri posameznih večerih vpogled v življenje in delovanje raznih slovanskih narodov, obravnavati nekatera aktualna dnevna vprašanja in s tem nadaljevati z delom tam, kjer 6ino bili pred dvemi in pol letom prekinjeni. Prvi prosvetni večer, ki bo v ponedeljek, dne 14. oktobra ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljud ske posojilnice, bo posvečen najmanjšemu slovanskemu narodu, I.užiškim Srbom. Ta najmanjši slovanski narod je pred 350 leti izgubil svojo samostojnost, odkar ga je praški mir odtrgal od češke države. Predavatelj bo s pomočjo krasnih skioptič-nih slik govoril o zgodovini in zemljepisnih razmerah, pokazal čudovito krasne narodne noše, govoril o življenju v Budišinu in v Bloteh, srbskih Benetkah, ter podal s skioptičnimi slikami pregled srbske književnosti. Vmes bo vpletel predavatelj recitaciji dveh krasnih srbskih pesmi v svojem slovenskem prevodu iu* v izvirniku. Ker jc Celje prvo mesto v Jugoslaviji, ki bo proslavilo žalostno 350 letnico propada državne samostojnosti lužiških Srbov, zato vabimo občinstvo, da sc udeleži predavanja v največjem številu. Na dnevnem redu je tudi kratek otvoritveni n-*govor in orkestralne točke.
& Prevzem poslov pri okrajnem cestncm odboru. V četrtek zvečer je žujian g. Mihclčič prevzel od dosedanjega predsednika okrajnega ccst-nega odbora g. dr. Goričana predsedniške funkcije.
0 Pogreb g. Tovornika Jakoba, cink. delavca v pok. z Dobrove, očeta banovinskega uradnika g. Tovornika v Ljubljani, bo danes ob 5 popoldne na okoliškem pokopališču.
& Nepošten krošnjar. Franju Ccsarcu, kroš-niarju iz Hromca pri Djurmancu, je v sredo nekdo ukradel v neki gostilni denarnico s 650 Din gotovine. Policija je aretirala zaradi tega 5 kro-šnjar-jev in ugotovila med njimi tatu.
Ptuj
Poslovanje protituberkuloznega dispanzerja v Ptuju. Dispanzer, ki je bil ustanovljen 1. avgusta t. 1., je imel v dveh mesecih 48 ordinacijskih ur; posluje vsak torek in četrtek, kakor že znano, brezplačno. Prvih zdravniških pregledov je bilo izvršenih 240; od teh je bilo ugotovljenih 18 primerov odprte, 74 primerov zaprte tuberkuloze; dalje 3 primeri tuberkuloze v grlu, 1 primer kostne tuberkuloze, 1 primer kožne in 1 primer tuberkuloze žlez. Poleg tega je bilo ugotovljenih 60 obolenj na drugih boleznih, 87 primerov pa je bilo popolnoma zdravih. — Ponovnih zdravniških preiskav je bilo 108, rentgenskih pregledov 77, preiskav izmečka 45 in 114 primerov sedimentacije krvi. Tudi je bilo izvršenih 19 bioloških poizkusov za okužbo, od katerih je bilo 11 pozitivnih primerov; napravljenih je bilo tudi 15 pncumollio-raksov šestim osebam, 8 bolnikov pa je bilo oddanih v oskrbo bolnišnici, — Od števila zgoraj omenjenih oseb se je prostovoljno javilo v dispanzerju 46, od privatnih zdravnikov poslanih 41, od oblasti pa 107 oseb. Zaščitna sestra je napravila 42 6o-cialno-higijenskih obiskov in se je njenemu pova-i bilu odzvalo in javilo v dispanzer 17 bolnikov. V I dispanzerju je bilo končno popolnoma pregledanih i 28 družin. Nasvetov pa jc iskalo 31 oseb. Dispanzer je nadalje oskrboval bolnike tudi s toplomeri, j pljuvalniki, razkužilnimi sredstvi, zdravili in v mnogih primerih je bilo siromainim bolnikom po-magano tudi z denarnimi podporami. — Iz zgornje 1 statistike je razvidno, kako velike važnosti tako v socialnem, zdravstvenem in gospodarskem oziru je vzdrževanje protituberkuloznega dispanzerja. Odveč bi bilo na tem mestu še posebej omenjati vse ostalo delo, ki ga dispanzer vrši po svojem programu. Da bo dispanzer zamogel načrte v polni meri realizirati tudi v bodoče v korist bednih izmed najbednejših, se tudi letos Protituberkulozna liga v Ptuju obrača na vse merodajne činitelje z vljudno prošnjo, da svoje blagohotne podpore ne odrečejo tudi za prihodnje leto 1936, nasprotno, ista pTOsi, da po plačilnih zmožnostih svoj prispevek primerno zvišajo, Ker se mora proračun dispanzerja zaključili najpozneje do 15. dccembra t. I., se vljudno naprošajo vsi, posebno pa občiae, da o svojih sklepih ozir. o viJini prispevka obvestijo Protituberkulozno ligo najpozneje do 1. dec. 1935.
Smrtna nesreča s puško
Metlika, 10. oklobra.
15 letni deček Šavor Stanko iz Radovice je gnal vole na pašo. S seboj je imel voziček, na katerem bi po končani paši odpeljal koruznico. Na paši pa je v nekem grmu našel staro zarjavelo puško, katero je najbrže puslil kak divji lovec, katerih je po naših krajih zelo veliko. Na paši se mu je pridružil Zlogarjev Lojze. Iz neznanega vzroka se Je nabasana puška sprožila in zadela i Šavorja Stanka v levo prsno stran. Smrtno zadet se je zgrudil in par minut nalo izdihnil radi notranje izkrvavitve.
Zlogarjevega Lojzeta so pripeljali danes metliški orožniki v Metliko, zanika pa vsako krivdo. Nadaljnja preiskava bo dognala, čigavo Je bilo orožje in kdo Je kriv te tragične nesreče.
Mengeš
Ako ti je zaročenec pozabil čestitati .... ne vznemirjaj se ....
jej
bonbon
PROIZVOD »UNION«, ZAGREB.
Trbovlje
Žalna svečanost za pokojnim kraljem se je na
najbolj dostojen način izvršila tudi v Trbovljah. Skupen sprevod vseh organizacij izpred rudniške restavracije z zastavami in dvema godbama je prišel točno oli devetih k cerkvi, kjer je bila zbrana šolska mladina. Cerkvene molitve jc opravila vsa duhovščina, za sklep pa je cerkveni pevski zbor mogočno iu ubrano zapel stari ruski koral, kakor še nismo slišali. Svečanost se je nadaljevala na trgu pred cerkvijo. Ob kraljevem spomeniku so sc vrstili govori župana g. Klenovška. posl. g. 1'lcskoviča in g. prol. Kateja, vmes pn pelje združenih pevskih zborov, godba iu polaganje krasnih vencev oli spomeniku. Po deseti uri je bila vsa proslava končana in množice so se v svečani resnotii razšlo.
Težavno slanje obrtnikov. Obrtniki iz Trbo velj in okolice so sklenili v posebni deputaciji prihodnji torek obiskati g. bana in mu obrazložili svoj težaven položaj. Posebej Se stanje zadolžen cev, ki jim ni več mogoče izpolnjevati raznih olv-veznosti. Potom banovine upajo pri centralni vladi doseči razumevanje za svoj obupen položaj.
Dogotoviti bo treba prostor okoli spomenika in spominske lipe na trgu pred cerkvijo. Novi svetilnik posrečeno zaključuje skupino na stopnišču, zato se tembolj opazi, da okoli spominske lipe še nekaj manjka, posebno ob raznih slovesnostih. V načrtu je itak ograja okoli lipe in hodnik ob njej, a čim prej se delo zaključi, tem bolje.
Cerkveni vestnih
V torek, 15. oktobra, nn praznik sv. Terezije
Voliko ho v Karmelski corkvi na Sclu pri Ljubljani : Ob 5 tiha sv. maša pred izpostavljenim Nnj-svetejšim; ob ti slovesna sv. maša; ob 7, 8, 9, 10 in 11 tiha sv. maša. Ob 17 pridiga in pete lita-nije z blagoslovom. Na praznik sv. Terezije je v karmelski cerkvi ves dan iipostavljono sv. Košnje Telo. Od 5 zjutraj do 0 zvečer. Pridite v obilnem številu. Vabljeni so zlasti Moščani, ki naj bi se vsako uro vrstili v skupinah in skupno častili Gospoda v najsvetejšem zakramentu. Koliko blagoslova bo ta dan delil vsem. Priporočali mu bomo zlasti zadevo nove župne cerkve Svete Družine v Mostah, ki bo po želji prevzvišenega najlepši spomin na letošnji evharistični kongres v Ljubljani. Evharistični Jezus bo blagoslavljal neumoren trud in neštete žrtve moščanskega jia-stirja in njegove črede. Pridite, molimo! Pridite prosimo!
Stolna proavrta xi\ Nikolaja ima Jutri v nedeljo, 13. oklobra svoj redni "!,n, /.t>or v .luiroslovaaoki tlakami. P pire! »v, točno ob 'i i**pold nc. Člani iu slanice pollKKUovllnol
Na&naMiilai
Ljubljana
1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Baiknrčlč., Sv. Jakoba trg, 9; mr. Uauior, Miklo6ičovu c. «0 iu mr. liurllLN, .VlOftlC,
1 Znani izvrstni Bramll-trio koncertrira v LJubljani v čQtrtok, <ln« 17. t. in. ob 'JO v Hubudovi dvorani ter prinaša povKeui nov, zanimiv nii>orod. Sedeži bodo od ponedeljku dalje v k nji K" ni i po 10 IMn.
1 Kino Kodeljcvo. Dan« 17.30 in '.'O Manole-eu s Svelislavom Petrovi«'
1 Društvo združenih zasebnih iti trgovskih name ščencev Slovenije, podružnica Ljubljana vabi članstvo in prijatelje na društveni izlet, v nedeljo, dno 13. okl. k Sv. Gregorju pri Vel. Lagali. Odhod ob 7.20. \-ii k naj kuipi povratno karto do Kibniee. Nodeljako dolžnost opravite pred odhodom. Prosimo za Številno ade ležl>o. Ce vromo no l>o ugodilo, sc iv.lct preloži nn na slednjo nedeljo. Iiog /jvj!
predprodaji v Matični ob "Ji in jutri ob J5..'M),
Sah
Spominska svečanost za pokojnim kraljem. V sredo ob 8 je bilo cerkveno opravilo, katerega so se udeležili uradi in vsa društva. Nalc je bila skupna spominska svečanost v društvenem domu. kamor je občinska upravi povabila vsa društva in koifioracije. V veliki društveni dvoran: ie bilo premalo prostora za vse zastopnike in občinstvo. Mengeška godba je v začetku zaigrala žaioslinko, med igranjem godbe se jc dvignil zas!or na odru in luč je razsvetlila sliko kralja Aleksandra L, okrašeno s premnogim cvetjem. Predsednik občine se je v lepem govoru spominjal velikega kralja. Sledile so deklamacije, vmes pesmi pevskega zbora, nato je domači nadžupnik g. Sušnik slavil vrline velikejra kralja, posebno je povdaril njegovo plemenito junaštvo. H koncu je godba zaigrala državno himno. Žal, da se dve društvi iz nerazumljivega vzroka, skupne spominske svečanosti nista udeležili, dasi bi pričakovali od njih, da bi bili prvi na mestu-
Novo mesto
Novo perišče na Krki v Kandiji, bo napravlje-; no čimpreje. V la namen je odločila občina znesek 1 Din 15.000. — 0000 Din so veljale nove stojnice na | živilskem Irgu.
Na zadnji javni občinski seji je bil sprejet in odobren računski zaključek za leto 1934-35. Doseda-. nja blagajničarka ga. Avsecova, je dobila razre-1 šenico.
Sah. klub tTriplav« niioroča svojimi Alanom in drugim šahovskim lutei eseulom, .la Jiričiie v petek, <lue 11. 1. iu. /. rodnim delovanjem v jeseimki in /.im.^ki s molil. Tu dan se vrši brsoturnir zn meneč oktober. Kur Lina kjuii za tekočo sezono pripravljen obširen spo red, je klubovo vodstvo odrodi lo ie ia torek, dne I.',. t. m. pričetok turnirja '/.u prehodni klubov pol;al, /.a katerega so vrši borim žo desoto loto. Na t.a turnir prav posebno oiKrzarjniilo vse one šahi.ste, ki še niso vMa.n j en i po drugih šahovskih društvih, Igralni ve 6eri so vsak torek in petak v Areni <Narodnogo tlo ma od 8 uaproj.
Radio
Programi Radio Liubtfana f
Fran Šuklje v nacionaini uri
Fran šuklje je ena najbolj markantnih in pomembnih poslav slovenske politične in kulturne zgodovine proli koucu 19. iu v začelku 2». stoletja. Pa še ko je bil v političnem pokoju, je s svojim spretnim peresom večkrat posegal v tok stvari ter jc napisal mnogo pomembnih razprav in nešteto člankov. Posebno važna pa je njegova knjiga spominov, s katero je Fran Šuklje ohranil zgodovini bogastvo dragoccnili podatkov. Uredništvo naci-jonalnc ure, ki jo oddajajo dnevno vse tri jugoslovanske radijske postaje, je dalo na program ludi tsnio: »Fran Suklje — zgodovinska skica«. O Franu Šukljctu bo drevi v nacijonalni uri govoril urednik »Slovenca« g. Ciril K oče v ar. — Nacijonal na ura je ob 19.30.
Sobota, 13. oktobra: lti.00 Virtuozl (Instrumentalni sol. koncert na ploščah) r.Ma Vreme, iHiroeila 13.(Hi r as, otbveAllla 13.15 Nekaj naših resnih spevov na plošeuh 14.00 Vreme l*.(lll Delopust, izvajn liad. or,k. lK.Jn Važna /utuLllJe politieua vprašanja (dr. A . Kuhar) 1(1.00 ("'as vrome, porodilo, simred, olivestla 1(1.30 Nae. run: Franjo s n k IJ p: fcKodovinsika »klcu (predava k. Ciril Koč-evar, urednilk Hlovooea. b. LJubljane) -J0.INI Istrska ura: Govor, pesmi reci(ae«ie 21.00 Jtndljski orke.ster £.00 Cas, vreme, poročilu, sporo I 33.1f, IterMoz: Odlomki iz fen t&FtlCnt simfonije. Konec ob '23.
Drugi programit
Sobota, 12. oktobra: Itclj/rad; 30.00 Pt>s(«r vpfol 33.00Plosnn glasim (plofi.V) — /.ajrreb: 2:t.01l Uodtm na pihalo 31.00 Narodne pesnil 31..1(1 Hadij.ki orkester 23.1,1 Plesna glasba — Dunaj: 18.0.1 Nnrodne pesnil 19.1:11 f,ls7,tovo klavirsko skladbe lf).:lo Humor v petju 20.10 Hal. potpourri 33.10 1'csnii in arije U3.0S I.nhkn glasbi 21.00 Cigan sik n irlasbn — tlurtimpeHla: 20..10 Igra 22.50 Ciganska glasba — Trit-Milnn: 17.15 Plesna glasb* 30.40 Valčki 12.25 Revija 22.15 Plesno gladin - II i m tiari: 17.111 Mamlol. koncert 20.40 lVrgolesi: Stalmt Malor lij.40 Zadnja sodlin, orntorij, Porosi —
ocran o.
Kako love kite z elektriko
•taJijatu spravljajo topništvo po strmih pobočjih brez potov aa postojanke.
Najnovejša fotografija abesinskega cesarja, ki sedi ua urestolu. Za njim stoji njegov najljubši sin.
Največjega sesavca na svetu, kita, love zdaj z električno harpuno, ki jo izstrele iz puške. Lov na kite je eden najstarejših, najzanimivejših, a morda tudi najtežjih poklicev. Pred 50 leti so preganjale kite samo jadrnice, ki so se pa morale umakniti nalašč za to zgrajenim in opremljenim parmkom, kitolovcem iz Dundeeja. Takrat so kite lovili z
eksplozivu	.
Ko še nismo poznali petroleja, so v svetilkah žgali kitovo olje, ki pa nam zdaj služi poleg drugega tudi za nadomestek za maslo, za fino milo in lepotHne kreme. Kitovo olje dobivamo največ od kitov iz antarktika, kjer jih love od jeseni do zgodnje pomladi. Tedaj se vračajo parniki v svoja domača pristnišča, naloženi vsak s povprečno sto-tisoč sodi. Tri četrtine teh ladij je norveških 111 angleških, druge so ameriške. Kitov nalove vsako leto povprečno okoli šest milijonov sodov (ali en milijon ton), kar je vrtnino čez 50 milj. dolarjev.
Od severnega kita dobivamo spermacet, nekako olje, ki se nahaja v koži njegove glave, poleg tega pa tudi ambro. To je bela ali siva, vosku podobna, zelo prijetno, dišeča, neizmerno dragocena snov. Nahaja se v njegovem drobovju, ali pa plava po morju ali obalah, kamor jo je izvrgel. Svetovne ]xirluinerije plačujejo za funt te dišave po sedem tisoč dolarjev. Največ olja dobivamo od modrega kita iz antarktika, ki je največja žival na svelu. Največji, ki so ga ujeli, je bil čez trideset metrov
poljski muzeji tako dragocenost prepustili inozemskim muzejein-
Kakor rečeno, je ta meteorit 20 ion težak in je največji, kar so jih doslej našli v Evropi. Vendar pa je na zemljo padlo še mnogo drugih meteoritov, ki so izdatno večji kakor pa ta največji evropski meteorit. Raziskovalec Nordenskod je na primer iz Grenlandije pripeljal meteorit, ki je več ton težji kakor pa poljski. Še večji pa je meteorit, kateri je spravljen v naravnoslovno-zgodovinskem muzeju v Njujorku. Ta je 36 ton težak in je največji meteorit, ki je spravljen v muzeju. Največji izmed vseh pa je orjaški kamen, ki je leta 1907 prilelel na zemljo ob reki Tunguski v S biriji. Ko je priletel na zemljo, je vnel cel gozd in ga polomil ter povzročil v zemlji tako jamo, ki je več kilometrov široka. Zaril se je tako globoko v zemljo, da ga še do danes niso mogli dvigniti. Na lice mesta je odšlo že več znanstvenih ekspedicij, ki so pa samo lo ugotovila, da je ta kamen najmanj pol milijona ton težak.
»Gospodična Milena, ali vas smem s krstnim imenom klicati?«
»Lahko, če me smejo ljudje potem klicati % vašim priimkom!«
dolg; vsakih trideset centimetrov njegove dolžine tehta' eno tono! Povprečni kit da sto deset sodov olja, ujeli pa so tudi take, ki so ga dali po dvesto šestdeset sodov.
Prvotno so kite lovili z ročno harpuno (ostjo), pozneje z bombo in granatno harpuno, ki so jo izstrelili iz približno osemdeset centimetrov dolge puške. Z njo so bombardirali kita tako dolgo, doni izkrvavel- Okoli leta 1880 so sprožili misel, da bi kite ubijali z elektriko; tega načrta pa niso izvedli, dokler ni nemški znanstvenik, prof. Weber, po mnogih jx>iz.kusih dognal, da bi harpuna, zvezana z električnim tokom, močnim 75 do 80 voltov, na mestu ubila tudi največjega kita. Električna har-jrnna ima več vrlin, med temi tudi to, da ne preluknja kitovega sala, dočim ga bomba vsega preluknja, kar lahko spravi plen pod vodo in [»topi, m kit je izgubljen.
Kite love z majhnega, a močnega jeklenega parnika, ki ima za izstreljevanje električne liarpune posebno sestavljen kljun (prednji del ladje). Tak parnik imenujejo kitolovec. Štiri do osem takih par-nikov je dodeljenih matični ladji, parniku, ki je mnogo večji od kitolovca. Matica je prav za prav plavajoča rafinerija za olje, kjer odigrajo in režejo kite in jim jemljejo olje, brž ko jih lovilci oddajo.
Na kitolovcu je vse polno dela. Kadar zakliče stražar v svojem vranjem gnezdu, visoko na jamboru: »Udari naprej, dve točki od desnega boka,« so vsi zmešam od samega pričakovanja. Ko kapitan zazvoni »S polno paro naprej,« ukaže krmarju, naj spremeni smer. Pri puški za harpuno stoje možje vsak na svojem mestu in vsi zro, kje se bo iznad gladine dvignila sopara im pokazalo, kje je velikanski sesavec prišel na površje, da bi svoj porabljeni zrak izdihnil in vdihnil svežega.
Nihče ne ve, kje bo ta točka. A izkušen kapitan kitolovca navadno to ugane. Ladjo mora imeti petdeset metrov od tarče, zakaj puška zaradi vrvi in
težke harpune ne meri natančno. Harpuna je sto trideset funtov (65 kg) težka in privezana na vrv, ki je tri do štiri centimetre debela. Strelec je pripravljen, da izstreli približno meter dolgo harpuno in zadene svoj plen, ko se pokaže.
»Tam je,« vzklikne. Kratek ukaz in težki pro-jektil zažvižga nad vodo, za njim pa se odvila vrv v nizkem, širokem loku. Ko je usodna narpuna zadela kita, udari ta z vso svojo titansko silo.
Ce uporabljajo električno harpuno, je kitova borba kmalu pri kraju. Ko se kit spusti naprej, potegne za vrv. Tedaj se štiridelna brada harpune odpre in osti se močno .fasade v žival. Tedaj začne kit, ves besen od bolečine, bežati in vleči za vrv, ki je spojena z električno baterijo. Tako je kontakt na|iravljen in po žici, ki je vpletena v vrv, švigne v kila električni, 80 voltov močni tok. Tam doli v temnih globočinah, kjer se je še trenutek prej bori! za svojo prostost, poslane naenkrat vse mirno. Peneče se morje je edini dokaz njegove kratke borbe.
Vsa drugačna pa je borba tega morskega mamuta, borba, ki traja včasih več kakor pol ure, kadar ga ubijajo z bombami ali granatami, ki so pritrjene na harpuno. Kadar ležek projektil zadene kita, beži kar more. Ko polegne za vrv, se osti brade odpro in mehaničen detonator sproži granato v njegovo telo. Uboga žival postane od bo-
Casnikarji v Addis Abebi. Z vseh delov sveta je prišlo v glavno abesinsko mesto vse polno časnikarjev, fotografov in filmskih operaterjev.
Pred kratkim so listi poročali, da je nemški vseučiliški profesor dr. Schmid iz Bonna odkril blizu Poznanja na Poljskem največji meteor, ki je kdaj padel na evropsko celino. Ta zvezdni utrinek telila. 20.000 kg.
Zgodovina tega odkritja je zelo zanimiva. Nikdar še noben učenjak kake zanimivosti ni odkril na bolj romantičen način. Nekega dne je prof. Schmidt v nekem nemškem časopisu bral podlistek, v katerem pisatelj jx>pisuje neko dogodivščino, katero je doživel pred kratkim v nekem gozdu blizu Poznanja. V obliki čedne novelice pisatelj pripoveduje o nočnem rofiarskem napadu v tistem gozdu, ki pa se je končal na ta način, da se je naenkrat v zraku nekaj čudovito posvetilo ter je takoj nato blizu tam sledil silen tresk. Te nočne prikazni so se roparji tako ustrašili, da so svojo žrtev izpustili in pobegftiili. Nočni dogodek, nenadno svetlobo in tresk je pisatelj tako natančno popisal, da je prof. Schmidt takoj zaslutil, da je pisatelj nekaj tekega res sam doživel.
Zato se je prof. Schmidt takoj najvotil v tisti kraj, kjer je zvedel, da pisatelj lam živi, in ga je obiskal. Na podlagi pogovora s pisateljem, je profesor takoj ugotovit, da ga slutnja ni varala in da je pisatelj res doživel trenutek in videl, kako je meteor padel na zemljo. Začel je obširne preiskave
lečine vsa besna in se Irudi, kako bi se osvobodila teh strašnih vilic. Tako beži in vleče z vso silo za seboj vrv, ta pa zopel ladjo. Poznali so slučaje, ko so ranjeni kiti ob »mrtvih« strojih vlekli parnik z naglico po sedem vozlov ali osem milj na uro.
Da bi pa od bolečin besni kit ne vlekel parnika predaleč ven na morje, prilrde nekakšne zavore na vrv, in če vidijo, da je kit izčrpan, da pa je vseeno še preveč živ, ga dohite in vržejo vanj drugo eksplozivno harpuno. Ako ga na mestu ne pokonča, še malo počakajo. Ko je že popolnoma onemogel, vržejo vanj milostno harpuno, ki mu ugasne življenje. Ta harpuna nima brade in zato ne ostane v živali, ampak ima bombo, in ko ta eksplodira, potegnejo harpuno nazaj na ladjo in jo opremijo z drugo bombo, nakar kita znova bomoardirajo. In tako ga bombardirajo zopel in zopet, dokler zaradi izkrvavitve ne pogine.
Ko je kit mrtev, ga potegnejo h kitolovcu in ga napolnijo z zrakom, da j>lava na |x>vršju. S težkimi ladijskimi verigami ga privežejo za .rep h kitolovcu in tako vlečejo k matici- Ko ga oddajo, mu najprej održejo rep in plavute, da ni v napotje razkosanju.
Z robom ostre lopate prerežejo kita podolgem od glave do repa. Blizu roba prereza, približno dvanajst metrov narazen, ga prebodejo in napravijo dve luknji, skozi katere potegnejo težke vrvi. Konec teh vrvi zvežejo na krovu z močnimi ročicami. V malem čolnu, ki plava ob živali, ki je še vedno v vodi, režeta dva moža salo z zakrivljenimi žliča-stimi noži. Ko je salo izrezano, ga potegnejo na krov.
Salo zrežejo na tridesetcentimetrske kocke in jih vržejo v velikanske kotle, kjer se iz njih izcvre olje do zadnje kaplje. Ostalo nato prerežejo v tri dele. Te velikanske kose kuhajo v jx>sebnih kotlih. Salo, ki varuje žival pred ledeno morsl<o vodo, je skoraj samo olje. Te dragocene tekočine ima kit
Največji meteor na svetu
do pet in štirideset odstotkov. Preden olje vlijejo v sode, ali preden ga spravijo, ga precede skozi rešela, da odstranijo ocvirke ali druge trdne od-l>adke.
Sezija za kitolov na daljnem jugu se začne v oktobru in novembru in traja skozi poletne mesece ali pa samo do marca. Ladje pridejo v lovišče zgodaj spomladi, ko gredo kiti na jug za hrano- Njih priljubljena hrana so morski raki, ki jih na površju morja na milje daleč kar mrgoli, tako da dobi morska gladina od njih barvo.
Kit zaplava v te žive krpe, odpre svoj, kakor brezdno globok gobec, potegne vase za en ali dva soda rakov in jih požre, potem ko se mu je morska voda skozi goste rese, ki so mu za mrežo, odtekla iz gobca. V zgornji čeljusti ima namreč namesto zob na vsaki strani po tristo ploščatih roženih res, tri do pet metrov dolgih. Tc so v trgovini znane kot »ribja kost« (Fischbein).
Ladje kitoiovce goni nafta, ker bi ladje na parne stroje, ki ropotajo, opozorale kila na nevarnost. Sluh teh velikanskih sesavcev je veliko boljši kakor vid, zakaj bobenček njihovega ušesa je tako občutljiv, kakor so bili med svetovno vojno mikrofoni, pritrjeni na dno ladij, da so jih svarili pred podmornicami. —
Abesinec in ujegov sinček gresta na vojsko. Slika iz abesinske mobilizacije. Iz dežele Harar je priše! v vojake vojščak, za njim pa mu je njegov sinček nosil puško in tornistro.
Dva strma gorska vrhova pri Desije, kjer je baje glavni stan abesinskega naslednika, 200 km severno-vzhodno od Addis Abebe
v kraju, kjer je pisatelj doživel tisto prikazen. V gozdu blizu Poznanja, je končno našel v zemlji orjaško jamo, v kateri je 2 m pod zemljo ležal ogromni nebesni kamen.
Ta meteor je silno velik, jx> večini iz mešanega kamenja ter ima le malo kovinskih primesi. To skalo, ki je težka 20 ton, bodo kajpada morali dvigniti s pomočjo strojev, ker so človeške roke za to prešibke. Različni muzeji sveta, ki že imajo zbirke meteoritov, se zanimajo za to skalo izpod neba in jo hočejo dobiti. Vendar pa ni verjetno, da bi
prestolo-
Tisočletno lipo
podrl vihar
V vasi Scharnstein blizu Linza na Zgornje-Avstrij-skem je rastla orjaška lipa, ki so jo cenili, da je najmanj 1000 let stara- Te dni je tam divjal velik vihar, ki je odlomil vrh lipe in ga vrgel na strehe sosednega kmeta s tako silo, da je streho f>odrlo. Lipa je na deblu imela 11 metrov obsega ter je bila 40 m visoka.
120 DIN MESEČNO
SI MORE VSAKDO PRITRGATI, DA POSTANE LASTNIK


OKORISTITE SE S TO IZREDNO PRILIKO, KI VAM JO NUDI PHILIPS. — ŠEPET AFRIKE — SENZACIJE AMERIKE — EKSHIBICIOZNE PRIREDITVE EVROPE — INTRIGE AZIJE -ČUDA AUSTRALIJE IN OCEANIJE — POLITIČNE DOGODKE VSEGA SVETA - ŠPORTNE VESTI — POUČNA INTERESANTNA PREDAVANJA BOSTE ODSLEJ SPREJEMALI NARAVNOST OD VAŠEGA ZANESLJIVEGA IN NAJHITREJŠEGA SVETOVALCA PHILIPS RADIA
II!
1M
fSJI
'tli«

Iv i.--' /.f/ , ■ J^Jt^ff i ■*«>'■ -

Uvedba zasebnega hliringa z Italijo
Finančni minister j« z odlokom St. 4.324/V1II z dne 7. oktobra na predlog Narodne banke objavil sledeči odlok:
1.	Izvozniki blaga iz Jugoslavije v Italijo morejo prodajati, fakturirati in zavarovati valuto izključno v dinarjih.
2.	V okviru pogodbe o kliringu z Kalijo se morejo vršiti delna plačila potom zasebnih kompenzacij jx> domačih borzah in to na ta način, da bodo uvozniki italijanskega blaga mogli vršiti plačila za 50% vrednosti faktur za uvoženo blago z odkupom terjatev naših izvoznikov v Italijo, katera se plača v kliring pod pogojem, da oslalih 50% vplačajo istočasno v kliring.
3.	Narodna batuka se pooblasti, da izda potrebna navodila za izvedbo teh transakcij v plačil nam prometu z Italijo.
Narodna banka je na podlagi tega pooblastila izdala sledeča navodila za izvedbo delnih zasebno-klrrinških transakcij glede pilaailnega prometa z Italijo:
1.	Klirinška |x>godba o reguliranju plačilnega prometa z Italijo, ki je stopila v veljavo dne 1. novembra 1932, ostane šc nadalje v veljavi.
2.	V okviru te pogodbe se uvaja sistem zasebnih kompenzacij, da bi se dala izvoznikom možnost, da čim prej pridejo do vnovčenja svojih terjatev uvoznikom italijanskega blaga.
3.	Vsak izvoznik blaga v Italijo prejme protivrednost izvoženega blaga z vplačilom lir na zbir-
Razdolžitev kmeta na Madjarskem
Te dni so tudi na Madjarskem sklenili na novo urediti vprašanje kmečkih dolgov in nova ureditev kmečkih dolgov bo stojala v veljavo dne 1- novembra.
Razbremenitev, ki je bila izvedena že v okvirju obstoječih uredb za kmetske obrate do 10 oralov, se razširi tudi na obrate, ki imajo 10—20 oralov zemlje. Razdolžitev se izvrši na ta način, da ee odkupi polovica obremenitve, ki presega 30- do 40 kratni katastrski čisti dohodek, v gotovini, če pa znaša dolg več kot 40 kratni katastrski čisti dohodek, pa prevzame država vknji-ženi dolg. Za posestva do 10 katastrskih oralov se izpremene dolgovi denarnim zavodom (ki so bili ze znižani ua 40 kratni katastrski čisti donos) v obligacijski dolg. Za ta dolg bi se izdale enotne obligacije, ki bi se lahko mobilizirale. Za kasneje računajo, da bo ta konsolidacija dolgov denarnim zavodom razširjena tudi na posestva z 10—20 kat. oralov. Za vsa zaščitena posestva brez omejitve po velikosti je v načrtu izpremenitev dolgov, ki znašajo na 40 kratni katastralni čisti donos (gre za vse terjatve, ne samo za terjatve denarnih zavodov), v vknjižene dolgove. To bo nov dolg, ki se bo amortiziral v 40 letih pri 3% obrestni meri. Končno se znižajo z ozirom na z-adnje znižanje obrestne mere Narodne banke obresti za dolgove zaščitenih kmetov od 4 na 3.5%, obresti za dolgove nezaščitenih kmetov pa od 5.5 na 5%.
Državna razredna loterija
.. V L razredu 31. kola Drž. razredna loterije so dobile sledeče srečko: Premijo od Din 205.000 št. 41.995, Din 80.000 št. 99.843, Diii 50 000 št. 53.15«, Din 36.000 št. 49.238, Din 30.000 št 91.081, Din 20.000 št. 48.632, Din 10.000 št. 1.305, 16.411, 55.945, 69.926, 88.675. po 5.000 Din št. 3.302, 15.129, 15.578, 43.101, 55.445, 66.949, 66.960, 88.523, 86.025, po 3.000 Din št. 252, 15.2:16, 15.82(1, 18.867 24.898, 26.66), 27.277, 29.827, 33.014, 34.274 40 493 4fi.698, 48.725, 62.163, «3.494. 63.886, 67.425 79397 91.653, 92.306, po 1000 Din št. 7624, 13.096 14 079 15.297, 15.672, 24.501, 25.372. 30.845, 37.940, 38.239 39.621, 40.712, 41.335, 46.773, 53.051, 53.406 54 417 54.482, 57.237, 68.916. 7,'1.196. 73.581 75.117 79 593, 84.194, 86.169, 86.426. 92.293, 96.145. Poleg tega je bilo izžrebanih 1.930 dobitkov po 400 Din.
Kmečki dolgovi na Poljskem. Poljski uradni list prinaša dva dekreta jwedscdnika republike. Prvi dekret izpreminjn naredbo z dne 24. oktobra lani v tem, da podaljšuje plačilni moratorij za dolgove nastale pred 1. julijem 1932 na splošno do I. oktobra 1933 Zakonite zamudne obresti se znižajo z veljavnostjo za nazaj na 6%. Nadalje so na novo urejena določila o preračunavanju kmečkih dolgov v poljsko valuto. Ta ureditev kmečkih dolgov se je po poljskih uradnih poročilih izkazala za potrebno, ker cene na svetovnih trgih padajo že nadalje in je zaradi tega tudi kmetom na Poljskem onemogočeno plačati svoje dolgove v prejšnjih terminih.
Dohodki Sueškega kanala naraščalo. V mesecu eeptembru eo znašali dohodki družbe, ki je lastnica Sueškega kanala, 73 41 (lani septembra 67.86)
inilij. frankov. Skupno so v prvih 9 mesecih leto« znašali dohodki 650.93 milij., lani v istem razdobju pa 636.46 milij. francoskih frankov-
ni račun Narodne banke pri Nacionalnem institutu za izmenjavo v inozemstvu. Od položenega zneska izplača Narodna banka po prejemu avize izvozniku 15% v gotovini, za 85% pa daje klirinško nakaznico (avizo).
4.	Klirinško nakaznico (avizo) moi izvoznik blaga v Italijo zadržati do prihoda na kronološki red izplačila ali prodati uvozniku italijanskega blaga jx> [»oblaščenem zavodu na borzi.
5.	Uvoznik italijanskega blaga more regulirati svoje obveznosti ob dosj>elili rokih a) z vplačilom v kliring celega iznosa fakture, b) z vplačilom 50% v kliringu, drugih 50% pa z odkupom izvozniSkih terjatev preko pooblaščenega zavoda v smislu odredbe točke 4. teh navodil.
V primeru točke b) se more uvoznik okoristiti z odkujKmi izvozniških terjatev samo tako. da istočasno vplača drugih 50% v kliring.
6.	Posredovanja med izvozniki in uvozniki iz Italije morejo izvrševati samo zavodi, pooblaščeni za delo z devizami, sprovajajoč zaključke istočasno na borzah.
7.	Zasebne kompenzacije v okviru klirinške pogodbe z Italijo sc morejo vršiti na podlagi klirinških nakaznic (aviz).
Ker še niso borzne uprave razpravljale o uvedbi tega kliringa, je pričakovati, da se bo trgovanje s temi klirinškimi nakaznicami začelo na naših borzah šele prihodnji teden. Najbrž se bo trgovanje vršilo na isti način, kot z avstrijskimi šilingi.

Borza
Denar
f>ne 11. oktobra.
Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina in Curiha, narasla sla Amsterdam in Trst, dočim so ostali tečaji popustili.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi pojmslil na 8.58—8.68, dočim je na zagrebški borzi narastel na 8.57—8.K7 na belgrajski pa je notiral 8.55—8.05. Grški boni so no-lirali v Zagrebu 30.27—30.97, v Belgradu 30.75 blago. Angleški funt je ponovno naraste! v Zagrebu nu 237.71-230.81, v Belgradu pa na 237.70 do 239.30. Španska pezela je v Zagrebu notirala 5.575—5.675, v Belgradu 5.70 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2962.43—2977.03 Berlin Bruselj 735.97-741.03, London 213.95—216, Curih 1424.22—1431.29, New York 4338.58-4374.89, Pariz 288.18—289.62 Praga 181 33 do 182.44, Trst 365.39—358.47.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 31.631 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.235, London 15.0525, New York 307.125, Bruselj 51.725, Milan 24 975 Madrid 41.925, Amsterdam 208.05, Berlin 123.60 Dunaj 57.20, Stookholm 77.60, Oslo 75.65 Kopen-hagen 67.20, Praga 12.73, Varšava 57.80. Atene HLCorip!r'ad S-«, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.6375, Buenos Aires 0.835.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je nadalje slaba tn so tečaji zopet popustili. Vojna škoda je popustila na 350. Tečaji na zagrebški liorzi so nižji kot na belgrajski borzi. Promet je zelo slab.
Ljubljana. 7% inv. pos. 75—76. agrarji 44—46 vojna škoda promptna 347- 350, begi. obveznice 58—62, 8% Bler. pos. 75-78, 7% Bler. pos. 65 do 67, 7% pos. Drž. hip. banke 74—75.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 75—77 (<7), vojna škoda promptna 350—352 (350 355) begi. obvez. 58—60.50 (62.50), S% Bler pos 75 do 77 (76) 7% Bler. pos. 65-68, 7% štab. pos. 75—78. — Delnice: Priv. agr. banka 226-'.£6 50 (227), Trboveljska 100—110, Osi. sladk. tov 120 do 140.
Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. |x>s. 80 hI. (79.50). agrarji 45.50 blago, vojna škoda 349 —350 (350.50. 348.50), 6% begi. obv. 62.75—68 (63) 7% 68 bl" 7% P08' Drž- h'f>- banke 75.50 bl„ 7% štab. pos. (79). - Delnice: Narodna banka 5900 bl., Priv. agr. banka 223—225.
Žitni trg
Žitni trg je nadalje v znamenju špekulacije, ki je pognala danes cene ponovno navzgor. Tako so cene za bč. pšenico narasle na 180, za moko pa nn 270—280. Slično kot pšenica se draži tudi koruza, katero so v predprodaji prodajali za ulti-mo oktobra pariteta Indjija po 92, danes jia stane umetno sušena 105 nakladalna postaja. Računati pa je še z nadaljnjim dvigom.
Novi Sad. Pšenica: bč. 167.50—17250 bč ladja Tisa in Begej 172.50 -175. slav. 170—172 50 srem. 170—175. ban. 167.50-172.60. - Oves: ne-izpremenjen. - Rž: ne notira. - Ječmen: neizpr
-	Koruza: bč. in srem. 100-103. ban 99 108.
-	Moka: bč. in ban. ()g in Ose 240— 260 št ° 220-240. št. 5 200-22(1, št. 6 180 -200. št. 7 160 do 170, št. 8 116 120. Fižol: neizpr. - Olrohi: bč.. srem. in ban. jula vreča 8(1—88, bč. ladja 88—90. — Tendenca čvrsLa. - Promet srednji.
Gradec: Ljubljana
Lahkoallelski dvoboj, katerega pokroviteljstvo jc blagovolil prevzeti predsednik mestne občine g. dr. Vladimir Kavnihar. — Tekmovanje se prične v soboto, 12. t. iu. ob 15.311 in v nedeljo, 13. t. m. ub 15 na igriščn »Primorja«.
/.aključno revijo naših lahkoalletov v letošnjem letu in obenem najzanimivejšo prireditev bolno videli v soboto in nedeljo ob priliki medmestnega lahkoatletskega dvoboja Gradec : Ljubljana. Po vestni izbiri je odbor za izvedbo lahkoalletskib dvobojev v Ljubljani določil reprezentanco, ki bo brez dvoma častno zastopala naše barve s precejšnjim izgledom na zmago; ue smemo pa pozabiti, ila se je ludi Gradec temeljilo pripravil in du tudi oni računajo z zmago svoje ekipe. Ravno radi tega pa bo program tembolj mikaven in pričakujemo od ljubljanskega občinstva, da bo prišlo oba dni polnoštevilno bodrit svoje fante v plemeniti borbi. Gledalci bodo tekom celega tekmovanja obveščeni o rezultatih in borbi za placement |>o ra-dio-zvočnikih, ki jib je tvrdka »Philips Radio« (zast. H. Sullner) stavila prirediteljem brezplačno na razpolago. Občinstvo bo imenovani tvrdki gotovo zelo hvaležno za izkazano razumevanje tudi zalo, ker je le nn ta način mogoč hiter razvoj programa in točno obveščanje gledalcev, tekmovalcev in novinarjev. — Naša prognoza o tekmovanju jo sledeča:
Tek UMI m: Prvo mesto je zasigurano Karfu (G), ki je tekel letos že 10.9; za ostala tri mesta se bo vodila ostra borba med Platnerjem (G), Sodnikom in Sterom (L). Slednji je velik talent in če mu start uspe, nas utegne prijetno iznena-diti. S časom 11.4 sta s Sodnikom lahko druga in tretja.
Tek 20(1 in: Tudi tu je Karf (G) najmočnejši s časom 23 sek. Gutmayer (G) in Ster sta približno enaka in se bosta borila zu drugo mesto. Sodniku pripisujemo manj izgledov, vendar ...!?
Tek 400 m: Dr. Schoft (G) s časom 51.4 in Drexler (G) s časom 52.8 sta na papirju brez dvoma favorita; računamo pn lahko, da bo Zorga A. drugi in da bo resno ogrožal dr. SchBfta; Gur-da se bo boril z Drexlorjetn za tretje mesto.
Tek 1600 m: Friebe (G) s časom 4.05 8 des. je siguren favorit; drugo in tretje mesto lahko zasedejo nnši Srakar II. in Goršek (Krevs). ker ima Frank (G) letošnji najboljši čas 4.18.
Tek 50011 m: Tu imamo sigurno prvo in drugo mesto z Bručanotn in Krevsom; Irelji in četrti bo llader (G) in Burgstaller (G).
Tek 10.0110 m: Ista slika; llader in Haderer (G) no bosta mogla resno ogrožati našega Bru-čana in Sporna oz. Krpana.
Tek 800 m: To bo najbrž najzanimivejša toč-j ka; od Zorge A. pričakujemo čas blizu našega re-j korda, ker se bo moral boriti z izvrstnim dr. Sien-I kiewičent (G), ki ima čas 1.59. Ce bo Zorga zmagal, bo jiadel rekord. Oba favorita pa bo ogrožal Srakar 1!.. ki zadnje čase skokoma napreduje. — Falk (G) bo najbrž četrti.
Skok v višino: Martini in Zgur morata zasesti prva mesta. Gradčana Schindelar in Knliussl sla v nedeljo skakala le 1.60 m.
Skok v dalj: Knrf (G) ima največ izgledov na zmago, ker skače okrog 6.70 m. Pulinja, Martini in Gulmayer (G) se bodo borili za sledeča mesta vsi z rezultati okrog 6.40—6.50 m.
Troskok: Perpar in Korče (oz. Slapar) lahko zasedela prvo in drugo mesto. Gutmnyer in Kam-putsch (G) sta slabša 7. najboljšimi rezultati 12.BO oz. 11.80 m.
Skok oh palici: Zmagal bo Sehiiber (O), ki skače 3.60 m. Za drugo in tretje mesto se bo vodila ostra borba izmed Kniiussla (G). Gašperiča
Sombor. Pšenica: bč. okol. Sombor in slav. 166—168, gor. bč. in gor. ban. 168—170. juž. ftan. 170—172. bč. potiska 168 170, bč. ladja Begej l74—t7fi, bč. ladja Kanal 173—175. - Oves: bč., srem. in slav. 120—122. - Rž: ne notira. -Ječmen: neizpr. - Koruza: bč. in srem. 100 do 102, bč. in srem. ladja 102—KM. bč. in srem. suš. za oktober in nov. 94 -95, bč. in srem. suš. za dec. in jan. 89—91. - Moka : bč. Og in Ogg 245—270, št. 2 225-250, št. 5 206-225, št. 6 190 do 210, šl. 7 165—180, št. 8 125—135. - Otrobi: bč. 90 92. - Fižol: bč. uzančni 270—275. — Tendenca čvrsta. - Promet 62.25 vag.
Hmelj
Znlrc. U. oktobra. Razpoloženje ob majhni količini blaga, ki je letos sploh še na razpolago, je bolj mirno. Nakupovanja se je izvršilo za dve kvaliteti. Za eno od 14—18 Din, za drugo do 25 Din. Par imojiteljev izjemno lejrega hmelja, ki je bil v ceni nad 30 Din, je glede prodaje nadalje rezervirano. Preveliko število neizkušenih, do hmeljskih produccntov bolj sebično usmerjenih nakupovalcev ler ponovno ugotovljene podponudbe »o vpiavale deloma kvarno na stvarjanje dnevnih cen. Sicer pn bi domača trgovina želela, dn bi se ue odprodul takoj ves letošnji pridelek, da bi bilo za domačo trgovino tudi tekom leta kuj dela in skromnega zaslužku.
in Škota oz. Oroszija, ki skačejo vsi 3.20— 3.30 m. S 3.30 je našim drugo mesto zasigurano.
Met krogle: V tej točki smo slabši, ker Sehwarz in Kamputsch mečeta 14 m. — Stepišnik lahko iznenadi.
Met diska: Sclnvnrz in Tunner (O) mečeta okrog 42 m. Tudi Stepišnik, če se mu met |>oareii, lahko toliko vrže, zato prvo mesto ni nobenemu zasigurano. Srše s svojimi rezultati okrog 39 m najbrž ne bo ogrožal prve trojice. Želimo pa. da tudi on končno »prevrne« marko -10 m.
Met kopja: Schwarz in Znhlbruckner (G) mečeta okrog 56 m. — Tudi od Dečmana pričakujemo to marko; drugo mesto bomo z njim mogoče osvojili. — Martini oz. Ilrinet sla slabejša.
Met kladiva: Stepišnik jc tu lire?, konkurence; za ostala mesta se lio vršil boj med Korčrlom, Sehwnrzom (O) in Zahlhrucknerjem (G), ki mečejo med 36—39 tn. — Upamo pa, da bo Korče drugi.
Štafeta I X 100 m: Štafeta Gradca v postavi Gutmaver, ilr. SchOfl, Platner, Karf je »papirnati« favorit. Na vsak način pa bo imeln trd boj z nnšo štafeto v postavi ftter, Sodnik, Weibl, Zupančič; z dobrimi podajami naši lahko zmagajo vzemajoč v obzir dejstvo, da so graški šprinterji tudi v ostalih disciplinah močno angažirani — torej jirecej handirapirnni.
Štafeta 1 X 80(1 m: Ljubljančani so v postavi Czurda, Skušek, Zorga A„ Srakar (Goršek) povprečno boljši iu lahko računamo na zmago. Grad-čani bodo poslali v boj štafeto v postavi Falk, Drexler, dr. Schoft. Friebe. Zelo močna štaft;(fl, toda ni nepremagljiva.
To je nnša prognoza. kako bo pa v resnici, bomo videli danes in jutri. V našem, kakor tudi v graškem moštvu se nnhajn mnogo reprezentan-tov, ki ro že večkrnl oblekli državni dres, in oni kakor tudi ostali bodo gotovo napravili vse, kar znajo in zmorejo, da bodo častno zastopali svoje barve. Vsaka točka bo dragocena, saj Gradec in Ljubljana stn stara rivala v lahkoatletskem športu.
Zato pa v soboto in nedeljo vsi k dvoboju Gradec : Ljubljana!
Prvenstvo II. razreda Reka : Grcd.fec.
Jutri ob 16 na igrišču Reke se srečata imenovana kluba v borbi za točke. Ker predstavljata oba kluba elito II. razreda in je borba tudi odločilna za I. mesto, bo tekma sigurno zanimiva in napeta. Zato opozarjamo vse prijatelje nogometa ua to zanimivo srečanje. Vstopnina nizka.
Celjski spori
V nedeljo bo ob lf> na Olimpoveni igrišču na Sp. Hudinji drugorazredna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Šoštanjem. — Sodil bo g. Seitl.
*
S K Ilirija (kazenska sekcija). Ker mora SK .la-tiran v nedeljo k prvenstveni bok mi na Jesenic«', <wl pade jutrišnja prvenstvena tekma. \ zameno /a lek-nie pa ne vrši jutri popoldne oh 15..MI strogo obvezen trening '/-a vbe članice. Od*otmo«t se ue Ih> opravičila v nobenem pridu oni. Proti izostal i m ne Ui |K>Ht/opalo 7. v«) strogostjo. Kje h« vrši trenili k, bo objavljeno jutri v dnevnih listih, nakar nc oj><yzarjajo vse <Ma nioe.
./. A. S. V. V ponedeljek, 14. t. i u. ob 1« od bo rova seja na tehniki. Pozivamo vse lov. odbornike, da ee soje sigurno in Uxvno udeleže. 8muk!
Odprte planinske postojanke Osrednjega društva SPI): Jesenska narava vabi planince na izlete v vse ainorL Z uvodIk> vvoekcnd vozovnic je omogočeno vsem slojem posočati planine preko nedelje. Ob Bohinjskem jezeru nudita cenen oddih, udobna jmutojanki Sv. Jane/, in Zlatorog. Odprta je tudi Se koča pri Triglavskih j«r/.erih, kamor vodi najkrajša pot preko Komur-("•e. V Vratih je Se vedno odprt in oskrbovan Aljažev dom; iz Mojstrane mimo slapa Peričnika, ki lesketa v mavričnih barvah, Je knw<ni Izprohod skozi ie-somsko naravo. Erjavčeva koča na Vršiču je od<prta oh sobotah in nedeljah. Spodnja koča na Golici je Sr vedno oskrbovana; iv.let mimo Sv. Križa na Spodnjo kočo tor povratok preko Kožea sedla na Jesenice Je vprav v Jesenskem času edinstven. Prijeten je peš-l7.1et | H) novi pefipot i v Kamnifiko Bi^irico. V Kam niSkih jManinah so stalno odprte Dom na Krvavcu ter koča na Veliki Planini, ki nudita planincem vse udobnosti.
Izredni občni zbor SK Mladike. Pod gornjim naslovom je izšel, dme 5. t. m. v vašem uglednem listu leudenčno pisan č.lanok o poteku občnega y,!>orn na-šega kluba. Nočemo polemizirati s piscem, ki se oči vidno oljnega vJ»ora niti ni udeležil, niti ni pokazal toliko izgnana, da bi svoje poročilo vsaj podpisal. Želimo pa iK*i>ravlti netočnosti, ki so v članku i7,rn žene, in i*>dati Javnosti točn* informacije. — V odbor SK Mladik« so bili izvoljeni: Fuehsjiiger Slavko, predsednik; Vrhovnik Ivan, podpredsednik: Zidan Tone, tajniik I.; Verbek T., tajnik II.: Ku« Edo, bla gajnitk; B rajnik Ivan, goni vod ar; revizorja. Anze.le Slavje o in Somrak Franc; raz-sodiščo: Boh Kudolf, .Juvan Tgnac, Zorman Franc. - Odločno zavrne; t mo navad illa takega n aro v i športnika, kakor je g. član-kar. S prevzemom funkcije smo prevzeli tudi vso odgovornost na svoje rame ln bomo dajali odgovor lo občnemu »boru. I/, napisanih bese-1 «*no razbrali da je njihov avtor človek, ki je bil radi svojih spletk i7,občc»n iz naše srede. Njegovo JndikovanJe je ostalo osamljeno, k er Je oko slohernotra Meščana, ki opavnje delo v našem klubu, opazilo, da so se prilike v klubu temeljito izboljšale in to vjprav po odhodu tistih elemeutm-, ki d a.nes 7»ahtevoJo, da odst ranimo iz na?e srede športne politike. Teh poli likov v naši sredi nI iti taka namigavanja odločno zavračamo, im nai pri dejo od kjerkoli. Kar je mod nami slabega, hočemo i7.1>oljšati sami, ln te % neumornim dolom, ne pa s f en d en čn itn i članki, ki meVJo slabo luč nn' naš klub. Zahvaljujemo se zn izražene čestitke, ne morem«' pa čestitati vam. a. član.kar, k#»r čjanok, ki «e!e jr-: pKali ni autentičen. Zato vam pa "daioino namero njih tovariški nasvet, da se v t>odo<V tofaio Informirate o stvareh, ki o njih poročnJc. 7llx Mladiko« FuehfUiiger, t, predsednik; Zidan. t. d. taJaitk —
tSVerf. 235.
Novo mesto
Za ureditev Kettejevega parka na prostoru starega pokopališča, je potreben odkup sveta sod. svet. g. Kozine, ki se drži pokopališkega sveta. Za odkup tega zemljišča je občina dovolila Din 30.000. Todi za ureditev Florjanskega trga je dovoljena manjša vsota.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČ®
DRAMA. Začetek ob 20
Sobota. 12. oktobra: Direktor Campa. Izven.
Nedelja. 13. oktobra: Tuje dete. Izven.
Ponedeljek, 14. oktobra: Med včeraj in jtUrt. Rod B.
OPERA. Začetek ob 20.
Sobota. II. oktobra: Pepelka Angelina. Otvoritve™
predstava Premljora. lled A. Nedelja. 18. oktobra ob 15: Mata Floramve. Izven. Znižanie cene od SO Dira navzdol. Ob 311: Boccacclo. Inv-en. Znižane Done od SO t>ta
navzdol.
Fonodotjok, 14. oktobre: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 12. oktobra oh 20. uri: Brat}e Karamazovl. — Hod B.
Nedelja, 18. oktobra »b SO. ur*: Tartatfe.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din V—; ienttovanjskl oglasi Din J'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Malt oglasi se plačujejo lakoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega enačaja se račnna enokolonska 5 mm visoka pettlna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priloZltl znamko.
Znamke
slovenske iz leta 1919 »Junak trda verige«, nerabljene in rabljene, kupi A. Jm!, Maribor, Koro-ščeva 44.	(k)
Pletilje
prvovrstne — iščem za stalno delo. - K. S o s s , Mestni trg.	(b)
Viničarsko rodbino
pošteno, zvesto in veščo s 3—4 delovnimi močmi, išče posestvo Vodole 28.
Tinčkove in Tončkove prigode
152.
Na splavu je zavladalo veselje.
Povodni koni je jadrno odčofotal od splava in se skobacal na breg. Divie je otresal debelo glavo iin lovil sapo.
Na bregu pa se mu je škodoželjno zarežal v brke krokodil, kakor bi mu hotel reči:
»Takole je, vidiš, bratec, če je kdo tako požrešen in lahkomiselni Lahko bi že vedel, butec, da s temi dečki ni dobro češenj zobati! Ze vse drugačnim zverinam so bili kos, pa tebi ne bi bili, hoho?l« Povodnega konja je krokodilovo norčevanje silno razkačilo. Mikalo ga je, da bi se bil zakadil vanj in mu pošteno pretipal kosti. Pa ga je citronova kislina v grlu tako pekla, da niti gobca ni mogel odpreti. — Pametnejši vedno odnehal je zamodroval in pokazal neolikanemu krokodilu hrbet.
Naši trije junaki pa so od veselja, da so se tako hitro iznebili vsiljivega gosta, zarajali po splavu in za vrisk ali, da se je razlegalo daleč naokoli.
Primožek je bil radoveden, kakšno zdravilo proti požrešnosti je Tinček vsul povodnemu konju v žrelo.
»Daj, bom še jaz malo pokusill« je zaprosil Tinčka.
»Izvoli!« je dejal Tinček in mu pomolil prst, na katerem je bilo še nekaj citronove kisline.
Primožek je — nič hudega sluteč — obliznil prst in tako strašno nakremžil obraz, kakor da je pohrustal celega ježa in popil liter jesiha.
»Vidiš,« se je zasmejal Tinček, »takšno je to zdravilo proti požrešnostil Zdaj si lahko misliš, kako ie teknilo šele povodnemu konju! Njemu sem ga kar pol kile stresel v žrelo.«
A tudi Muki je hotel vedeti, kakšen okus ima Tinčkovo čudovito zdravilo. Iztegnil je jezik in previdno obHznil ostanek citronove kisline, ki je ležala na tleh.
»Brrr!« je zaprhal, stresel glavo in zavil oči, kakor da ga bo zdaj zdaj vrgla božjast, »Nak,« si je mislil, »nak, tega zdravila pa niti na smrtni postelji ne bi maral. ..«
Gostač
2 osebama se sprejme na malo posestvo. Holzer, Aleksandrova 43, Maribor. ________(b)
Dekle
vešče kuhe in spretno, za vsa hišna dela, sprejme restavracija Oset, Domžale.	(b)
msm
Vajenec
koroški Slovenec — išče mesto trgovini ima tri razrede meščanske šole in je zmožen slovenskega in nemškega jezika. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12E28.	(v)
Fanta
za fotodelavnico sprejme Vekoslav Kramarič, Ljubljana, Resljeva c. 18. (v)
Za avtomehanika
bi se rad izučil 15 leten fant, zdrav in močan. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Veselje« 12565.	(v)
i
Posojila
na vložne knjižic* daie Slovenska banka. Liubliana Krekov trfl 10
Knjižico
hranilnice mestne občine Brežice, večji znesek prodam. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod značko »Vloga 12656«.	(d)
Pouk
Tečaj
angleškega jezika za začetnike, se prične 22. t. m. v Kranju. Informacije pri g. Semenu na gimnaziji.	(u)
Stanoianja
ODDAJO: Štirisobno stanovanje
v bližini Figovca, ves komfort, se odda za no-ember. Naslove reflek-tantov sprejema uprava »Slov.« pod »Solnčno št. 12559.	(č)
Dvosobno stanovanje
in eno opremljeno sobo, oddam mirni odrasli dru-Sp. Šiška, Podjun
ska 23.
(čl
Kupimo
P
Divji kostanj
želod, ježi ce in suhe gobe
kupuje po najvišjih cenah
V. H. ROHRMANN
Ljubljana St. Petra nasip št. 27
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« b »Bogoljuba«, naročate inserate in dobita razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldn«. Telefonska številka 3030.
Robnik
3x4 m za grobnico, skoraj nov, poceni prodam. — Vprašati v trgovini Gosposvetska 1. _(j)
Ce arto svoj stari oruuujas aP motorja bi znebil se rad hri kuncev ti mm,ko prižem Stnvenfrv naimnniP insrro'
Kokos tekači
in obrisači, linolej, voščeno platno, umel*o usnje v specialnih kakovostih, dobavlja najceneje samo Novak, Koroška 8, Vetrinjska 7.	(1)
Sobe
IŠČEJO: Prazno sobo
sončno, s souporabo kopalnice in telefona, v vili ali novi hiši, iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Udobno«.	(c)
ODDAJO:
2 parketirani sobi
prazni, lepi, solnčna lega, oddam v bližini sv. Jožefa s 1. novembrom. Poizve se v upravi »Slov,« pod št. 12673.	(s)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Hubertus plašči
nejv 'močljivi — otroški 165 Din, za odrasle 250 Din, v vseh barvah, pri Preskeriu, Sv. Petra c. 14.
Motorno žago
za rezanje drv, 6 ks, prodam za 4300 Din. Ivane A. Št Jernej.	(1)
Volčjak
dober čuvaj naprodaj. Stanežice 21, p. Št. Vid.
Pozor /
Športne in vsakovrstne čevlje, ročno delo, dobite v moji delavnici po znižanih cenah. Popravila se izvrše hitro in točno. Postrežba solidna. Ogled neobvezen. Mohorifi Anton, zaloga čevljev in delavnica, Gosposvetska cesta 13, Kolizei.
Bernardinsko psico
1 leto stara ugodno proda J. Vilar, Dob pri Domža-lah.	d)
Razložljiv ulnjak
za 36 A.-Z. panjev, s panji in vsem čebelarskim orodjem poceni naprodaj pri Val. Jakelj, župniku v Lahovičah.	(II
»
Jabolka
namizna, razne vrste, in beli krompir, ima za oddati par vagonov Peter Šetina, Sevnica ob Savi.
Zima se približuje!
Zelo ugoden nakup vsakovrstnih
Štedilnikov in peči
pri Gustlnčič Justin, Maribor, Tattenbacho-va 14
Salonsko opravo
krasno, črno, zelo bogato vloženo z bisernicami — prodani zaradi pomanjkanja prostora. 6 stolov, 1 divan, miza, stoječe zrcalo. Ogleda se v Kranju, Mestni trg 19.	(1)
.«>»«»»> »*♦»«»♦«« m »«»«
Oroben oglas r 'Sioraicu*. nosestvo ti hitro proda; če že ne t gotovim denarjem.
noč kupca ti t kni/iim da, ♦»»♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦.
Gostilna
v veliki, sedaj prenovljeni vili v priznanem letoviškem mestu blizu Ljubljane, ev. cela vila z vrtom 1000 kv. metrov, se da v najem ali proda: 12 velikih sob, dovolj postranskih prostorov, elektrika, vodovod, krasen razgled, ob vodi, do kopališča 100 m, prometni kraj. Ugodna prilika. Naslov v upravi lista 12564.
Trgovsko hišo
že 40 let vpeljano za trgovino in gostilno v sredini prometnega trga na Gorenjskem prodam. — 1 trgovski lokal, 2 gost. šoti, kegljišče, hlev in 6 tujskih sob. Naslov v npr. »Slov.« pod št. 12494. (p
Širile »Slovenca«!
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega ljubljenega soproga, očeta, strica in svaka, gospoda
JOSIPA ČADA
kakor za poklonjene lepe vence in cvetje, se tem potom vsem naiprisrčneje zahvaljujemo.
Posebej se zahvaljujemo preč. duhovščini, Ljubljanskemu Sokolu, Gasilnemu društvu na Viču, zastopnikom raznih društev, organizacij in denarnih zavodov, gg. pevcem za prelepo žalno petje in končno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč in v tako častnem števil-u spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Vsem — Bog povrnil
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 14. oktobra 1935 ob pol 8 zjutraj v župni cerkvi na Viču.
Ljubljana-Podrožnik, dne 10. oktobra 1935.
ŽALUJOČI OSTALI.
Joseph Conrad:
Gašpar Ruiz
Gaspar Ruiz se je premagal in ni zakričal, dasi se mu je zdelo, da mu je nekdo s sabljo oddrobil glavo; in ko se je stemnilo, je otresel s sebe mrliča, ki sta ga težko tiščala k tlom, in se je jel po kolenih in rokah plaziti naprej po planjavi. Ko se je nalik ranjeni živali pri neki plitki reki željno nasrebal vode, se je postavil pokonci in se jel lahke glave in brez smotra opotekati dalje; bil je kakor izgubljen med ozvezdjem jasne noči. Zdajci se mu je zazdelo, da je kakor iz tal pred njim zrasla majhna koča. Zaštorkljal je v vežo in udaril s pestjo po vratih. V hiši ni bilo nikakršne luči. Gaspar Ruiz bi bil mogel misliti, da so se njeni stanovalci, kakor iz marsikatere druge hiše v soseščini, izselili, če se ne bi bilo njegovemu ropotanju odzvalo nekakšno ogorčeno zmerjanje. V njegovi mrzlič-nosti in onemoglosti se mu je zdelo to jezno kričanje kakor halucinacija, posledica njegovega čudnega, sanjam podobnega občutka, ki ga je imel spričo nepričakovane smrtne obsodbe, pretrpele žeje, nedavnih salv na petnajst korakov in avto-sugestije, da mu je meč oddrobil glavo. >0dprite vrata 1« je zavpil. »Odprite v imenu božjem k
Srdit glas mu je zakričal iz hiše: »Noter, kar noter. Saj je ta hiša vaša. Vsa ta zemlja je vaša. Pridite in si jo vzemite.«
»Usmiljenje božje,« je zamrmrnl Gaspar ltuiz.
>Mar ne pripada vsa dežela vam republikancem?« je vpil dalje glas za durmi. »Ali pa morda •iste republikanec?«
Gaspar Ruiz ni vedel, kaj jo. »Ranjen sem,« je odvrnil apatično.
Znotraj je vse utihnilo. Gaspar Ruiz je izgubil upanje, da ga bodo spustili noter, pa je tik pred vrati legel na tla. Prav nič ga ni brigalo, kaj bo z njim. Videti je bilo, kakor da bi se mu bila vsa zavest usredinila na tilniku, kjer je čutil pekočo bolečino. Njegovo ravnodušje do usode je bilo ne-
zlagano.
Danilo se je žc, ko se je prebudil iz svoje mrzlične dremavice; duri, ki je bil ponoči nanje trkal, so bile sedaj na stežaj odprte, neka deklina je slonela na pragu in se naslanjala na iztegnjene roke. Obraz ji je bil bled in oči čudovito temne; kot ebanovina črni lasje so ji viseli niz bela lica; ustnice so ji bile polne in rdeče. Zadaj za njo pa je videl še neko drugo glavo z dolgimi sivimi lasmi ter drobnim postarnim obrazom, ki sta mu bili pod brado dve roki zaskrbljeno sklenjeni.
VI.
»Poznal sem na videz tiste ljudi,« je pripovedoval general Sanierra svojim gostom za mizo. »Ljudi, menim, ki je Gaspar Ruiz našel zavetje pri njih. Oče je bil star španski posestnik, ki ga je revolucija docela uničila. Vse premoženje, hiša v mestu, denar in sploh vse, kar je pod božjim soncem imel, mu je bilo od prekucijske vlade zaplenjeno, kajti bil je zagrizen sovražnik naše neodvisnosti. Z nekdanjega visokega častnega mesta ter članstva pri podkraljevskem svetu je padel mož tako nizko, da ni bii ta čus nič pomembnejši od svojih črnih sužnjev, ki jim je naša revolucija prinesla svobodo. Niti toliko mu ni preoslalo. da bi jo mogel popihati iz dežele, kakor »o napravili mnogi drugi Spanci. Tako se je menda namerilo, da je potujoč uničen in brez doma iz kraja v kraj, ko ni imel na sebi drugega bremena ko svoje življenje, ki mu ga je bila naša prijazna začasna vlada pustila, stopil neki dan meni nič tebi nič pod tisto razpadajočo streho iz stare opeke. To je bil samoten kraj. Kakor je bilo videti, ni bilo niti psa pri hiši. Toda čeprav je imela streha luknje, kakor da so padale skoznjo topovsko krogle, so bila njena debela lesena polkna vendarle ves čas trdno zaprta.
Cesto me je zanesla pot mimo te borne kmetije. Malone slednji večer sem jezdil iz trdnjave v ' mesto in hodil vzdihovat pod okno neke gospo-I dične, ki sem bil lačas zaljubljen vanjo. Ko je
človek mlad, razumete ... Bila je dobra revolucijo-narka, o tem ste lahko prepričani. Caballeros, verjemite mi ali ne, politična čuvstva so imela tedaj tako moč nad nami, da me po mojem prepričanju nobena ženska rojalističnega mišljenja ne bi bila mogla očarati...«
Mrmranje žive nejevernosti krog in krog mize je pretrgalo generalu besede; medlem si je govornik resno pogladil svojo sivo brado.
»Senores,« je ugovarjal, »vsak rojalist je bil po našem prenapetem čuvstvovanju nevarno strašilo. To vatli pripovedujem zalo, da mi ne bi kdo podtikal bodisi še tako rahlega nežnočutja do hčerke tistega starega rojalisla. Razen tega pa zdaj veste, da se je moje srce tisti čas mudilo nekje dtugje. Nisem pa si mogel kaj, da je ne bi bil ob tej ali oni redki priliki zapazil, ko je stala v veži za odprtimi sprednjimi vrati.
Vedeti morate, da je bil ta 6tari rojalist neumen ko le kaj. Nesreča v politiki, popoln gospodarski polom in razpad so mu zmedli glavo. Da bi pokazal svoje preziranje do tega, kar smo re-volucijonarci zmogli, se je spričo svojega zapora, zaplenilve svojega sveta, požiga svojdi poslopij in siromaštva, ki je zabredel s svojimi ženskami vred vanje, samo od vsega srca smejal. To smejanje mu [e postalo železna srajca, tako da se je pričel režati in se naravnost dreti, kadarkoli je zagledal kakega tujca. To je bil pojav njegove svojevrstne slaboumnosti.
Jaz se s stališča svoje vzvišene zavesti, ki jo je bil uspeh naše stvari v nas Anterikancih zbudil, seveda nisem brigal za vpitje tega blaznika. Zdi pa se mi, da sem ga preziral prav za prav zato, ker je bil star Knstilijanec, španskega rodu in rojalist. To seveda niso bili pametni vzroki, da bi sovražil človeka, toda tudi španski rojaki so stoletja in stoletja kazali svoje preziranje do nas Atnerikancev, čeprav smo bili prav takšnega poštenega pokolenja kakor oni, zgolj zato, ker smo bili po njihovem govorjenju kolonisti. Poniževali so na« ter nam v družabnem občevanju dajali ču-
titi, da smo manj vredni od njih. Zdaj pa je prišla vrsta na nas. Mi revolucijonarci smo se čutili srečne, da smo mogli gojiti iste občutke; in ker sem bil mlad revolucijortarec, revolucionarjev sin, sem zaničeval tistega starega Španca, in ker sem ga zaničeval, se seveda nisem brigal za njegovo zmerjanje, četudi je presedalo mojim srčnim občutkom. Kak drug človek nemara ne bi bil lako odpustljiv.
Navadno je začel na vse grlo kričati: ,Revolu-cijonarca vidim. Spet eden od tistih!' že mnogo prej, nego sem dospel do njegove hiše. Ton njegovega brezčutnega roganja, pomešan z glasnim krohotanjem, je bil včasih presunljivo ostei in kdaj pa kdaj tudi zbadljiv. Vse to je bilo seveda silno neumno; jaz pa sem pri tein mislil, da zahteva moja čast samo, upočasiti konju korake, in se nisem niti ozrl proti njegovi hiši, kakor da starčevo žaljivo vpitje ne bi bilo niti toliko vredno ko lajanje popadljivega psa. Z izrazom nadute ravnodušnosti na obrazu sem jezdil mimo.
Saj pa sem bil tedaj tudi res zelo čislan; vendarle pa bi bil storil bolje, če bi bil imel oči odprte. Vojak ne sme v vojnem času nikoli misliti da je izven službe; to pa zlasti še v revolucionarni vojni, ko ti sovražnik ni pred vrati, atnps>.k v hiši sami. V takem času potisne vnetna strastnega kar v sovraštvo prehajajočega prepričanja obzire časti često v stran, izžene marsikateremu moškemu človekoljubje in ne malokaleri ženski nežno-čutnost ter strah iz srca. Le-tč postanejo, kadar se iznebe plahoeti in obzirnosti svojega spoln, zaradi svoje živahne bistroumnosti in silne trdosrčnostl ter ntržnje celo nevarnejše od marsikaterega hrusta z orožjem v roki.
Generalu se je glas dvignil, a velika roka mu je dvakrat z izrazom častitljive hladnoče pogladila belo brado. »Si, senoresl Ženske se morejo povzpeti do požrtvovalnosti, ki je moški ne zmoremo, ali pa pasti tako nizko, da moški s svojimi predsodki kar strmimo spričo tega. Kajpak da govorim o izjemnih ženskah, razumete ...«