Oar Write U* Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. * CITATHJE OPOZARJAMO. dm pravočasno obnova aarotoft-no. S tem nam bost« mnogo prihranili pri opominih. — Ako ša niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno posknšnjo. TELEPHONE; CHelsea 3—1242 _Kntart« - Cltm Matter September Jlrt, 1903 »t the Pert Office New Verb. N. nnder Art ef Ceocreee ef March 3rd. 1871. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 146. — Stev. 146. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 24, 1939— SOBOTA, 24. JUNIJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVI1. AMERIKA IN ANGLIJA SE NE VKLONUA JAPONSKI General Franco je objavil svoj program Amer. in angleške ladje prihajajo v Swatov Anglija in Združene države se ne vklonijo japonskemu ultimatumu. — Prihajajo še druge angleške in ameriške bojne ladje. — Admiral Yarnell pravi, da mora braniti ameriške državljane. SANGHAJ, Kitajske, 23. junija. — Ameriške in angleške mornariške oblasti so odločno zavrnile japonsko zahtevo, da morata ameriški in angleški rušilec odpluti iz Swatova ter so podvojile svojo mornariško silo v pristanišču. Vrhovni poveljnik ameriškega vojnega brodovja, admiral Harry E. Yarnell, ni hotel izdati povelja, da odpluje rušilec Pillsbury iz pristanišča in da odide 40 Amerikancev iz Swatova, ki so ga Japonci zavzeli. Angleške oblasti naznanjajo, da so zavrnile japonsko zahtevo, da odpluje rušilec Thanet iz Swatova, Včeraj je iz Swatova odpotovalo samo 20 angleških žena in otrok, vsi drugi Angleži in Amerikan-ei pa so ostali v mestu. Ameriški rušilec Pillsbury, ki je včeraj med o-kupacijo Swatova ščitil Amerikance. je še vedno v pristanišču in se mu je danes še pridružil rušilec Pope Prišel je tudi angleški rušilec Scout in se je zasidral poleg Thaneta. Z rušilcem Pope se je pripeljal kapitan John T. G. Stapler, poveljnik ameriške pomorske patrole v južni Kitajski. Stapler je opazoval drugo nevarno točko v Amoyu, kjer japonske bojne ladje blokirajo tuje naselbine v Kulangsu. Ameriška obrežna topničarka Ashville bo jutri odplula iz Hongkonga v Swatov. Dvajset angleških žena in otrok se je odpeljalo na nekem angleškem parniku v Honkong. Ameriški, angleški in drugi konzuli so protestirali pri japonskih oblastih proti blokadi, katere so pričeli Japonci proti otoku Kulangsu 1 5. junija. Blokada, katero so pričeli Japonci proti angleškim in francoskim koncesijam v Tiencinu I 4. junija, ne kaže prav nič, da bi kaj ponehovala. Ameriški geeralni konzul John K. Caldwell še čaka na odgovor na svoj protest proti blokadi, ki ga je vložil pri japonskih oblastih. Admiral Yarnell, ki je bil v Cinvangtau, je zavrnil Japonsko zahtevo in je obvestil poveljnika tretjega japonskega vojnega brodovja admiral Oika-vo, da je naloga ameriškega brodovja ščititi in varovati življenje Amerikancev in njihovo lastnino in da bo izvršilo svojo nalogo. Rekel je, da se Amerikanci ne bodo vmeševali v japonske vojne operacije, da pa bo Japonska odgovorna za vsako škodo, ki jo bodo japonske vojne operacije povzročile na ameriški lastnini. United Press poroča, da sta ameriški generalni konzul Clarence E. Gauss n angleški geenralni konzul sir Herbert Phillips na konferenci v šanghaju sklenila, da bosta vsaka posebej zavrnila japonski ultimatum glede Swatova. SANGHAJ, Kitajska, 23. junija. — Ameriški in angleški generalni konzul sta zavrnila japonsko zahtevo, da vsi tujci odpotujejo iz Swatova ter sta o tem obvestila japonske oblasti v Sanghaju. Ameriški generalni konzul Clarence E. Gauss je vročil pismeno obvestilo, ko je prejel sporočilo od ameriškega vrhovnega poveljnika v Aziji, admirala Harryja E. Yarnella. Gauss pravi v svojem sporočilu, da bodo Japonci odgovorni za vsako izgubljeno ameriško življenje in lastnino v Swatovu in da imajo ameriške ladje po pogodbi pravico prihajati v odhajati. IMEL JE GOVOR NA ŠPANSKE DELAVCE. OBLJUBIL JIM JE j SOCIJALNO PRAVICO. . FRANCIJA BO 5PANSKI VRNILA ZLATO BURGOS, Španska, 23. junija. — ''Nobenega ognjišča brez ognja, nobenega žepa ,brez kruha je prvi cilj mojega programa,*' je rekel general Franco ob priliki otvoritve nove železniške proge med Coruno in Zamoro. V svojem govoru pred več tisoč španskih delavcev je gen. Franoo hvalil delavce, ki so mnogo pomagali v državljanski vojni ter jim je obljubil sodi j al lio pravico. "Kakor je Španska z odkritjem Amerike dokazala svojo moč in trdno ivoljo, tako je tudi sedaj premagala azijsko (rusko) revolucijo in gre zaupno ! nasproti izvedbi svojega pro-,grama," je izjavil gen. Fran-ieo- Po uradni cenitvi je v tuje države odšlo okoli 40,000 španskih otrok, večinoma v Anglijo, Franoijo, Švico in Holand-' sko in mnogo teh se je že vrnilo. Olede otrok, ki bili po-, sl. V začetku prihodnjega te dna ibo odpotoval v Zagreni m-ičelnik vlade Dragiša Cvetko-tvič, dia obnovi pogajanja z dr. •Mačkom. KRALJ ZOG SME V ANGLIJO LONDON, Anglija, 22. juni ja. — Uradni krogi pravijo, da je angleška vlada dovolila 'bivšemu albanskemu kralju Zogu, da se sme naseliti v Angliji, toda otrebnega materjala za $63,-379,547, Holandsika za $26,471,-87U, Nemčija pa za $25,265,560. Rusija je edina velesila, ki Japonski lansko leto ni prodala nobenega vojnega materjala. Anglija in Združene države ste tedaj dobavili Japonski 77.70 odstotka vojnega materjala, ki ga je Japonska kupila v inozemstvu. Ta materjal mo -re Japonska kupiti samo *od demokratskih držav, kajti njene zaveznice v osi ga ji ne morejo dati. Japonska pa tega materijala sploh nima. Združene države so bile leta 1938 glavni ivir za japonske zaloge petroleja, strojev, bakra, a erc. planov in avtomobilov. Anglija ji je večinoma prodala gum i j, usnje in rude ter azbdst in miko. MRS. RUBENS IZPUŠČENA NA SVOBODO MOSKVA, Ruisija, 23. junija.— Mrs. Ruth Marie Rubens, ki je 'bita pred poldrugim letom s svojim možem zaradi ponaredbe potnega lista in vohunstva v Moskvi aretirana, je bila izpuščena na svobodo. O svojem možu pa ne more ničesar izvedeti. Mrs. Rubens je nekemu časnikarskemu poročevalcu rekla, da se boji, da je bil njen mož kot vohun ustreljen. Rekla je, da misli, da je bil fašist, da pa bo ostala toliko časa v Rusiji, da dožene, kaj se je z možem zgodilo, ali kje se nahaja. NOVA USTAVA ZA SLOVA-JKO BRATISLAVA, Slovaška, 22. junija. — Slovaški kabinet je potrdil novo predloženo n-Staivo, ki določa, da je Slovaška republika, poleg tega pa je sprejel tudi postavo, ,po kateri morajo Židje izstopiti iz armade. SOVJETSKI ODGOVOR Molotov je izročil angleškemu in francoskemu zastopniku odgovor na predloge. — Pogajanja so zastala. ITALIJANI HVALIJO MORNARICO MOSKVA, Rusija, 23. junija. — Medtem ko so včeraj listi naznanili, da (sovjetska vlada ne more sprejeti novih an- lgkJšiko francoskih predlogov za .medsebojno vojaško pomoč, je sovjetski komisar Vjačeslav Molotov angleškemu in fran-ocskemju poslaniku vrnil odgovor na predloge. . Molotovov odgovor ni bil objavljen, toda je znano, da je rekel, da zadnji predlogi niso prav nič izboljšani in da niso niti novi. . Odgovor so prejeli anglesiki poslanik sir William Seedt% franco>ki poslanik Paul Emile Naggiar iin angleški posebni odposlanec William Strang, ki je pred enim tednom dospel v Moskvo v namenu, da pospeši pogajanja, da bo čimprej sklenjena pogodba. Zadnje dni vse kaže, da Strang s svojim poslanstvom ne bo ničesar dr^pfffl. Trije zastopniki so imeli z Moloto-vom štiri razgovore. Sedaj je odvisno od Londona in Pariza, oziroma od ministrskega predsednika Cliam-berlaina in Daladiera, kaj bosta napravila, ali bosta vstre o-la ruskim zahtevam, ali pa bosi a počakala, kaj bo storila Ruisija. Vsebina ruskega odgovora kaže, da se Rusiji prav nič. ne maidi skleniti pogori be in da je tudi brez premisleka niti ne mara skleniti.. Pa četudi bi bila prihodnje dni pogodba podpisana, se bodo pogajanja še vedno nadaljevala, ker Rusija vstraja pri tem, da ipogodba ne stopi v veljavo iprej, dokler ni sklenjen tudi dodatni vojaški sporazum. Koliko vplivajo dogodki na Daljnem Iztokn na pogajanja, *ii mogoče dognati.. LONDON, Anglija, 23. junija. — Pomočnik posebenega odposlanca Williama Straroga, Harry Roberts, ®e bo iz Moskve preko Stockholma vrnil v London. Uradno se naznanja, da njegov povratek ni v aiikaki zvezi * potekom pogajanj v Moskvi, KAZEN ZA PETORCKE MONTREAL, Kanada, 22. junija. — Kot pravi zdravnik dr. Allan Roy Dafce, nobene petorčka do sedaj še ni bila te-pena. " Imamo lepo, majhno sobico," je rekel dr. Dafoe. "Kadar se kaj pregreše, jih pošljemo v sobico in jih pustimo nekaj minut, da premišljujejo svoje grehe. Drugi kažejo na nje s prsti in praivijo 'ah, ah' in to jih. ozdravi. Nemtska vojna mornarica bo mogla zadržati del angleškega brodovja. — Nemška mornarica je zelo močna. RIM, Italija, 23. junija. — Z ozirom na nemš'ko-italijaii-ske mornariške pogovore v Friedrictosafenu, čijih izid i ta-liansko časopisje označuje kot zelo važnega ter trdi, da boste obe mornarici trdno sodelova'i, izjavlja list "La Tribuna", da sedaj tudi obe mornarici, kot armadi, predstavljate mogočne silo, pred katero imajo spoštovanje celo oni, ki so se Včeraj mislili, da imajo ne-Iomejeno moč na morju. "Anglija, ki je nekdaj premagala nemško brodovje," piše "La Tribuna", je po končani vojni mislila, da je Nemčija kot pomorska sila odstranjena, toda v tem fee je zmotila, kajti tudi v vojni mornarici se je vse od temelja premenilo." List dalje pravi, da je nastala nova nemška mornarica, ki že sedaj predstavlja meč no silo, ki bo mogla v slučaju vojne zadržati del angleškega brodovja v severnih morjih. List proti koncu pravi, da sc razgovori mornariških poveljnikov v Friedrichsliafenu do-vedli do skupnega delovanja obeli mladih mornaric in s teui povečali skupno vdarno silo. BERLIN, Nemčija, 23. juni -ja. — Na povabilo nemškega zračnega ministra maršala Hermanna Goeringa bo pod-tajnik italijanskega zračnega ministrstva 'general Valle proti koncu junija .prišel v Berlin. Tekom obiska bo prišlo tudi do sporazuma glede sodelovanja obeh zračnih sil. fiiiinitiii,, ,|!iiiuif|, .........................................n) "lili....... ......................I' llU||inil»"U| RAZGLEDNICE Newyorske SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE FBI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 WFS1 18th STREET NEW YORK 35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PREDSTAVLJAJO* ČIR NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKE 50c (Potato Vsoto lahko poffljete ▼ po 2 (Miroma po t centa. uOLIB NAROD s New York Saturday, June 24, ! 939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY JI. , | —I _ | ;_ . —....... "GLAS NARODA" (VOICI OF TIDE PtOPLB) h OvMd awl Published by KiOTKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corpora tloa) » frank Balnor. Praddent J. Lapiut, 8m. Place of bniiBW ot um eorporatloi «jms sddreeeee of above officer«: «li WttT 1M SIBUT NEW YORK, N. I. 46th Year ■■.....■■ ■ .- .....- -----._=- — !■.--------r IBSHDD iTEBr DAT SXCCFT SUNDAXb AND fiOUDAIS ____Advertisement oo Agreement___ Ke celo leto velja liet m Ameriko Za New York ca celo leto . . »7 00 la Kanado ..............#6.00 Za pol teta ................53T0 Za pol leta................|8/l0 Za luosematvo m ceic leto .. 17.00 Za Četrt leta...............fl.SC '■ Za pol leta ................98.60 _ gob^>t1ai| Yt*rij PL— J ---- —- -----1---- — **01A8 NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfll NEDELJ IN PRAZNIKOV "OLAS NARODA", ti« WEST 18tfc STREET, NEW YORK. N. T. TELEPHONE: CH«Imi S—1J4J DOPISI brea podpisa In očebnostl se ne prlobčujelo. Denar sa naročnino aaj "In blagovoli počlljatl po Money Order. Pri suremembl kraja naročnikov, proaUno, da ae nan> tudi prejfinje blvalifiče naznani da bltrej« najde-•o naslovnika. KOLONIALNE ZAHTEVE ITALIJE V "Giornalu d'Italia" razlaga njegovi ravnatelj Virgi-nio Gayda italijanske zahteve glede kolonij. Gayda piše med drugim: "Vsaka izmed štirih evropski veles;l ima pravico do toliilcsnega kolonialnega ozemlja, kakor odgovarja njenemu prebivalstv u in njenim življenjskim po-tre^bam. DoČim ima Francija s svojimi 42 milijonomi prebivalci okoli 12 milijonov kv. km kolonialnega ozemlja. Anglija pa £ svojimi 46 milijoni prebivalci okoli 7 milijonov in p#,? kv. km kolonij (brez dominionov). je Nemcja sploh brez k«» lOnij, Italija pa je s svojimi 45 milijoni prebivalcev imela pred -ibesin«ko priključitvijo Je okoli 2 milijona in pol kolonialne ga ozemlja. Najeletnentarm-j^a praviea zahteva revizij«* po na An~lim Francijo. Ak«. Wta ti dve državi upirali prurirttejši rasdelltvi kolonialne pO-e>ti bo~ta izzvali vojno, ki jo i** n.oiro.i^ravi.Vitr, imen«, vati fatalno efcs(»lozijo razrevoj Ustni ol^toj.'* Gaj-dov članek je vzbudil v političnih in diplomatskih krofih veliko pozornost. V njem se prvič konkretno označujejo italijanske kolonialne zahteve kot teritorialne zahteve, obenem pa se s tem konkretno obeležuje tudi italijanski življenjski prostor. J J V diplomatskih kroirili smatrajo Gavdov članek za prvo utemeljevanje skupnih italijansko-nemških kolonialnih žalitev ki se postavljajo ne le nasproti Franciji, temveč tudi nasprot-Angliji čeprav so lanski velikonočni sporazum med oi>ema državama mnogi tolmačili tako, kakor da so vsa teritorialna vprašanja med Italijo in Anglijo že definitivno urejena USODNA ZMOTA. V goriško bolnišnico so reševalci prepeljali 57-Ietno Fr. ("'elanovo, ki je pomotoma izpila večjo količino solne kisli- ne. Oprav je bila zdravniška pomoč takoj pri roki, je žena že pol ore po prevozu v bolnišnico podlegla poškodbam. maw* »»•Wli^iMI^ SE IMATE PRILOŽNOST NAROČITI TE ZANIMIVE KNJIGE, KER IMAMO NEKAJ ZBIRK SE V ZALOGI... VSAK PRAVI, DA SO VREDNE .VEČ KOT »1.35. NAROČITE JIH DANES Knjige Družbe sv. Mohorja SEST KNJIG 1. Koledar za leto 1939 2. Zgodovina slovenskega naroda Spisal DR. JOS. MAL 3. Življenje svetnikov 4. Slovenske vecernice POVEST—"IZUM" Spisala Metod Jenko in Viktor Hassl 5. Čuda narave Spisala MARIJA AHAClC 6. Ura češčenja VSEH SEST KNJIG za $1.35 Naročite pri: KNJIGARNA "GLAS NARODA" .21« WEST 18th STBBfiT NEW YORK, N. Y, trn BREZPOSELNI DOBIVAJO 21VEZ Prizor v trgovini v Rochester, N. Y., kjer brezposelni za volilne izkaznice dobivajo živež. Najstarejše misijonsko središče 1,udno oko noTe l,aliJ" aro nameravate obiskati SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili MAPO Mesta New Yorka DOBITE JO BREZPLAČNO aro naroČite Slovensko- Amerikanski Koledar za 1939 Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih še nekaj i "G las Naroda 216 West 18th Street New York, N. Y. »Lahko pošljite vsoto v pofitnib •'.na m bali po 2 oziroma po 3 cente) Peter Zgaga Slovencev1 na trail mestu ni ;šlo neopazno ininio. Ne več doli v močvirju, par pa igori nad križiščem goriške ceste .s tržaško, na živi -kali, stoji nova monumental Tail*. kjer umira -ivi starec. Romani, nekoč pa je tekla ne Kras in izroča ob poslednji I daleč od tu tudi interesna sfera na cerkev sv. Ivana Skali svojo srčno kri, ki jo jej med l*ent"*ko republiko in av-skopuško izsesal svoji zemlji, strijs k o monarhijo, v naročje sinje Adrije. na p<> j Tu jr bila pred malo več kot sledil ji iskali, te-no nad vodami ; d*»bi i m>toletjem >«• { h slednja Tiinara. ki jra jt* žt* Vi risi I <*]» jv.-t.>. krauj-ke v«»jv«Nline in ar val. >toji dane«- Stivwm, z iikm- liidiak<»uat ^»»ri^k«- nadškofi virjem oh vznožju in z riii»r«k«» Tu -»'m postavljajo nekateri iriadino ter furlansko nižino zgodovinarji naselja prvih kr-pr» d |-M*:iii>kili aiial>or»-tov iz Ogleja Tukaj n» k j« j« |Nt>tavin% ii.ii!i»^o •!• katero j*- mimo Jurri«- Ha-nit:o*a ka ^'••d«* - >v«»jim ol»i>k*»in |»»»"-;» j«' I'-p.-i Vida i/«1ala. >\ . Mikroni m na | ► t i v -m» ji >* v vrt»»ulavili H*-o«-lkali '«* •b»«ii«»vin*» \'~*-kak«»r. p;i e-Vendar |H» Kta-Ji -ti»/ii«» ill j.-'bi! tM';:ii i'* v |M«.tku »to prišla -''i>ik:ij uiiii**t. |»-tol» tja Javni lH*n«*dikt>r»-ki Tu in-kj** je |«»ti -pr«- '-ain«»>ljui ra^li-jan «inljeni >tar« e Askere.jio-tavljeii v kater« 1» ko nvu je deviu-ki indent «» hranili -loviti evauirelij. Xa Pln^^t nabiral jadranske bi-«* jr«»b evangelija ^o |N»dpi-ova re Tia iij«^ov n-iliajo.-i vr*-lee ^»oezije. Tu pr\ ilj kr;;^kili ....................I »in. 1*0 $ 4.50 ....................1 »in. Srn f « «» ....................I »in. an.) $10.25 ....................Dili. iXM» ......................Mn. lOOO ...............1 »In. V Italijo: Z* • « 30 ....................Ur 100 • 12.— ....................Lrlr 1*00 • 29— ....................IJh tX»0 • 57.— ....................Ur 1000 «lJa.<50 ....................ur 2UOO • 1«7.— .......... |Jr Hlkm KER 8E CENE SEI »AJ HITR«.» menjajo so navedene ce ne podvitžene sprem eli KI PORI A LI 1M)L1 Za izplačilo Tf^jih zneskov kot ifforaj navedeno, Itodisi v dinarjih ali lirali. dovoljujemo Ae IwIjA* pORoJf. nujna "nakazila i/vitsi; sjkmo po cabij letter ZA PRISTOJBINO $l._ S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAm BC7BBAD) ti« W. 1Mi«^ JMBW YORK li ->ti\an-ki romarji. : Sveto polk iz Morave. Bori- iz Kol •rarij**. p;» t ni i Hi»j;«n. Hratri;t. Httdiiroj. (iu>tiša, .leU-n. K»":»l.j. Kra*re|j. \ elik< iija m Zverina, katerib imena >e dane.« ^ \ obrn«»čju Knisa. Stivan bil nekoč mi-ijon -ko zali je /a svoje vzhodno žab*« I je. Naraslo mo^virj*- ol» Timavu .i«: \ -tolrtju samo onem«».cro4'ilo. Bil zatit. Ostala pa .i»- tukaj matična župnija v>esra Krasa, ki še da brani matrike, urbarje in kat:\pane (»d 1»> stoletja sem. Tri sto let j »o za t rt ju štivan-keca >amosana so devin-ki srrofi Thnrni n. tanovili nov servi^ki samosan za «>*bzidieni t „ .- . , -- ,, ... j . Ipakl.ielov nosijo erno obhajil >voieira irra«iu. \ samosta- ! - , , . .. . ... , 1 "•» mizo, Inez vsakih arbitra nu se le mueil s s oven>eino|.. • , , tl . .. . „ |vov »n okraskov. . Alaslo di Sominurippe. ( e-ari vi* i x ■ i , .. . . ' ' .... j .\eka.) posebnega v tej e«»rk ,i nato stivanski arhi im.m i- •• * / " ... . ... 1 likih dimenzijah so zarezane • liakon preselil svoj so«lez in . ,V1„ ( , , . . > . ... . . , ... . «>»net z ob * i . . . po«lobe .laneza Krstnika. Petra eerkev por>olm >amoti v mor - p.„., ■ . t . . 1 i'" Pavla in Kristusa. Zdi se virju tik morja. Široko in visoko kamnito stopnišče te pripelje iz ceste na i/, skale izsekano ravan, na ka teri -t'»ji nova eerkev, zgiaje-ii,-i v zamiki i pravokotnega križa i/. «lveb prečnih ladij, ka-t«-ri .liifži v ^redini kupola. >r«>«lnj*> ladj*' in olte oret-ni -traniei kra-i široko krilo -MirUiV iz kraška kamna. \" -r»»lini st»4iriV*a v i»n*»-»jjn j,. mi»numentalen v h. K«i »i-lf.i.-- !;t vrata, kar nstr ira marmor j:«. katerim ie <»1» f*-čenn eerkvena »notranj- ščina. .»• v laznhli bar \:ih ilriiiT:« vrli .Iniire. V uredim jih veie k«»t a-r»ti|H>n«li i »fia -a m a f»iavnk«»tna pr*wV!jna plošča .okrašena s -tarokrščan kitni tiiruralnimi črtami. K»»t ii'ala utež za <|M«lnje plošče ei-pi \ n»m -toiro r>ta izdelana tii«ti oba -transka oltarja am«» da no-jta vsak svojo ka-HHlitn r» \f;ifere l»OŽje izml-: e umetni-ke vrednosti. \ ist'-m st«»rvonov, ti razgleda gotovo rie bo žal. Sama stoji eerkev na -kali. nekaj od kratke'Kurje upognjenih eipres ji dela družbot č«-po naključju Kuk če ve ovee ne mulijo Mihe trave tam okoli.it ljubi jiopotnik. kadar -ej vozK a-faltirani e»»>ti iz. t mi ui bilo tretba odpreti, pa so že uganili mojo željo, toda trle so me dru-^e skrbi in te žar ve, ki sem .>e jih slednjič ianebil. \ »središču oziroma osrčju Clevelanda sem bil -samo dvakrat ali trikrat. — To je mestna hiša, — so mi razkazovali spremljevalci. — to je Puiblic Library, to je pa Union postaja. Zdi se mi, da sličijo moderna ameriška poslopja kakor jajce jajcu. Nekatera so razpotegne-na, nekatera silijo v višino. Bistvene razlike pa ni nobene. U kakšni lepoti in govora. — Boš videl še tisti buihi-iing, — so ine silili prijatelji, — pa še tisto hišo bomo šli gle dati in še tisto. Komaj isem se jim ubranil. Kajti hiša je hiša. Zame nima nobene privlačnosti. Ko sem bil pred leti na farmah, me je zanimala prva farma. In pozneje sem se komaj u-branil farmerjein, ki so me, ponosni na svojo la-tnint>, silili: — Pojdi, ti bom farmo razka za i. Vse so enake. Razlika je le v ot»segu in rodovitnosti zemlje. To je -eveda moje mnenje, ki ;ra nočem nikomur vsiljevati. Navzlic temu h-ui it- pa v tel) J ali 4 te*mili dobro odpočil. tklkar mtui oem i-iue| ne >loveu^kega, ue angleškega ča^opi-a v rokah. tu lu je txktib, po katerem Z radostjo le tisti hrepeni, lu mu je čitanje listov vsakdanje c-J^ravilo. drugih »cm zvedel, da sta bila angleški kralj iu kraljica na Svetovni razstavi v New Vorku, »la jima je priredil pmKtluik Kooc-t*velt povsem domač piknik v Hyde parku; da Cehi dezertirajo na Poljsko ter da Hitler in Mussolini ku jeta nove nakle|»e. Po«irul>iH>sti ne vem, iu Bo»a zahvalim, da jrh ne. V |M»nedeljek l>om namreč zo^>et s|H»t tam vpregel, kjer sem izi»regel preti mesecem »lni. in kmalu mi bo začela )>oganja ti politika iz ušes iu od vsepovsod. Clevelanda ne bom tako zlepa pozabil. Doživel sem marsikaj značilnega, dosti videl in dosti slišal. Na nekaj pa moram opozori ti č i ta tel je iilaoa Naroda iu slovensko jav\uost v Ameriki. Kakor veste, je naš kulturni in naroihii delavec Air. Anton Grdina tare via ve! SMRTNA KOSA V -olmto dtle 17. junija je umrl v Fair Haven. Midi. m jak Frank Štufar. dobro znan v IMroit. Wankegan in Kok<»nu>. Io«i. rVmia j«> hit tz Vrhnike pri Ljubljani, in je bil ~edaj -tar let. Vzrok -mrti kot >«» zdravniki poročati, je bil rak v irrlu. Tukaj zapušča žalujočo ženo. tri hčere in »Iva sinova. V stari »lomovini na Vrhniki pa brata Johna Štu le rja. Ravno pred enim letom »-e je njegov najstarejši -in Vincent -mrtno |M»ne>rečil z mot<»rnim kolegom. . Poročevalec. Poslednji udarec ji j<* nato ^•♦dela svetovna vojna. kot nekak starokrščanski line-alni -lo^:. Vsekakor je to resen |M>skus, ki je vreden, da se Danes moli preporelo got.sko »»gleda, ridovjo svoja gola rebra iz Pelotm. icerkvr-»io opremo: močvirja proti nebu. viharju 1 rižev pot, klopi, svečnike, o-in de/in v žrtev. 'mar*', npovrdniep. stopnice in Toda za zgodovin-ke znatne- v=e podrobnosti je gotovo iz Društva, Id nameravajo priredili dramatične prireditve, opozarjamo na: IGRE ki jih imamo v zalogi. Kdda. (ImtuH v 4. dej......... .M Marta. Keiut-nj » KU'tinondo. 4. tlpjitrijM .......................................,3| »rprhih iuiknIu« pihvljt.-* t «. •irjtinjUi ....................|3 Tmi«Ui>ip ujnr n* AllhliitUrv if-t+r. Mlarithska l^r« « |r-t)vm v H. 1«»;>iiijlb .......... .........................JI K. U. K. l*>4tua v a dp>i»jlb • pri*] Igro. tftp*>k>. t«». ___________ 45 K«-t»i«r, a. rlrjarj. lrr,» tpmiii _______15 VrtliH*. drnuia v 3 llrvirr. Marijin otrok .................J$ i* Hr. HnjUjati. JunaAlia deklica. Materin klago^ov .... ... JU i :r». »i»' plA lerki pr*d Danajm. Kabjolm In Nrta ......................... «l. tu»«.j»l.". S*. Jnst; ljubezen MarlflMČa *rolia ------- -----M K N J 1GARNA "GLAS NARODA" >16 W. 18 ST., T^KW 'tORK Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati elenar v stari kraj; sc zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna šKU^ti jn V an i to jamči. jfišite po brezplačna navodila in pojasnila na SLOVENIC PUBLISHING cd" ::POTNlSKI ODDELEK "GLASA NARODA":: sle West ISth Street K** York, N. T. "O L A 8 NAEODAM-New Yorfc Saturday, June 24^ 1939 M -----j T-5r--—t—--;-T T—Tj-1-* -1-- Kratka Dnevna Zgodba A. FREXCEI, MAŠČEVANJE Žilavo ne je pa v ljudstvu o-liranilo u>Lno izrooi I o o na--tanku bogastvu, in ko »o za-celi bratje zi'dati veličastno kopališče, so si ljudje prišepe tavali, da -e je to /.godilo v zadoščenj« za dedove zločine. Trgovanje z orientom pa st i»' riu- evropskih načinih. Kn ravane je nadomestila lokomotiva. za nujna "naročila je >t< pil na površje brzojav. Tr-govni iz orimta so se vozili v udobnih spalnih vagonih v Mo>kvo in >o se f»o izvršenih kupčijah zdravi in točno po železniškem redu vračali v svojo domovino. Tudi od bratov Hludovih se je zdaj ta. zdaj raii odpeljal k svojim musli-imunskim trgovskim prijateljem iri nikomur ni prišlo niti na mar, da bi se bil domi.dil, na kako grozečo nevarnost kr-vnrira maščevanja. Saj niso bil«* govoriee o d«'dovih zločinih niti malo dokazane, in od t h-j je tudi že minila doba dveh človeških rodov. * * * Nekoč je sedel najstarejši od Hludovih bratov, Aleksej da. 1«■<"• notri v Aziji. v nie-tu Bu hari pri svojem starem trgovskem prijpaelju Kadim in .je kiidil iitgareto za clgaelrto, medtem ko je sivolasi Ruhar-(ran vlekel iz svoje dolge pipe na vodo. Kti|k'ijstke zadeve sta bila že zjutraj sklenila v zadovoljstvo obeh. Zdaj so padal«' le M1«Ike be>«>de, zakaj daljši pogovori s»> ne ujemajo z orient^kim pojmovanjem oli-I k«* in spoštovanja. Kadir je razmišljal pač o tistih davnih hudi,h ča-ih, ko so on kot mla-idenie in vsa njegova družina j zaman čakali. kdaj s«'vrne njih rvoor je on v preteklem stoletju kdaj v Moskvi, se je brez d\Mina, mimo drugih znamenitosti, ogledal tudi slavno Hlu-dovo kopališče, ki je bilo glede na razsežnost in krasno opremo tedaj par ediu-tv*nio na svetu. Bra* je Hludovi se ni-• 4» zanenili tm >t roške. da so le gradili nekaj veličastnega in sijajnega. *Saj -o si to i7.lalika privolili, zaikaj Hludovi so bili najbogatejši Mo-skovčani. Teiikelj njih neizmernem« bcgaatvu j«* bil postavil njih ak pošten človek častiti sipomin prednikov!" Zdelo se nm je. da je modro odgovoril, in zadovoljen je iz-pil r-i^ito turške kave, ne da t'i l»il opazil. kakšen vtis so njegove besede napravile na Kad i rja. Pogreznil se je v glolniko razmišljanje Torej ga njego ve slutnje le niso varale! In in pred njim sedi najstarejši vnuk nion k"a njegovega očrta: dobro ve za zločin in se vendar upa uživati gostoljubnost imiorjenčevoga asi ni bil človek, ki bi ga moglo hitro kaj vznemiriti, >e mu je za hip vendarle ustavilo sree. Pa le za hip — in že je bil pri sebi. •"No. kako ti ugaja T" vtprašal Kadir. bilo nič zgodilo, trgoval dalje >tarim. HI ud o j vom.. V Moskvi pa so >i prišepeta-vali, da gostje mesta, ki so tako brez sletlu izginili, sT>loh ni-j koli niso bili odšli iz Moskve Pravili so, da s<» jdi tisto noč preden bi Iwli trgovei morali €Klf»otovati v spanju |»obili itn njih. s kamenem obtežena trupla, >kozi skrivno odprtino pometali v odvodni kanal, ki je vodil iz palače Hludovih naravnost v reko Moskvo Ali so bile to govorice resnične ali ne„ ni bilo nikoli do-sjnano. Sploh fw, kdo bi #0 bil upal očitati kaj Hludovu, Čigar vipliv z naglim obogate-njem od dneva do dneva lx>lj gostitelja v daljni, s soncem prešinjoni Bu-hari." Tako je Hiudov (postal lastnik dveh mogočnih buharskih tigrov samcev. Po srečno »prestali vožnji sta se Ančar in Sejtan čudovito) ■naglo vživela v nove raizmere. Zares nt a bila izvrstno ukročena in domača. Hiudov ju je po dolgem! preudarjanjm izpustil iz prevozne kletke in ju vz«*l v hišo. Kmahi se ju niso prav nič bali niti uslužbenci niti gostje, da-i ta dva nova člana hiše nista bila kdove kako pri lična. Preteklo je več mesecev i 11 ničesar hi*d«»ga se n I pripetilo. Pa je Hludovu uspelo nekoč, da je sklenil imenitno, jako do-t ičkanosno kupčijo in to stvar je bilo treba zaliti. Stara Mo--kva ni bila v zadregi glede za zabavišča in prostora, kjer so je mogel človek brž iznebiti denarja. Že so jo danilo, ko se ( Nadaljevanje na 4. str.) Primorske Vesti NESREČA V GORICI. 20 letnega »lelavca Karla Can- 29. maja se je pripetila na!tarnttiJa: 1ki.M:,jV s spodnjem .soškem mostu v Go-riici hutla prometna nesreča, ki je zahtevala štiri človeške žrtve in povzročila tudi veliko materialno škodo. Na mostu se je prevrnil in priklopil voz tovornega avtomolhila, težko natovorjen a lesom, podrl mostno ograjo in pahnil čoz njo tri vojaike, nekega kolesarja pa pokopal 'pod seboj. Tovorni avto se je odnravilj iz Idrije z tonami 7eli vrtovih in nasadili, proti večeru pa je tudi Dragonja prestopila bregove, in -e razlila *po nižini ob Piran skem zalivu in posebno okrog Sičjol. Vodovje j«' preplavilo ogromen kompleks njiv. Po dosodan jih ocenit vali gre škoda v stoti »oče. V TOLMINSKIH GORAH je bil prod dnevi aretiran 39 letni Franco P^išič iz Tnsta. Kakor poročajo, je obmejnim miličnikom izjavi L da je nameraval zbežati v Jugoslavijo. Miličniki so ga odvedli v tolminske zapore. . oče in ^Inranski poglavar iz Mosfeve; nikoli ira u: 0 d4>ča-kali. . Medtem je dvignil svojo doslej sklon jeno glavo in je dejal: "Slišal -eni, da is dal ti in Hoji bratje v Moskvi sezidali prekrasno kopališče Ves -vet govori o njem in je poln hvalo o v a.s. Storili ste Bogu všečno delo. Allah ima snago rad, zato so vse naše molitve zdror/ene z umivanjem. Pravijo, da ste dali kopališče sezi- nan«ščal. Njegovo trgovanje dati v čast svojemu dedu. Ali ;e je razvilo bolj in bolj, in ko ie umrl, ni njegov sin safftto o hranil milijonske dedšine, marveč jo je znal hi d i povečati tako da «0 vnuiki prevzeli naravnost kraljevsko bogastvo. je to r«*s?" Hiudov ni opazil, da je bilo to vprašanje hkrati zvijačno, in ni videl, kako ga je starec prežeče jiogledal. Samo to je mislil, kako vprav inohame- .1* sta IZ KITAJSKOJAPONSKE VOJNE tfwr v i kitajski preutoinivi ^ftiikiij^u ob oasu japonskega zračneifa napada. Knjige, katere toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena ...................... Soc. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano živ-Ijenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena......................$1.50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je "Ogenj." Cena .....................$1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške Ji £otjpod? bo ostal v spominu slehernemu, ki prečital. Pregelj je mojster sloga in jeriJa. jo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših crtic. Cena......................$1.50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nic ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumliiv tudi preprostemu človeku. Cona ...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjnči na Gorenjskem. — Orni graben. — Veliki Oroga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest trmelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c. POD SVOBQDNIM SOLNCEM. Spisal Prane S. PinŽgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov jo to najboljši zgodovinski roman, izpisuje življenje starih Slovencov. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer sse je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala n.Wi ga v svoje mreže. Cena......................$4.00 POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Buiver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je boli telo razkošno življenje v P0111-ppjih in Herkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega "čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA SVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Če »e hoče od 3rce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Sv« jkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena......................$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvaj>et najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden j najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon- , don. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične/čitati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa ro man na vso moč živahen in zanimiv. ihmm.................... %L50 SAMOSILmA. &ptMi Anton Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................$1.50 STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuj" i»oleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Ruta rja. Cena ...................... $1.50 TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena ...................... 85c. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Prane Mil-činski (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj Srtit\ ki 50 tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob eitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena____$1.00 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal Dka Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena......................$&.50 CVETJE V JESENI. — VISOSKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani .) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika jo soglasnega mnenja, da je v teh 'dveh delih prekosil samega sebe. 0*»e sejanji se vršita v Škofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena .......... ............ $2.50 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič jo na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena......................$1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena...................... 85a ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga borlan. strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena......................qo 2IVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z'zanimanjem. Cena......................$2lK) AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. (£>9 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj «nan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital 2 užitkom. Cena........................... HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 struni ) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konen. Cena..........................$1.50 SlfeV-eitic Publishing Company nG L 2l 8 N I B O D 7l" mm New Yoif Saturday, June 24, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY S teboj do smrti is življenja. — Za "Glas Naroda" priredil L H. — 42 = Stolberg o dolgem, z dragocenimi preprogami pogrnjenem hodniku v sprejemno sobo, ki je bila Vsa s škrlatom opremljena. Tudi tla so bila pogrnjena s nikrlatno preprogo, na kateri je še ležalo nekaj dragocenih perzijskih majhnih preprog. Goboki stoli v škrlatni barvi stoje okoli okrogle mize iz črnega marmorja in na tožkih izrezljanih nogah. Črna miza jo bila v sobi edini predmet, ki ni bil škrlatno rdeč. Tudi stene «o bile ipregmjene z damastoni iste barve in ravno tako >o tudi zastori pri oknih in vratih iz židanegka duinasta. Pri vsej elagantnotsi pa je soba zelo prijavna, kakoršnjo je komaj najti med sprejemnimi oabami. Na stenah tudi vise dragocene slike v širokih zlatih okvirjih. V sobi je velo prijazno, domače ozračje. V tej sobi sprejme gospod Niemann svojega gosta. Tudi Niemann irna salonsko obleko in pri tem je »njegova siva, izrazita glava posebno značilna. Svojega gosta prisrčno pozdravil. Stolberg pa mu pravi odkrito in neprisiljeno: 4'O, kako je tukaj domače! Tukaj je mogoče videti, da je v hiši skrbna gospodinja. Drugače naravnost sovražim takoimenovane sprejemne sobe, kajti v njih je mraz, kot ne bi bile nikdar zakurjene.'* Niemann se smeje. ,44 Da, da, moja žena imenuje take sprejemne so4k» vedno "mrzla krasota.'' Tudi jih tem sem prepričan in sem popolnoma pripravljen, da bom pridno jedel," odgovori Stolberg zadovoljno. Tedaj pa zaslišita zunaj avtomobil in nekaj minut zatem o«tpre sluga vrata in v sprejemno sdbo stopi gospodarjev 1k»-doči zet — Hans Dormeck. Dorraeck pozdravi bankirja in radovedno pogleda Henrika Stokberga. "Moj dragi Hans, predstaviti te hočem gogpodu Stolber-gu. saj veš, da tvoj .sosed na nekdanjem Erbichovem jxr Dovolite, gosj>od Stolberg — gospod Dormeck." Oba mlada moža si poizvedujoče pogledata v oči. Hans Dormeck je o Stollxrgu že dovolj slišal, da bi se zanj zanimal. Pred vsem je vedel, da je zelo bogat, da si more kupiti tako posestvo, kot je Krlaohovo. Poleg tega pa mu je njegov bodoči tast povedal že dovolj o njeigovib premoženjskih razmerah. To mu je ugajalo in ga je napolnilo z zavistjo. Ko bi imel le majhen del n jegovega premoženja, potem bi . apoznafti, gospod Stolberg. O vas sem •iišai že mnogo zanimivega, da sem «i želel vas npoznati." StolWgga poizvedujoče pogleda navzdol, kajti bil je skoro za celo glavo višji kot Dormeck in šele po kratkwn obota vljanju prime njqgcvo roko. Nekaj mu v potezah na Dor-meekovem obrazu ni Ibilo všeč. Okoli ustnic vidi lahno pote« o, ki kaže, da je neznačajen, toda to je znal priikriti s prijaznim nasmehom. In Donnockova zunanjost izdaja preveč gic&davo(»ti, katere niti pri ženskih ni mogel trpeti, pri moekilh pa mn je bila naravno&t zoprna. In StoFbeng pravi mirno4 "Prov malo »boste poplačani s tem, ako mene poznate, gospod Donmeck. Ako pričakujete v meni zanimivo osebnost, tedaj bo*te razočarani." Sitokberg Niemannu ni prav nič prikrival, da je kmečiki sin, ki je v Ameriki po prečnem naključju »prišel do velikega bo igastva. Kako je bilo to naključje Je Nleanann vedel, da pa je docna v tej okolici, «im StoTberg ni povedal. To mu ni sdelo vaino. Niemann o tem ni govoril z nikomur, tudi ne R avojim zetom. O privatnih zadevath svojih trgovskih znancev ni govoril. ( "iNehom rmooaran, igo*»pod Stolberg, kajti to mi pove vasa zanimiva wmanjosV odigovori Dormeck glanBko in ljubeznivo. Stolberg pa »i pri svojem poznavanju ljudi misli: "Samo da ta človek ne bi bil tako gladek in lep; zadaj za njegovim* obnašanjem ni .prav niJL" Toda pride ma nasproti z uljudnostjo, katero mu je bil po ivojem miSljenju dolžan kot sosedu in bankirjevemn zetu. .(Nadaljevanje prihodnji*.) VSE PARNIKE in LINIJE ki so I važne za Slovence sastopa: SL0VEN1C PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT I Sli W 18U> 81., New lerk. N. V. I MAŠČEVANJE Nadaljevanje s 3. strani. je Hludov peljal s tistega ve-seljačenja domov. Ves je bil utrujen in glava nm je bila težka, kar ni bilo čudmo glede na množico, zaužite pijače. Šel je po širokem stopnišču navzgor v svojo de-lavicno in je vstopil. Pri tem je vrata odprl in zajprl bolj hrupno kot sicer — in ali za-radd polmraka, ki je bil v isobi — ali zaradi neprespane noči — je še butnil v stol, ki je lopnil na tla z velikanskim tru-ščem, kar je bilo zaradi tišine v hiši slišati še bolj glaevno kot podnevi. . Tedajci je Hludov zaslišal divje puhanje in renčanje. Pogledal je v ospredje, odkoder je prihajalo puhanje in je zapaizil Ančarja, ki ga ni veselo pozdravil kot navadno, marveč je čepel na trobuliu in bil (pripravljen za skok. Razločno je videl lesket obeh oči, ki so bile z vso beenostjo uprte vanj. Tu je bilo njegovo življenje na tehtnici, če se ne bo brž postavil v bran. V hipu je bil trezeai: ne utrujenosti ne pijanosti ni čutil več. Naglo je potegnil iz žepa svoj težki samokres, ki ga je imel zmeraj pri se.bi, in je zverino ustrelil med oči, vprav takrat, ko ga je že naskočila. Da bi ga zverina ne potegnila za seiboj, se je vrgel na svojo pisalno mizo. Od fcu je še enkrat, dvakrat ustrelil v tigra 'ki je tulil, da je šlo skozi možgane, in ki ga je bil že prvi strel podrl na tla. . Tedaj je v velikih skokih pridrvel Sejtan iz sosednje spalnice. Tudi njega ni bilo moči več spoznati: kar besnel je in je bil pripravljen, da svojega gospodarja raztrga. . Le kaj je šinilo v te dve, doslej tako dobrohotni ukročeni živali? Hlod* ►v. je utegnil razmišljati o tem, zakaj vpravkar se je tudi Sejtan pripravil za naskok. iBrž je dvignil .samokres videč, kako je strahotni nasprotnik v velikem loku frčal proti njemu. Miza se je prevrnila in »tedajci uta se človek in zver valjala v divjem klobčiču po preprogi. Koliko ča sa je trajalo to besno valjanje, Hludov ni mogel pozneje nikoli povedati. Ko je služi nčad, ki i*ta jo prehičaj," bo Tekel marši kdo. "Kizmet!" pravi mohame-danee db tej priliki m "se ponižno vda v nerazrešljivo voljo Stvarnika. . Andrejančev Tone Mladostni spomini najstarejšega fanta v Poljanski dolini. Nadaljevanje PIŠE JOHN BATICH "Kaj pa, ko si vjse cflbkrožil* ali si v Idriji tudi bil kdaj," sem ga še povprašal. 44Ja, to pa ja. V Idriji vem, da ne bom več tolikokrat kot sem že bil. Pri Fari, tam je bila gostilna "ipri Poldet". Tu je bila omožena Peršutnikova Anzula, s katero sva se dobro pcznala. Tam je bila tudi dekle, ki je malo gledala za menoj. To so izvohali knapavsl'i fantje, seveda jim to ni bilo všeč. Bili bi se me lotili, toda ker sem pa odločno nastopil in je bil gospodar več ali manj na moji strani, jim je upadel pogum. tako, da so se mogli pogovarjati kako, da jim gre kupčija. Tone ipravi, da so njega bolj oblegali kupci kot Janeza, posebno ženske. Ni pa maral za to. Vsled tega, pra*vi, da je marsikatero stvar dražje nastavil, da bi jih s tem malo odganjal. Toda pri vsaki stvari so nm zahtevano ceno dopolnile. Tone pravi: 4'Prišlo je k štantu dekle in vprašalo, koliko, da -stane vratna verižica. Povem ji, da 35 kr, mesto 30 kr. kot je bila prodajna cena. Dekle pogleda inene in v ive-rižico in pravi: — "Ma ben, zavite!" in mi odšteje 35 kr. Seveda sem oddal vse Janezu. Nekoč pozno jeseni, ko jo t>__. . - , , , . . . , v , -Prodalo se je dobro, iu smo se bil pri lias ze zapadel sneg, sel , ■ l ,. ~ \m - - - t .skoraj prazni vračali nazaj. fcem z Meznarjevim .Janezom . r . - .J , - »* i i . - ,ivovao i u Janez sta ze morala in kovačem Pekalcem, ki sta , . » .... -i . , ... „ vedeti, da se pri sv. Luciji do- ela na semeni k sv. Luciji. To ' ■ , . . . J . .. • A , - . 4 i ,. J .,l>ro opravi, drugače bi ne bila je daleč tam doli, eno uro od 5J_ „., , . rr \ ' Cm- -t lbla lia tako dolgo pot v nego- T ohm na. bli smo z sanmi. ,t vt« ♦ i , , , , . . to\ost. Nazaj grede smo se se- nez je yieRei ^ seboj svojo veda tudi še oglasili pri 4 4 ta drobnarijo, kovač pa sekire m hudem dedcu„ PodtrebušiJpremalo -ali "nič svojega imeli drugo ostrino. Do W smo kjer smQ ,£(J ^ ^ ^ s seboj." pot do Idrije. Tone sam pravi, da se je vc- K-i Q -f-- >V *!riJl S®m Pa Tavčarja držal in bil tako biL fee v idrijskem farovzu sem z vselM proskrl)l jen. bil parkrat, je dodal Tone,i iXT , . . t Nekwc san^ imeli lov v Za- emu naj- na drugo. Na lovu je vedno tudi povabil svoje ljubljanske in pa druge prijatelje. Poleg domačih lovcev ni manjkalo tudi mene. Bil sem lovec, in nosač ob enera Velikokrat srno po več dni hodili po gozdovih, in tudi veliko ustrelili, največ zajcev. Jaz vem, da nisem nobenega. Oe je pridirjal mimc mene zajec, sem si mislil, če te drugi nebo, jaz te ne bom, mi nisi napravil nobene škode. Bad sem pa prepustil drugim gospodom lovcem, ki so se že šteli za nekaj, če so podrli s jstrelom ubogega zajca.'* Posebno pravi Tone, da so mu v spominu, ko so po daljšem tavanju po gozdovih, prišli vsi lovci skupaj in počivali. Med tem odmorom so navadno pogledali v svoje nahrbtnike. Ej, to je dišalo, ker je izmed naših domačih lovcev vsak vzel seboj na lov najboljše kar je imel. Kaj še le drugi gospodje, za katerimi .«o še z vozom pripeljali do določenega mesta. "Kaj misliš, kaj vse je bilo, in kaj vsega vajeni želodci morajo prenesti?" 44To je ibil lov," pravi Tone. "Seveda bili smo pa vsi vsega deležni, kolikor je kdo hotel, kar je prav prišlo tistim, ki >o že še lahko prišli cd tu mimo Ledin. Podmelca, do Raapotja, še tudi. Od tu pa smo videli, da je v nižini, to je v Idriji in doliT3poM.Toliniui5kem vseT^P" in pocedile so mu po fajfi sline,1 unel1 * no. Pnsii smo s sanmi v Idrijo ko jo je prižigal. Pri tem ni- H> ,'to -K v Tavčerjeve se sem mogel drugače, kot da priljubljenem lovišču, ki sem pripomnil, "pa kot zgleda razProstira med Lučnauii in Z: ti je vselej d oW,kla nus jfc gega prigrizeval. 8aj sva se noč in to soboto večer. Lovcem še iz Loke poznala, ko je bil za se ni kazalo vrniti domov v kaplana. Bog mu daj dobro!" Ljubljano ali drugam. Na dru-Zopet sem moral Tonetu pri- gi strani jili pa tudi ni mikalo, pomniti: "Tone, ko si okrog ker srečni so se počutili, sanic lazil in bil pri ljudeh vseh sort. da so bili na lovu v tako lepem snedel in ispil si pa veliko do- in 'prijaznem gozdu kot ie Zh- žak, ki se je z nam peljal do Podtrebuše. Ker je bil zgovoren mož, smo se veliko -pomenili; kako je pri nas in pri njih. Viprašal je nas: — Ma ben, kje, da bomo obstali in krmili. Jaz se mu hitro odrežem, da v Podtrebušu, pri Koritarju, ali pri tistem hudem dedcu, kjer je gostilna. Pridemo tja, in se ustavimo. Bilo je pri Koritarju. Jaz povprašam, kje je gospodar. Mož odgovori, 44 to sem ipa jaz.,," Tone pravi, da kako mu je šlo po glavi, ker je mislil, da ga bo mož takoj vrgel ob tla, ker je imenoval njegovo gostilno pri 44ta hudem dedcu." Pa ni bilo nič takega, mož je 'bil nas zelo vesel in se smejal, ko je nam nosil na rnizG. Korit ar je imel navado, da se je hitro ujezil za vsako malenkost, in nemalokrat je "svoje goste zmetal z gostilne, ker se mu niso prav obnašali. Po kratkem odpočitku, so pot na dalje« val i, in na predvečer sejma so že bili pri sv. Luciji, kjer so pripravili štante z 1>ril>ravili .ponve in lonoo, in prizgij in povej mi kako se ^^ so šli pQ ^^ fan. h je godilo, lradar si bil z dr. -n ,lekleta Cek iz Betajno- Tavcarjemna lorvu."Toneprt- yne