'HlH'H
Ištro:
Maribor. Korošice ulice 5.
„STRAŽA“
idu ja r poođeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
1 uredništvom se more govoriti *mk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon St. 113.
BamCnina listo:
Celo teto............i2	h
Pol leta...............6	K
Četrt leta ......	3	K
Mesečno............... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petit vrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
št. 88.
Maribor, dne 28. julija 1911.
Letnik III.
„Vspehi“ liberalne gonje.
Dr. Rybar in dr. Gregorin sta izstopila iz Hr-vaško-slovenskega kluba, to je najnojvejša, a tudi najpomembnejša vest, ki prihaja iz Dunaja. Tako nujno potrebna enotnost in tesna združenost med jugoslovanskimi poslanci je s tem dobila nov, razrušu-joči sunek. Zgodil se je ta korak, pod pritiskom zar-grizene liberalne javnosti, ki pozna samo svoje strankarske interese, a ji celokupnost ni nič. Hujskali in obrekovali so razni liberalni krakele-rji tako dolgo, da se je polaistil dvom nad umestnostjo združitve Narodnega kluba z Hrvaško-slovensko zajednico celo resnejših in treznejših krogov. Po daljših 'konferencah je vodstvo političnega društva „Edinost“ v Trstu sporočilo dr. Rybaru in dr. Gregorinu, da jima priporoča izstop iz HrVaško-slovenskega kluba. Z ozirom na ta sklep, svojega političnega društva sta dr. Rybar in dr. Gregorin izvajala konsekvence in, naznanila svoj izstop. V tržaški .„Edinost“ od dne 27. t. m. priobčujeta pismo „'Svojim volilcem“, 'ki ga radi njegove značilnosti prinašamo v celoti:
„Spoznanje in prepričanje, da more jugoslovanska delegacija na Dunaju le tedaj priti do polne veljave in do tako krvavo potrebnega vpliva na državno upravo, sta naju napotila, da sva takoj ob vstopu v novi državni zbor v družbi svojih tovarišev iz Istre zastavila vse svoje sile v to, da se ustanovi klub, ki bi obsegal vse jugoslovanske poslance.
Vsled odpora enega' dela dalmatinskih poslancev se ta ideja ni dala V polni meri uresničiti; pač pa se je nama posrečilo pridobiti za idejo kooperacije Hryatsko-slovensko zajednico, s katero je zato naš Narodni klub stopil v ožjo zvezo.
Žalibog pa n.ajš korak ni našel pri enem delu naših rojakov potrebnega umevanja. Spomini na ravnokar završeno volilno borbo so v naprednih krogih onemogočili trezno premišljevanje o —vsaj po najinem prepričanju — nujni potrebi in eminentni koristi naše zveze v narodnem oziru. Vsled tega nastala agitacija je žugala prestopiti tudi meje Primorskega, in vzbuditi v enem delu najinih volilcev dvome o u-mestnosti najinega koraka vsaj v sedanjem momentu.
Akoravno sva v zadnjih dneh prejela od odbora političnega društva „Edinost“ in od mnogih zavednih volilcev izjave popolnega zaupafnja in odobravanja, morala sva vendar upoštevati tudi one glasove,
PODLISTEK. Pogovor z gorilo.
Nedavno sem biral v „Elxcelsiorju“ pogovor s človeku pr,a(v nevarno opico, gorilo. Stvar se mi je tako dopadla, da sem sklenil povedati jo tudi Slovencem. Kako se je vsa stvar godila, nam dotični pisatelj tako-le pripoveduje:
Pred nekaj časom se je jalvila po amerikanskih časopisih prezanimiva vest, da si je, neki Amerika-nec pridobil velikanske zasluge na znanstvenem polju s tern, da je odkril opičji jezik.
Hm, sem si mislil, to bi se dalo praktično vpo-rajbiti. Takoj sem brzojavil dotjčnemu Amerikancu, če bi smel poslati k njemu svojega najboljšega prijatelja, pravega navihanca, da bi se naučil tega jezika. Ta Amerikanec mi je takbj odgovoril, da si naj trud in stroške raje prihranim. Poslal mi je pa kot vzorec brez vrednosti valjar za fonograf, na katerem je bila spisana vsa slovnica opičjega jezika. Res, čez deset dni sem dobil ta eksemplar popolnoma nepoškodovan.
Moj prvi zastopnik, gospod Blovieki, je dejal ta valjar takoj v aparat, ki je prav imenitno deloval.
Sedaj se je gospod Blovieki zaprl v svojo sobico, pridno Študiral noč in dan, in po preteku enega tedna se mi je zopet prikazal, pa Čudo, govoril je v popolnoma nerazumljivih frazah, le s silo in težava sem spravil iz njega, da je povedal, đ'a je pri Studiranju opičjega, ki je zelo zanimiv, pozabil svoj ma* terni jezik, da pa opičji jezik popolnbma obvlada in pričakuje le Še mojega povelja.
Velim mu torej iti v Afriko. Vozni listek sem mu že preskrbel, tako tudi popotno torbico, samokres, popotni list, železen oklep, ki je prav pptreben, ker gospe gorile in druge velike opice so nekako prepri-
ki so nam poročali o možnosti, da bi trajno zlobno in razburjajoče hujskanje vzbudilo nezadovoljnost v delu najinih volilcev in s tem motilo do sedaj vladajočo slogo na tržaškem ozemlju in dobro razpoloženje za toli zaželjeno delovanje za gmotne koristi kraško-vi-pavskega okraja.
Vdala sva se torej političnemu društvu „Edinost“, kateremu pripadava oba kakor odbornika,, in sva za sedaj izstopila iz vsake klubske zveze. S tem pa se nikakor nisva odrekla ideji, ki sva jo spoznala za dobro in koristno. Stoječa izven obeh nasprotujočih si jugoslovanskih taborov hočeva s podvojeno silo delovati na to, da prodere po vseh jugoslovanskih' pokrajinah spoznanje, da le „v edinosti je moč.“
Bratje Cehi so prišli do tega spoznanja šele po bridkih in trpkih skušnjah zadnjih let. Mislila sva, da bi se mogli tudi mi okoristiti s temi izkušnjami.
Velik del najinih volilcev naju je umel; da pa se o potrebi najine ideje prepriča tudi ostali del in vsa jugoslovanska javnost, in dq zamoreva popolnoma nepristranski delati v prospeh iste, odločila sva se, postajviti se na nevtralna tla.
Upava, da pride čas, ko bo <vjsa jugoslovanska javnost zahtevala, da se povrneva in da se nama pridružijo tudi ostali jugoslovanski poslanci.
Na Dunaju, dne 24. julija 1911.
Dr. Gustav Gregorin, drž. poslanec.
Dr. Otokar Rybar, drž. poslanec.
Kako herostratično je delo liberalcev, pove to pismo dovolj jasno. Vsak, ki zna le nekoliko Čitati med vrstami, mora uvideti, da vsi resni jugoslovanski krogi obsojajo divjanje nestrpnih liberalcev, in nam ni treba dodati nikakih komentarjev. H koncu samo še konšjtatiramo, da. so vse vesti o pristopu dr. Rybara in dr. Gregorina k mladočehom neresnične. Liberalci so res lahko veseli svojih „(uspehov.“
Maročansko vprašanje.
Anglija krši mir.
Angleški finančni minister Lloyjd George Je s svojim govorom izrekel svarilo na ajdreso Nemčije. S tem je pa zmešal nemško-francoska pogajanja. Cam-bon in Kiderlen-Wächter, zastopnika dveh najpomembnejših’ velesil, sta storila vse, da se pogjajanja iztečejo korektnim, prijateljskim potom. Ko se je- Cam-
jazne pri svojih pozdravih. Se tisti dan je gospod Blovieki odpotoval.
Moram priznati, da mi je bilo malo hudo za njim, pa kaj se vse ne stori za umetnost. Moral bi namreč, kar sem še pozafbil povedati, zabavati opice v Afriki. Ker je le o opičjem jeziku sanjaril, kakor se je sam izrazil, se mu ni bilo treba bati, da ga pozabi med potom.
Njegovih doživljajev, proti katerim je Karol May pravcata; otroška izmišljotina, ne morem tu naštevati zaradi pomanjkanja časa; le to naj povem, da je svoj cilj dosegel in se tudi svoje materinščine zopet zavedel.
Ravnokar sem pa prejel njegotv prvi pogovor z neko staro, sivo gorilo onstran Sahare. To pismo se glasi:
*
• •
Oborožen s svojim oklepom, ki me je pa zelo 0-viral, in pod katerim sem se strašno potil, ker je tu grozno vroče, sem šel v pragozd iskat goril, s katerimi bi se dala kaka pametna beseda spregovoriti; kajti madrili in druga 'drobnjad misli le na orehe in druge neumnosti, manjka jim pa smisel za vedo.
Naposled sem zapazil na visoki palmi staro, sivolaso gorilo, ki se je ogrevala na solncu. Poklical sem jo in jo prosil, Če bi bila tajk’o dobra, da bi prišla raz palmo, ker sem se že odvadil tako plezati, kakor sem znal v svojih otroških letih za vranjimi gnezdi.
Bila je sicer malo nejevoljna, da se jo drznem motiti v njenem popoldanskem spanju, pia prišla je le doli in me hotela za pozdrav objeti in pobožati. Prvega sem se branil, kar se je le dalo, drugo sem pa pripustil z opombo:
„(Presneto imaš trdo kožo.“
„(Mislim da“, mi je odgovorila.
Tako je beseda dala besedo. Pripovedovati sem ji moral, Če sem hotel, 'da ostane dobre volje, o Evropi in Ameriki; imel pa sem srečo, da sem ravno
bon, oborožen z dalekosežnimi pooblastili, podal v Berolin, da bi se pogajal z zastopnikom nemškega zunanjega ministrstva, je cel svet napeto pričakoval izida, a v trdnem upanju, da bo ta konferenca podala mirno in zadovoljivo rešitev sporne afere. Francija je bila že pripravljena, da 'dovoli Nemčiji nekaj kompenzacij, samo da dobi v Maroku prosto roko. Nemčija se je tudi opetovano izrazila, da proti gotovim odškodninam ne bo stavila Frie|nciji nikakoršnih zaprek. In na tej podlagi so se vršila pogajanja dostojno in mirno.
Šovinisti ob Seini in Spree ji pa so se repenčili, kakor da so zblazneli. Z mirnim tekom in izidom pogajanj se skratka niso zadovoljili; vsled tega pa so se na vse kriplje trudili, da bi z razširjanjem la-žnjivih poročil in fantastičnih kombinacij razdrli ali vsaj motili enotnost. Od „Echo de- Paris“ do „Leipziger TIagblatt“, od „Tempsa“ pa do „Kölnische Zeitung,“ — vse je bilo polno ostre polemike z ozirom na eventuelne kompenzacije, kar pa obih dveh mož ni moglo premotiti, da bi krenila na drugo pot.
Kakor strela iz jasnega neba pa je presenetilo poročilo, da hoče Anglija 'direktno poseči |v pogaja-
njaj.	Lloyd George je kot izvrstno sredstvo angleške ,vlade naznanil napeto poslušajoči javnosti, da Anglija na noben način ne privoli v to, da bi Nemčija dobila kakih kompenzacij. S tem je ustvarjena nova situacija. Anglija nastopi kot tretji kontrahent in hoče prevzeti kontrolo nad Francijo, ki ne sme svojim sosedom dajati nobenih pravic, ki bi „morebiti“ tangirale interese Anglije. Pogajanja v Berolinu so že skoro tako daleč tvspela, da'se je pričakovalo skorajšnjega konca. Vsled tega koraka Anglije so pa z e-nim udarcem uničeni vsi načrti. Anglija, ki že od-nekdaj dela po načelu „'divide et impera!“, hoče zopet z raznimi intrigami med Berolinom in Parizom zabiti Širok kol, da tako lažje pride do svojega lastnega računa. Pridržuje si pravico odobravanja even-tuelnih kompenzacij. To je bistvo, to je kvintesenca •angleške politike! S tem, da naj Francija svoje u-krepe vedno predloži Angliji, se poniža francoska republika do nekakšno trgovinske filijalke Velike Britanije. Samo ob sebi je umevno, da Anglija pod nobenim pogojem ne bi dovolila Nemčiji kakšnega pristanišča ob afrikanski obali, ki bi služilo Nemčiji kot operacijsko središče ob Atlantskem ocea/hu.
Rešitev maročanskega vprašanja je potemtakem danes mnogo težja, kakor je bila v začetku. Sicer pa
prav zadel, kar ji je najbolj ugajalo; pripovedovati sem ji moral o socialističnem programu, nad katerim je hotela izreči svoje mnenje. Naglašal sem pred vse-m prvo in glavno točko:
„Vsaka zasebna lastnina1 se mora vzeti in razdeliti med vse.“
-„Zelo dobro“, pravi nato moja gorila, „to je e!dino prav. Pri nas je tako že od pamtiveka. Le kar se sproti rabi, naj bi imel vsak posameznik; seveda kdor nima, pa vzame tam, kjer se dobi.“
:„No povzročuje to nikakih bojev?“ jo prekinem jaz.
„(Gotovo“, mi odgovori, „pride do pretepa, med mladimi in starimi, močnejšimi in slabejšimi; kdor je najslabejši, je premagan in- mora stradati, to je pač boj za obstanek.“
„Dobro“, ji odgovorim, „tako je tudi eden naj-ivečjih učenjakov, Darwin, rekel.“
iTiedaj se je pa namuzala, jaz sem pa vprašal nadalje-:
M mislite, gospa gorila, o prosti ljubezni?
„.Cisto naravna lastnost, katero smo me vedno imele; socialisti so nas popolnoma vredni; rekla bi skoraj, da so se tudi tega od nas naučili.“
„In kaj mislite o Bogu in neumrljivosti duše?“
„-Same gole fraze“, se je nasmejala, „prava gorila se za take neumnosti Še ne zmeni; Če so socialisti tega mnenja, so opištva [vredni, in prav rada bi videla vsaj njihove voditelje tu v pragozdu:	kakor
vidiš, je dovolj prostora.“
„(Odobravam vašo željo“, sem odgovoril, ,ikaj pa mislite o držalvi?“
. „(Neumnost, vsak živi za-se, po svoji volji, to je pravi red."
-•’-'PP'“- sem pripomnil, „pa Če se kdo pregreši, mora biti pač kaznovan?“
„O ne“, mi potuhnjeno odgovori, „pregreškov sploh ni: vsak ima svpjo naravno pravico biti okoli sebe; Če to ni komu po volji, naj gre drugam. Kar
je upanje, da bosta obranila berolinska in pariška kabineta hladno kri, in storila vse, da se ohrani potreben mir med evropskimi narodi. Maročansko v-prašanje je bilo že v veliko bolj kritičnejših položajih, kakor sedaj. Mirno lahko pričakujemo, da bo ta najnovejša laza maroškega konflikta res ugodno rešena!
Sv. oče o katoliški akciji in kat. časopisju.
Uradno glasilo svete stolice prinaša papeževo pismo na braziljanske škofe.. Ker vsebuje imenovano pismo važna razmotrivanja o kršcansko-socialnl akciji in o katoliškem časopisju, smemo smatrati, da je pismo sv. očeta namenjeno splošno za vse katolike:
„Kar zadeva drugo točko, ki jo priporočamo vašemu nadpastirskemu delovanju, veste, kaj je bistvo in natura socialne akcije katolikov, katera pravila naj uvažuje, da družbi tem bolj. koristi. Vse to so povedale enciklike našega prednika LeonaXIII, : .Quod apo-stolici muneris, Rerum novarum, Graves de comuni, iz katerih smo tudi mi posneli nauk in forme „Motu proprio“ z dne 18. decembra 1908 glede regulacije akcije krščanskega ljudstva. Poleg tega se lahko vsak sam prepriča o teh vprašanjih,’ ki smo jih stavili do italijanskih škofov v encikliki „il ferme proposite“ z dne 11. junija 1905, Duh tega stoletja že uči, da morate krščansko-socialno akcijo z vso energijo podpirati in razširjati v svojih’ škofijah. To zahteva kr-ščapska ljubezen, ki zapoveduje, da se moramo z vso vnemo med seboj podpirati. To zahtevajo tudi interesi krščanskega ljudstva, ki ga dan za dnevom Ščuvajo nevarni agitatorji.
Ljudstvu moramo priskočiti na pomoč, dokler je še Čas, da ne pade v roke brezvestnih socialistov, ki ga oropajo najdražjega — vere.
Glede katoliškega Časopisja — pravi papež dalje — moramo isto toplo priporočati, ker je pospeševa-telj kršcansko-socialne akcije, in kot tako vnema ljudstvo k dobri in vstrajni akciji. Gotovo vam je znana razdiralna in zidajoča moc časopisja, ki zbog svoje nizke cene prodre v najnižje sloje in seje tako svoje nauke na obširno polje, Mi zelo želimo, da se potrudite, po svojih škofijah razširiti dobro Časopisje. Zaupajte katoliškim možem, ki se odlikujejo po znanosti in čednosti misijo, da pišejo preudarno in spoštljivo o avtoritetah in pri tem branijo in čuvajo resnico in pravico, Samo izdajanje Časopisov pa ne koristi mnogo, treba je kolikor mogoče velike razširjatve, da dobijo vsi priliko, da Čujejo resnico, posebno pa oni, za katere se trudi krščanska ljubezen, da bi jih strgala iz rok strupenega časopisja.“
Snažno delo v Stolni ulici.
(Nekoliko odgovora.)
Pod tem naslovom objavila je ,,'Sloga“ z dne
21.	julija 1911 Članiek, ki ga je povzela iz „Narodnega Lista“ z dne 13. julija 1911. V tem članku napada nadučitelj Majcen Spodnještajersko ljudsko posojilnico v Miariboru, katero imenuje „[vedno suho P.u-šenjakovo posojilnico“, češ, da je veliko svoto 30.000 kron vkljub mili prošnji stiskanih iztirjala od posojilnice pri Sv. Djuhu pri Lučanah v petih dneh. Odvetniku dr. Leskovarju pa očita, da je za svojo pomoč DuhbvČanom naračunil samo tokrat 120 K za o-pomin, štetje denarja itd.
V pojasnilo cele zadeve naj služi sledeče:
se mi zdi, da vi štejete med pregrehe, je le izvrševanje nekega naravnega nagiba.,' ki je prirojen, in kateremu še mora vsak vdati. Vsak nagib zahteva zadoščenje.“
.Te besede so se mi prav njej primerne zdele. Vsled golega zanimanja sem nadalje vprašal:
.„Ker ne poznate niti zakona, niti družine, kaj pa z otroci?“
„Prav enostavno. Mati jih vzgaja, dokler ne vzrastejo; potem pa. pripadajo državi, morajoi si iskati hrano; zemlja daje pač sad za vsakogar.“
„pa nimate nikake vzgoje?“
„Zakaj neki?“ mi odgovori. „Vse je dobro, kar pride iz rok narave; vzgoja bi dala prirojenim naravnim lastnostim le nekaj nasprotnega.“
Pri tem pa me je gledala tako modro, da sem mislil, da [vidim pred seboj Te an a Tacqiuesa Rousseau a Nekaj Časa sem mirno Čakal, nakar me pa zopet vpraša:
„Kaj si mislijo ljudje po svetu o nas?“
„prav zelo vas slavijo po svetu. Že pred več kakor tisoč leti je poslal slavni Harun al Rašid malo opico Karolu Velikemu, o kateri pravi znani pesnik Weber :
v . v „Ta opica Te prva, ki se na severu dobi;
Človeški očetje so pozneje V navado v deželi prišli.“'
„Zares?“ je zavriskala in me hotela to pot malo nežneje pritisniti na svoje opičje srce.
„Prav zares“, sem ji odgovoril, ,„pri nas je le tisti velik učenjak, ki pravi, da Človek izhaja iz opice ; tako uči vzvišenost Haeckel in mnogo drugih temeljito izobraženih ljudi.“
„Dobro, izborno“, je zarjula in vsled Čistega veselja izdrla bližnje drevo, ,,,in to so gotovo tudi u-Čitelji slavnih, z nami ,v mišljenju sorodnih ljudi, katere imenuješ socialiste?“
Pri posojilnici pri Sv. Duhu pri Lučanah igra glavno vlogo znani nadučitelj Majcen. Njegova vloga je tolika, da kar sam podpisuje in. potrjuje vplačila, čeravno je to naravnost proti pravilom. Ko so se vršile leta 1910 državnozborske volitve za marenberŠki okraj, je priredil gospod VI. Pušenjak shod pri Sv. Duhu pri Lučanah. Na ta shod pai je prignal nadučitelj Majcen svoje pristaše. Obnašal se je na tak način, da se je kmetom to početje naravnost studilo. Vsled tega so prinesli brez vsake agitacije in popolnoma prostovoljno hranilne knjižice posojilnice pri Sv. Duhu v Spodnještajersko ljudsko posojilnico z motivacijo, da nočejo imeti denarja hranjenega pri taki posojilnici, kjer odločuje nadučitelj Majcen. In Spodnještajerska ljudska posojilnica je s pismom z dne 28. julija 1910 poslala osem knjižic posojilnici pri Sv. Duhu s prošnjo, naj posojilnica pri S(v. Duhu poroča, kedaj bode knjižice realizirala. Slo se je za skupni znesek po 23.436 K 46 v. Na to pismo [posojil-, niča pri Sv. Duhu sploh ni odgovorila. Še-le vsled ponovnega pisma je odgovorila idne 17. avgusta 1910.
V	tem pismu potrjuje posojilnica pri Sv. Duhu sprejem omenjenih knjižic ter poroča, da se bode reali-zat izplačal po 28. oktobru 1910. Dne 19. oktobra 1. 1910 poroča posojilnica pri Sv. Duhu, da bode svoto izplačala Zadružna zveza v Celju. Minul je oktober, a plačila ni bilo. Vsled tega se je Spodnještajerska ljudska posojilnica obrnila dne 2. novembra 1910 zopet na posojilnico pri Sv. Dubu z obvestilom, da Zadružna zveza v Celju nakazane svote Še ni poslala in da hoče imeti plačilo tekom petih dni, ker bi sicer izročila zadevo odvetniku.
Spodnještajerska ljudska posojilnica je morala urgirati plačilo vložnih knjižic, to pa radi tega, ker je že svoj Čas naznanila strankam, ki so jej izročile hranilne knjižice v svrho realizacije, da bodo dobile denar koncem meseca oktobra 1910, kakor je to poročala posojilnica pri Sv. Duhu v svojem pismu z dne 17. avgusta 1910. Stranke so vsled tega prihajale y Spodnještajersko ljudsko posojilnico in. zahtevale knjižice, Spodnještajerska ljudska posojilnica jim pa knjižic ni mogla dati, ker še ni imela denarja. Se le dne 3. novembra 1910 je sprejela Spodnještajerska ljudska posojilnica od ppsojilnice pri Sv. Duhu pismo, datirano z dne 2. novembra 1910. V tem pismu naznanja posojilnica pri Sv. Dubu Spodnještajerski ljudski posojilnici, da je Zadružna zveza v Celju poročala posojilnici pri Sv. Duhu V, pismu z dne 29. oktobra 1910, da ne more denarja spraviti pred enim mesecem. Ob enem je prosila Spodnještajersko ljudsko, posojilnico, da bi jo Čakala na izplačilo glavnice tri mesece.
Tej prošnji Spodnještajerska ljudska posojilnica z ozirom na striktne zahtevo strank ni mogla u-streči. Vsled tega je poročala posojilnici pri Sv. Duhu v pismu! z dne 3. novembra 1910, da. mora vstra-jati pri tem, da pošlje posojilnica pri Sv. Duhu rea-lizat knjižic najpozneje do dne 10. novembra 1910.
V	istem smislu je poročala Spodnještajerska ljudska posojilnica tudi v pismu z dne 7. novembra 1910. In ker se pa na opomin Spodnještajerske ljudske posojilnice posojilnica pri Sv. Duha ni ozirala, izročila je Spodnješt. ljudska posojilnica zadevo svojemu pravnemu zastopniku odvetniku dr. ‘Josipu Leskovarju. Le-ta je opominjal posojilnico pri Sv. Duhu s pismom z dne 14. novembra 1940, naj plača že dne 1. nov. 1910 v plačilo zapadle zneske na glavnici in obrestih' de dne 28. novembra 1910. Na stroških za informacijo, pooblastilo, opomin, štetje denarja je naraču-
nil 32 K 83 v. Posojilnica pri Sv. Duhu je potem plačala svoj dolg direktno pri Spodnještajerski ljudski posojilnici dne 27. novembra 1910 in sicer po posojilnici v Mariboru. Vsled tega je odbil dr. Leskovar od zaznamovanih stroškov v znesku po 32 K 83 vin. stroške za Štetje denarja in zaracunil in dobil plačano na stroških le znesek po 8 K 31 vin., reci in beri: osem kron 31 vinarjev.
Iz navedenega izhaja, da je nadučitelj Majcen govoril neresnico, da je Spodnješt. ljudska pos. iztirjala svoto po 30.000 K v petih dneh. Res je namreč, da je Spodnještajerska ljudska posojilnica poslala s pismom z dne 28. julija 1910 osem vložnih knjižic s skupno svoto po 23.436 K 46 v in 'da je v tem pismu dala posojilnica pri Sv. Duhu popolnoma na prosto, kedaj hoče realizirati ivposlane ji vložne knjižice. Posojilnica pri Sv. Duhu je potem iz lastnega nagiba volila rok po 28. oktobru 1910, torej še pred
1.	novembrom 1910 in to očividno, da bi si prihranila obresti za mesec oktober. Pri posojilnici pri Sv. Duhu se namreč računajo obresti le do zadnjega dne prejšnjega meseca. Spodnještajerska ljudska posojilnica je to brez ugovora akceptirala ter naznanila strankam, kedaj naj pridejo po denar. Posojilnica pri Sv. Duhu pa svoje obljube ni mogla izpolniti, ker je bila celjska Zadružna zveza suha. Vsa krivda zadene torej celjsko Zadružno zvezo in gospodarstvo pri tej zvezi, da ne more svojim članicam vrniti naloženega denarja in to v celih treh mesecih. Vkljub temu pa Spodnještajerska ljudska posojilnica ni vložila tožbe proti posojilnici pri Sv. Duhu, ampak je po odvetniku podaljšala rok Še zopet za 28 dni. Vidi se torej, kako resnicoljuben je nadučitelj Majcen. Lagal je ta dopisnik tudi o odvetniku gospodu dr. Josipu Leskovarju, trdeč, da; je naračunal Duhovčanom 120 K na stroških. Zaračunal je le 32 K 83 v., plačali so pa potem DuhovČani samo 8 K 31 v in to radi tega, ker so stroški za štetje denarja odpadli, ker se je plačalo direktno pri Spodnješt. ljud. posojilnici. Vsa resnicoljubnost dopignikarja se vidi iz tega, da ,so odi stroški natančno specificirani in da je bila s tem dana posojilnici pri Sv. Duhu prilika, izogniti se stroškom za štetje denarja, katere odvetnik po tarifu mora računati, s tem, 'da lahko plača direktno pri zar (vodu samem.
Ni čuda, da izgublja ljudstvo zaupanje v posojilnico pri Sv. Duhu, kajti ravno v denarnih stvareh je naše ljudstvo najbolj občutljivo in zaupa svoj denar res le samo možem, ki so zaupanja tudi vredni.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 26, julija.
Držafvna zbornica se je danes posvetovala o u-vozu argentinskega mesa. Debata je bila mirna. Volitev nekaterih odsekov se je odgodila, ker se stranke na svoje kandidate niso mogle združiti. Koncem seje je prišla na vrsto droKobyezlca zadeva. Po sklepu seje se je sešel bančni odsek, ki bo bančno predlogo najbrže že v eni seji rešil. Sledi podrobno poročilo:
Glavni govornik Reumann je dve uri preganjal draginjo; kot jako dolgočasnega govornika ga je le malo poslušalo. Nadalje so govorili Pitacco, Waber, Jerzabek, Zenker in Goli, vsi večinoma v tem smislu, da n,aj vlada dovoli neomejen uvoz argentinskega
„Gotovo“, ji odgovorim, („socialisti kar govorijo za vaš rod; na visoki šoli v Berolinu, odkoder se ti nauki razširj.aflo na vse strani sveta, uče, da ste vi pradedje in predpodobe človeštva. V berolinskem a-kvariju so pred več leti gojili nekega zastopnika vašega rodu tako dolgo, da’ je ubožec' umrl.“
„D ti ubožcek, ti, da je pač moral umreti, kar kor praviš. Mi li hočeš storiti malo uslugo?“
„Iz srca rad“, ji odvrnem.
„Midva ostaneva dobra prijatelja.. Oskrbi mi, lepo te prosim, vozni listek do vaše Evrope; kajti denarja je tu tako malo, kakor ga bo v prihodnji socialistični državi. Hočem iti s teboj in upam, Če ti dobro besedo zame spregovoriš, da postanem profesorica na socialistovski visoki Šoli v Berolinu.“
Taz sem je seveda hitro vse obljubil in bodem kmalu zapustil s svojim spremljevalcem državo pri-hodnjosti.
Tu se neha povest mojega zvestega Blovickija; morda dobimo o priliki Še kako poročilo.
Razstave in vzorna posestva.
Kar so ljudje izumili ali dosegli pri raznih’ strokah človeškega dela, to radi tudi drugim pokažejo, da pride novi izum in napredek v, splošno korist. Nastale so razstave najbolj različnih reči. Na velikih razstavah je sedaj prava Šola vsega človeškega znanja. Vpeljale so se tudi živinske razstave, kamor pripeljejo kmetje svojo najboljšo živino. Za najlepšo se dajo nagrade gospodarjem, Ha se s tem javno prizna njih vseh pri živinoreji in se jih postavi tudi drugim za vzgled. Kmetje, E pridejo gledat razstavljeno živino, naj bi se učili, kaj se da s trudom doseči pri naši Živini. Razstave splošno zelo povzdigujejo zanimanje za živinorejo in so vsem gospodarjem
v vzpodbudo, da se Še višje povzdignejo v gospodarskem delu.
V zadnjem Času so se po nemških deželah začeli oglašati veljavni možje proti živinskim) razstavam, o katerih pravijo, da ne prinesejo toliko sadu, kolikor stanejo. Gospodarji dobro izpitajo živino, katero mislijo razstaviti, navadno na škodo druge živine. Pripeljejo na razstavo lepo rejeno žival, deloma iz napuha, da bi velja,'li za najboljše živinorejce, deloma pa tudi iz resničnega zanimanja za dobro stvar. Toda navaden kmet njih drage reje ne more posnemati. Premovana živina gre prav pogosto od razstave k mesarju, ker se žival ne rabi za pleme. Denar za premije je skoro zavržen.
Te nekaj resnice v teh besedah, toda splošno moramo reči, da so živinske razstave pri nas obrodile veliko Sadu in vzbudile pri kmetih zanimanj o za dobro živinorejo. Da bi se pa vspehi pokazali, bi se morale razstave na istem kraju vsako drugo ali vsaj vsako tretje leto vršiti.
Važnejša je pa drugai misel teh mož, ki pravijo, da bi se moralo pred vsem premovati celo gospodarstvo enega kmeta. Od ene krave, telice, bika ali prašiča se ne more razvideti celotno gospodarstvo e-nega kmeta in njegova živinoreja se ne more spoznati. Lahko ima slučajno dobrega bika, ko ni vse drugo gospodarstvo nič vredno. Premovati bi se torej morala najprej vzorna posestva, naj bodo še tako — majhna.
Kdor pozna; razmere po kmetih’, bo vedel, da v krajih, kjer Še ni noben v resnici začel z delom, ne pomaga veliko najboljše predavanje, niti tečaji. Naš kmet mora sam videti, ne le slišati. Vedno se bo izgovarjal: „jTo je mogoče drugod in drugim, pri nas ne gre.“ JT|u pa vpliva na ljudi kakor svetla solfnčna luč zgled dobrega gospodarja,, E si je uredil gospodarstvo : hlev, gnojno jamo, svinjak, živino, polje in travnike. Tia praEiČni, dejanski zgled vleče ljudi in jifi navduši za napredek in delo. Svojim očem bodo
mesa in goveje živine iz Balkana, kar pa bo brez dovoljenja ogrske vlade zelo težko.
Flrihodnja seja dne .27. julija.
♦	*
Bančni odsek je rešil po daljši razpravi bančno predlogo.
*	•
Dunaj, 27. julija.
Malo minut prod 10. uro otvori predsednik! dr.: Sylvester 6. sejo. (Temperatura ne visoka, ozračje soparno.
Po kratkem branju poročila se je nadaljevala dravinjska debata. Po govoru /poslanca Hras'k'yja je dobil besedo poljedelski minister dr. Widman.
Za poljedelskim ministrom Widmanom so govorili pl. Pantz, Schuhmeier, Cehelski (Rusin), Bau-chinger (krščanski socialec), Wedira (nemški nacio-nalec), Eisenbut (krščanski socialec), Eisterer (kršč. socialec) in poslanec Hladnik, ki je opisal med drugim tozadevne razmere na Kranjskem in povdarjal, da v Argentiniji sploh ni kmečkega stc<nu, ampak je prevzel čelo akcijo argentinskega mesa neki mesni trust. Končno izjavi, da bo glasoval proti Reumanu. Za Hladnikom je govoril Še Formanek (mladočeh), na kfar se je debata zaključila.
Glavni pregovoruik je bil poslanec Wedra — proti predlogu je govoril kot glavni govornik poslanec Udržal.
Seja se je zaključila ob ?/&,. uri.
Prihodnja seja dne 29. julija ob 11. uri predpoldne.
*
* *
•Dr. J ankovič je vložil v seji dne 21. julija nujni predlog za po toči poškodovane v občinah: Kostrivnica, Sv. Trojica in Sv. Katarina pri Slatini, Slatinska okolica in Takačevo; nadalje nujni predlog za one po povodnji oškodovale posestnike v občinah Sv. Ema, NezbrŠe, Sedlarjevo, Lastnic in Sv. Peter pod Sv. gorami.
Državni proračun za leto 1911.
Finančno ministrstvo je predložilo drž. zbornici proračun za leto 1911. Sklupnih izdatkov za leto 1911 bo 2.881,709.143 K proti 2.780,822.657 K za lansko leto. Skupni izdatki so specificirani v 19 točkah. Potemtakem so se letos zvišali državni izdatki za (približno 100,000.000 K. Kljub temu pa se je posrečilo, pokriti izdatke do približno treh milijonov kron.
Skupni dohodki, ki so deloma pokrili izdatke, znašajo 2.881,758.772 K proti 2.727,741.383 K za lan,-sko leto. Kakor izdatki, tako so tudi dohodki specificirani v 19 točkah, izmed katerih, pa jih celih 6 nič ni prispevalo za dohodke. Ker so se dohodki — brez zvišanja davkov ali novih davkov — zvišali za 154,017.389! K proti lanskemu letu, je zginil deficit iz lanskega leta. Mesto njega pa; je stopil skromni preostanek' 49.629 K.
Proti Cehom na Pruskem.
Dne 1. septembra stopi v veljavo prepoved proti češkim rokodelcem, ki jo je izdal minister za notranje zadeve. Češki delavci, ki so prišli pred letom 1009) v Prusijo, smejo začasno še 'nadalje ostati v deželi. Tisti češki rokodelci, ki so prišli med 1. 1909 in 1910 na Prusko, morajo zapustiti deželo najkasneje do 20. decembra 1911. Pred 1. februarjem 1912 ne smejo biti na noben način Vnovič nastavljeni, pa tudi tedaj samo v takih obratih in pri takih delodajalcih, 'ki dobe za to posebno dovoljenje.
Ogrska.
Tehniška obstrukcija v ogrskem ‘državnem zboru traja dalja
kmetje najbolj verjeli. Vsa okolica se mora po enem samem res vzornem posestvu gospodarsko čudovito povzdigniti. Saj je gotovo, da bi iahko redili še enkrat toliko govedi in prašicefv, kakor jih sedaj redimo, ko bi znali vse naše moči izrabiti. Ravno pri pregledu vsega gospodarstva se bi tudi reja plemenske živine najlažje dobro presodila.
Prav lep zgled tega imamo na Francoskem. Že leta 1864 so se določile častne nagrade za vzorna, posestva v posameznih okrajih, ki so se ogledala za časa razstav. Posestnik, ki je prosil za nagrado, je moral sam natančno popisati svoje posestvo in pojasniti razvoj sedanjega gospodarstva, da so imeli Člani komisije, ki so vse natančno pregledali, že vse pred ogledom v rokah. Laznikom sie je seveda slaba godila, Premije so bile prav visoke. Najbolj urejeno posestvo je dobilo 5,000 frankov (frank po našem 95.5 vin.) nagrade, srebrno posodo, vredno 3000 frankov, ter za 500 frankov zlatih in srebrnih spominskih svetinj za posle in'delavce. Na Francoskem je tekmovanje posestnikov za najbolj vzorno posestvo v okraju rodilo prav ugoden sad. Tudi tej napravi se’ ima Francoska zahvaliti za sedanje dobre kmetijske razmere.
Pri nas ne bi mogli posnemati brez posebne državne podpore Francozov. Ko bi se pa za vsak sod-nijski okraj določila premija 2000 K za najbolj vzorno posestvo in bi se določil za ureditev rok' treh let, bi to vzbudilo pri kmetih živahno zanimanje za napredek. Iz teh poskusov bi se potem tndi drugi učili. Deželo bi to stalo nekaj tisočakov, toda gospodarstvo se bi povzdignilo za milijone.
V prvi vrsti je dolžnost drža/ve in dežele, na, enak način pospeševati gospodarstvo. Stroški bi bili v primeri z vspehi neznatni.
Dne 24. t. m. so imeli socialdemokrati v raznih okrajih Budimpešte shode, na katerih so nastopali za splošno volilno pjravico. Po končanih shodih, so zborovalci prikorakali pred klubske prostore Justhove stranke, kjer je govoril grof Tleodor Batthyany in Še več drugih govornikov. Eden je de jap, da grof Stef. Tisza pač šle’ lahko zadržuje bjrzovlake, ne pa zmage socialdemokratičnih idej.
Srbija.
V; Racconigi se je zaročila srbska princesinja Helena, s princem Ivanom, sinom ruskega velikega kneza Konštantina.
Princesinja Helena, najstarejša treh otrok kramlja Petra in, pokojne Črnogorske princesinje Zorke, bo meseca oktobra 1911 stara, 27 let, njen ženin, — princ Ivan — je nedavno dovršil 25. leto starosti. Princ je sin velikega kneza Konštantina KonŠtanti-noviča in njegove soproge Elizabete Saško-Altenbur-Ške; tudi njegova stara mati je bila princesinja Al-tenburšfca, stari oče je dil brat cesarja Alekjs.tfulra drugega.
*
* *
Poroča se, da se bode kralj Peter spravil s svojim najstarejšim sinom, prejšnjim prestolonaslednikom 'Jurijem. Izjavil je baje, da bo poplačal vse njegove dolgove.
Mednarodni položaj je kritičen.
„iMorningpost“ piše, da ni bil od julija 1870 mednarodni položaj tako kritičen, kakor sedaj. Nemčija je stavila Franciji take zahteve, jv katere ista ne more nikakor privoliti. Vendar bo možno, z nekoliko dobre volje premagati krizo, ki leži sedaj nad celo Evropo.
Cesar se ne udeleži velikih vojaških vaj.
„Pester Lloyd“ poroča, da je cesar definitivno sklenil, da se ne udeleži velikih vojaških v,aj, ki se bodo na jesen , vršile v severni Ogrski, in sicer radi tega ne, da se ne izpostavi velikim naporom, združenim z vajami. Vrhno vodstvo vojaških vaj bo poverjeno prestolonasledniku Franu Ferdinande, ki mu bo tudi prideljen nečak nadvojvoda Karol Fr. Josip.
Portugalsko.
„Humanite“ prinaša iz Portugala pismo Jaure-sovp, ki zatrjuje, da je dinastija ßraganza že dogo-spodovala.
Perzija.
Proti bijvšemu perzijskemu šahu Mohamed Aliju in proti Sadar ed Daulehu je sedanja, vlada najela moriipe. Ekspedicije so na poti proti bivšemu šahu. Bahtiari so dali Mohamed Aliju naj razpolago 2000 konjenikov. Oblasti v Hamad an,u so pobegnile, meščani so pa naprosili princa Salar ed Dauleha, pristaša bivšega šaha, da zasede mesto. V Mešedu pa Ščuva duhovništvo proti konštituciji in 'agitira za bivšega sultana, ki pridobiva od dne 'do dne več pristašev. Da bi vstaše ostra,šila, je postavila vlada pred hišo generalnega guvernerja v Tjebrisu vislice. — MedŠid ed Dauleha, katerega so v, nedeljo aretirali, je dala vlada v Teheranu usmrtiti.
„Avanti“ v Milanu.
Iz Milana poročajo, da so vodje socialističnih strank ustanovili lastno založništvo v svrho izdajanja glavnega socialističnega, glasila „Avanti“, ki je doslej izhajal v Rimu, Kapital znaša 1,200.000 lir.
Maroko.
.„Zeit“ poroča iz Pariza, da je dospela pariškim listom vest, da je bil umorjlen konzul v Alkasar-ju. Vest pričakuje potrdila.
Vsi gospodarji ne bodo mogli dobiti podpor za vzorna gospodarstva, če se tudi razpišejo nagrade. Mi se. ne smemo zanašati le na državo ali deželo, — storiti moramo, kar je potrebno, iz ljubezni do dobre stvari, zavoljo la,stne sreče in zavoljo koristi bližnjega.
Kaj je lepšega na svetu, kakor zavest, da smo nekaj storili za splošno korist in pomagali trpečim bratom! Miloščine ne moreŠrdati velijkb ubogim revežem, toda pomagati jim s svojim delom in vzgledom je lepša in trpežnejša miloščina, kakor nekaj vinarjev. Delo stori, da miloščine ti reveži kmetje še sploh potrebovali ne bodo. Vsak, ki je povzdignil s svojim delmn gospodarstvo kraja, je največji dobrotnik ljudi, čeprav /n|e bo našel hvaležnosti. S tem se da našim potomcem zanesljiva podlaga boljše bodočnosti. Ce imaš torej pamet in denar, ne moreš nič boljšega storiti, kakor če prav lepo urediš vse svoje gospodarstvo. Tvoj vzgled bo bolj vplijval, ka£or vsi nauki, ki se le slišijo in pozabijo.
Tako vzorno posestvo ti ne bo v škodo, ampak v največjo korist. Kdor vse pametno in vse vggled-nd uredi, bo od svojega posestva Še enkrat toliko dobival, kakor sedaj od zanemarjene beračije. Naložena glavnica s,e obrestuje na leto do 100 odstotkov. Vsi‘gospodarji, ki so napravili taka posestva, so to sami skusili. Ravno v tem gospodarstvu bioš imel najčistejše veselje ter pravo srečo, in p& zadovoljnost srca. Pijanci bredejo v mlaki pijače, druge razveseljuje prazna zabava in druščina. Kmet ima svoje veselje na polju, v lepi živini, Čednih' poslopji?! in seveda na dobri družini, ki ga; ljubi. Na, takem vzornem posestvu morajo tudi ljudje srečni in veseli biti, kar je lahko, če jih druži delo in ljubezen,.
Na drugem mestu prinašamo informativen čla-nek o kritičnem svetovnem političnem položaju, ki je nastal vsled maročanskega vprašanja. — V naslednjem podamo še najnovejšo izjavo angleškega ministrskega predsednika Asguitha k tej kočljivi zadevi. Asquith je podal včeraj, dne 27. t.. m. v angleški državni zbornici v bistvu sledečo izjavo:
Očividno je maročansko vprašanje na tem, da prinese v kratkem preteče težkoče, vznemirjenje in skrb, ako se pravočasno ne reši ugodno. Med Nemčijo in Francijo so pogajanja v polnem teku, kar ne škoduje interesom Anglije, ki niti ne misli na to, da bi se izven Maroka vmešavala v, teritorialne pogodbe; govor finančnega ministra Lloyd Georgea in moja izjava dokazuje jasno, da tukaj ne zastopamo vladajočega ali vznemirjajočega stališča, V podrobnosti in bistvene kontroverze se ne bomo spuščali.
Draginja.
Včeraj dne 27. t. m. zvečer se je končala v državni zbornici razprava o takoimenovjanera mesnem vprašanju. .Vloženih šest nujnih predlogov glede draginje se je odkazalo draginjskemu odseku, ki bo v teku 24 ur zopet poročal zbornici. Debata, ki je bila mestoma in pri nekaterih govornikih samo demagogi-čnega značaja, je prinesla tudi zanimivi izjavi barona Gautsche in poljedelskega ministra barona Wid-mana. Baron Gautschev govor, v katerem je povdarjal, da se da mesno vprašanje stalno rešiti samo s povzdigo domače živinoreje, smo prinesli že v zadnji številki. Danes hočemo navesti gLajvne misli baron Widmanovili izvajanj.
Najprvo je minister zagotovil, da /pričakuje izboljšanja takozvanega draginjskega vprašanja, ki je težko zadelo najrazličnejše sloje prebivalstva, samo, ako se znatno pospeši vsa kmetijska produkcija in se prodajalni trg organizira. Uvoz prekmorskega mesa ni nič drugega, kakor nekaka pomoč v sili. Radi ve-terinarno-policijskili pomislekov glede prekomorskega in posebno pa argentinskega mesa, ki izvirajo iz dejstva, da v deželah, kjer je tako kolosalno razvita živinoreja, ni zanesljive veterinarne službe, je potrebno uvaževati v teh deželah celo vrsto varnostnih priprav.
Kar zadeva popolno in trajno ozdravljenje dra-ginjsikega zla, se mora na eni strani izvesti pridelovanje kmetijskih produktov na najracionelnejši, najcenejši in najizdatnejši način, na drugi strani se naj temu primerno organizira trg, da se zajamči najboljša rentabiliteta blaga. Z ozirom na mesno vprašanje, je minister mnenja;, da je gojitev umne živinoreje ena najvažnejših nalog.
V nadaljni razpravi je omenjal veliko akcijo, da se povzdigne in pospeši domača živinoreja. Podpira se planšarstvo, zboljšuje se travnike itd., ter se upai na ta način tekom let postaviti živinorejo na dokaj višje stališče, kakor stoji danes. Kar se pa tiče organizacije trga, je največje važnosti pospeševanje vnovčevanja živine. Veliko je k temu pripomogla leta 1910 tozadevno ustanovljena; centrala, ki je na tem polju že mnogo koristila.
Iz izjav obeh ministrov sledi, da vlada pri merodajnih krogih pravo umevanje položaja, Vlada se ni vlovila na limanice raznih socialno-demokratičnih in meščansko-liberalnih strank, ki kriče, da je draginjo zakrivil kmet. Vsakemu, ki pozna le nekoliko razmere in ni zloben, je znano, da pri sedanjih razmerah ravno kmet skoraj največ trpi. Kdor trdi, da se sedaj kmečkemu ljudstvu — in če je ono zakrivilo draginjo, bi se mu moralo — dobro gcp, ta brezvestno hujska.
Ce bo vlada res dosledno vršila svojo nalogo in skrbela za domačo živinorejo, poleg tega pa stopila raznim židovskim prekupcem na prste, potem smemo pričakovati, da se bodo draginjske razmere zboljšale. Dejstvo pa ostane: Ob zdravem in močnem kmečkem stanu bo krepko in življenja polno vse naše narodno gospodarstvo.
Katoliški shod jugoslovansko mladine
ob desetletnici slovenskega katoliškega akademičnega tehničnega društva „Zarje“
'dne 24., 25., 26. in 27. avgusta 1911 v, Ljubljani.
Spored:
I.	Dne 2 4. avgust at:
Ob s. uri popoldne:	Občni zbor Slovenske di-
jaške zveze.
Ob 4. uri popoldne: Občni zbor JSlovienske Straže.“
Ob 8. uri zvečer: Pozdravni večer, ki ga priredi slovensko katoliško akapemičnc tehnično društvo „iZiarja.“
II.	Dne 25. avgusta:
Ob pol 9. uri dopoldne: Sveta maša.
Ob 9. uri dopoldne: Slavnostno zborovanje ob desetletnici slovenskega katoliškega akad. tehniškega društva „Zarja,“
Ob 3. uri popoldne: Zborovanja dijaštva v odsekih.
Ob 7. uri zvečer: Akademija, ki jo priredi Hrvatski djački savez, nato predstajva, ki jo prirede slovenski abiturijentje.
III.	Dne 2 6. avgusta:
Ob 8. uri dopoldne: Vzporedna zborovanja: 1. Skupno zborovanje dijaštva. 2. Pelegacijsko zborovanje: a) Mladeniških zvez, b) Marijinih družb, c) Orlov, Ö) društev rokodelskih pomočnikov.
Ob 11. uri dopoldne: Občni zbor Slov. kršč.-socialne zveze.
Ob 3. uri popoldne:	Občni zbor Lige slovan-
skih kat. akademikov.
Ob 5. uri popoldne:	Skupno zborovanje vseh
mladinskih organizacij.
Ob 8. uri zvečer: Vzporedno: a) Komerz Lige slovanskih katoliških akademikov; b) Predstava v Ljudskem domu.
IV.	D ne 2 7. avgust a:
Ob 8. uri dopoldne: Sprevod k sv. maši.
Ob 9. uri dopoldne:	Sveta maša na Kongres-
nem trgu.
Ob pol 10. uri dopoldne: Manifestacijski obhod.
Ob 10. uri dopoldne: Ljudski tabor.
Ob 4. uri popoldne: Javna telovadba Orlov.
Ob pol 7. uri'zvečer:	Nastop zveze pevskih
zborov S. K. S. Z., aranžira Slov. glasbeno društvo Ljubljana.
Paralipomena k časovni zgodovini friburške univerze.
Krasna Švica s ponosno stoječimi Alpami in divno ležečimi jezeri ni nobenemu kmetu več deveta dežela. Ravno tako lahko trdim, da tudi Friburg, glavno mesto kantona Friburg s svojo katoliško univerzo ni skoraj nobenemu več neznan, posebno ne izobraženim krogom, notabene ljudem, ki se sploh in-teresirajo za z nap o st in napredek človeškega razuma; ti se kaj radi v duhu ozirajo na katoliško univerzo. To po vsej pravici. Saj delujejo tukaj možje-učenjaki, možje, ki se zavoljo svoje učenosti, špekulativnega znanja, in rekel bi, zaradi daljnega pogleda v prihod-njost in tudi radi starosti svetijo kakor svetle zvezde na nebu. Eden med temi bi bil P. A. N. Weiss, O. Pr., znan daleč okrog, znan tudi zavoljo zadnje aie-re, in tudi drugi. Mlada univerza je posebno v zadnjem Šolskem letu veliko prestala, Kaj se je vse pisalo, kaj vse očitalo teologicni fakulteti, profesorjem kakor Zapletal. . ., In to podlo počenjanje liberalnih listov je imelo namen, očrpiti katoliško univerzo, ji vzeti prestige, za katerega se je do zdaj toliko bojevala in dozdaj tudi, hvala Bogu, ohranila; kajti pred kratkim časom je dobila popolno zaupanje in pohvalo iz Rima. Namreč ravno tukaj pri prvi inštanciji religije je bila čez vse grdo očrnjena — a fugite partes adversae — zdaj je Čista in oprana, Toda o tem pozneje. Moja malenkost je tupatam kaj sporočila v pismih iz Švice, kakšen je verski in politični položaj v Švici, posebno v Friburgu. Toda človek ne utegne vsega kar naenkrat. Tukaj v naslednjem je moj namen, podati nekaj točk kot nekak dostavek — paralipomena — k Časovni zgodovini friburške univerze, oziraje se posebno na zadnjo Weiss-afero,
Nekatere stvari so že itak znane, a ker so se poročale večinoma v liberalnih listih in v napačni luči, zato hočem jaz v naslednjem podati vsaj dvoje a-fer v pravi in objektivni luči.
V zimskem semestru leta 1910-11 meseca dec. se je začela znana princ Maks-afera, Da se je prof. Maks saksonski motil, ne dvomi nihče. Pa kako si naj razlagamo ta slučaj? Ali bi naj dvomili o njegovi or-todoksiji? Ne! O njegovi znanstveni izobrazbi dvomiti, specielno o njegovem dogmatičnem in historičnem znanju, bi bilo naravnost smešno. Vsak, ki ga pozna osebno, misli, da, prisiljen je o njem misliti dobro. Jaz ga poznam osebno; imel sem Čast ž njim tudi govoriti; v občevanju je sila prijazen, priprost. . . „Error“ je bil bolj materialnega, kakor formalnega značaja, Od redakcije dotičnoga lista, ki je sprejela njegovo razpravo, bi bilo pričakovati, da bi se bile napake odstranile privatnim potom in ne pa tak način. Kajti kakor se je pozneje „laudabiliter se subiecit“, bi bil tudi prej gotovo pripravljen to storiti, ako bi ga bili opozorili na njegove krive misli. Toda žalibože diskrecija m previdnost niste povsod doma. Jaz sem tega mnenja: proti takemu možu tako nastopiti in posebno še v tem burnem Času, ni bilo previdno. Toda res est finita. Na drugi strani pa je afera kaj močno škodovala katoliški univerzi, Saj so jo itak že i-meli vedno na piki, da pospešuje modernizem etc., a zdaj je prišla še v veliko slabejo luč. Govorilo se je že kakor tudi v zadnjem Času tega poletnega semestra, da zapusti princ Maks univerzo, a dozdaj se to še ni zgodilo. Liberalni listi so neizmerno lagali in pisali seseda po svojem načinu o tej aferi posebno „Tägl, Rundschau,“; za to, namreč za greh Maksov morajo trpeti dominikani v Friburgu. Tukaj se boje, da je poklical papež pred kratkim domipikanskega generala P. Hiacinta Cormier in zahteval od njega, da kar telegrafično odpokliče P. Zapletal-a „den schon einmal gemaßregelten Rektor“, General je padel v o-medlevico pri teh besedah. Papež je postal nekoliko milejši in je rekel, da še ostane z ozirom na to, da ne bo kakega škandala. Toda na koncu leta (tedaj zdaj), bo on in še drugi trije odstranjeni iz univerze,“ — Tako ta liberalni pamflet. Mi pa pravimo samoto, po-sito, ako se je res to zgodilo, gotovo ni bil nihče pri-ča te drastične epizode, posebno gotovo ne oni liberalni korespondent, To je samo izrod prevroče fantazije. Vso . je bilo izlagano od začetka do konca, Cez nekaj dni se je bRalo avtentično poročilo iz Rima, ki obsoja
navedeno laž in beleži kot absurdno, Koliko se lahko na ta način Škoduje dobri stvari! Posebno škoduje to onim, ki zajemajo „Čisto resnico“ iz liberalnih listov ali onim, ki niso natanko informirani o celi stvari. — Neki laški list je že pisal, oziroma prerokoval o nekaki supresiji univerze. No, taki listi in ljudje so prištevati ne samo med krive proroke, temveč že med prismojene preroke, katere je treba gledati od komične strani. Ti so pred vsem pozabili, da je friburška univerza državna ustanova in ne cerkvena, — To je bila edino večja afera, ki je vznemirjala duhove ne samo v Friburgu, temveč tudi daleč po svetu. Meseca februarja se je definitivno končala.
(Konec prih.)
Raznoterosti,
Pozor! udeleženci „,Katoliške3a- shoda, jugoslovanske mladine.“ Jutri dne 29. t. m. priobči ,(Slovenec“ vozne cene posebnih vlakov za Štajersko, iz-vzemši progo Zagreb— Zidanimost, o katerih še ni natančnih podatkov. Zato vplačajte v nedeljo udeleženci vseh krajev v svojih župnijah tudi stroške za ivlak ter se naj iz vseh krajev nabiralne pole takoj dopošljejo pripravljalnemu odboru za ,„(Katoliški shod jugoslovanske mladine“ v Ljublj'ano. Kjer nimate še pol, pišite pripravljalnemu odboru. Agitirajte v nedeljo za veliko udeležbo. Iz Štajerske vozi poseben vlak tudi iz Ljutomera.
Iz poštne službe. Poštna praktikantinja Ana Sternad je bila imenovana za poštno oficijantko v Trbovlje I., Matilda Ferenčak za Pliberg in Elsa Kaiser za Trebnje. Poštni adjunkt Karol Černič je imenovan za poštarja v Plibergu,
Papeževo zdravje. Papež, ki je bil dne 24. t. m. v postelji, se počuti bolje. Zato sta zdravnika Pedacci in Marchiafava dovolila papežu, da sme nekoliko iz postelje, a da mora ostati v naslonjaču.
Romanje na Brezje. Ker se od mnogih strani povprašuje, ali se bode letos priredilo romanje na Brezje, naznanjamo, da namerava S. K. S. Z. isto prirediti 4. ali pa 11. septembra' t. 1.
Iz fin. službe. Prestavljen je komisar finančne straže I. razreda Jurij Klampfer iz Celjla v Šmarje pri Jelšah kot vodja finančne straže. Umirovljen, je višji komisar Heinrich Vor/sič v Smakju pri Jielšah. Za rešpicijenta sta imenovana Matija Rihterič in P. Krašič. Za višje nadzornike so imenovani Fr. Pauline, Franc Mandl in Matej Pogoreuc. Prestavljeni so sledeči višji nadzorniki: Franc Jedi iz Maribora v Slovenjgradec, Jakob Kaiser iz Ptuja v Celje in Matej Pogoreuc iz Laškega v Ptuj.
Gospodarski shod v Poljčanah. V četrtek dne
27.	julija se je vršil v Poljčanah v Svetlinovi gostilni shod odposlancev spodnještajerskih kmetijskih podružnic, ki je bil v marsikaterem oziru zanimiv. Ta shod, ki bi naj bil trajal od 11. do 1. ure, je imel kar celih 10 točk dnevnega reda. Predsedoval, je temu shodu deželni odbornik Robjič, podpredsednik je bil dr. Schmirmaul. Udeležba je bila zelo lepa. Govorili so: Gomilšek, tajnik Holz, Jelovšek, Fr. Robič, Fr. Mursa, Fr. Thaler, dr. Schmirmaul, deželni poslanec Ozmec, Vlad. Pušenjak in mnogo drugih. De-bata je bila pri mnogih točkah zanimiva in dokaj živahna, Sklepalo se je o mnogih gospodarskih vprašanjih. K shodu se še povrnemo. — Po shodu so si udeleženci pod vodstvom nadzornika Jelovšek a ogledali vzorne goveje, svinjske in perutninske hleve. Cela prireditev je podala mnogo novih smeri za gospodarsko delo — a tudi več drugih zanimivosti.
Ideja jugoslovanske skupnosti si pridobiva vedno več tal. Dne 24. in 25. t. m. so zborovali v Zagrebu zastopniki Stranke prava in Starčevičeve stranke. Vodil je zborovanje dalmatinski poslanec Prodan. Zastopani so bili tudi pravaši iz Bosne. Sklenilo se je, da nastopita obe stranki, ki imata, skupen trialističen program, pri prihodnjih volitvah skupno. Pozdravil je zborovanje tudi naš Hrv, slov. klub“. To veselo razpoloženje za trialistično misel mora nas Slovence samo radostiti. Bratje Hrvatje vsak dan bolj uvjdeva-jo, da je tesna združitev vseh nas nujno potrebna, a vresnieili jo bomo sanjo, Če bomo tvorili krepko enoto. Tega napredovanja misli o jugoslovanski vzajemnosti ne bodo pa zastavili naši liberalci.! Vsa njihova zlobnost, s katero sejejo v jugoslovanskih krogih prepire in sovraštva, jim ne bo nič pomagala, Hrvatsko-slovenski klub je postal' sicer za dva glasa manjši, toda njegova solidarnost bo prevrgla vse zapreke. Škodovali so pa liberalci sami sebi najbolj, ker so prisilili dva poslanca v osamelost, kjer se skoraj ne da delati.
Škodljivci. S svojim nečednim hujskanjem so dosegli liberalci, da je jugoslovanska delegacija bolj razdrapana, kakor kedaj popreje. In ravno sedaj, ko vlada pri na|s neenotnost, se alpski nacionalci vedno tesneje organizirajo. V sredo dne 26. t. m. se je osnoval klub nemško-nacionalnih poslancev iz alpskih dežel. Za predsednika je izvoljen Dobernig, v vodstvu so Einspinner, Erler, Dinghofer. Namen zveze je v prvi vrsti gospodarski. Toda tudi narodni moment bo prišel v poštev. „Tagespost“ od dne 27. t. m., ki je vsa vesela radi nove nemško-nacionalne ustanovitve, piše: „Jugoslovansko vprašanje postaja od dne do dne važnejše, njegova rešitev nujnejša, ker cfd njega ni ogroženo samo nemštvo, ampak cela država. Ideja trializmia je že davno prodrla iz glav posameznih ideologov v. Široke plasti jugoslovanskega prebivalstva. Na južni meji diržave raste agitacija malih slovanskih držav. To so zelo, zelo resna vprašanja,
ki opravičujejo mnenje, da se usoda monarhije ne bo odločila v (Pragi, .apipak v Zagrebu.“ In v teh resnih časih, ko se pripravljajo. Nemci na enoten naval in bi mi morali tvoriti neprodirno falango, naši liberalci neprestano blatijo naše voditelje ter iz osebnih' in strankarskih ozirov delajo razfctore in prepire. Prišel bo čas, ko bodo liberalni škodljivci želi vihar, ki ga sedaj sejejo, na celi Črti.
Brez ponosa. Sedanja vročina vpliva na liberalne možgane zelo občutno. Že prej se ni porodilo v njih nič kaj prida, sedaj so se jim pa povsem skisale. Naš list je zavzel napram Stra)Bburgerjevem cirkusu v Mariboru edino primerno stališče: če preziraš nas kot narod, potem preziraj še naš denar. To stališče mora biti stališče vsakega, ki da kaj na-se, in je bilo zato tudi naše. Drugih misli so pa klečeplazenja navajeni liberalci. Ker je na Kranjskem dal Straßburger svoje reklamne tiskovine tiskati v Katoliški tiskarni v Ljubljani, zato menijo te hlapčevske nature, da bi morali mi molčati, če se nas na Spodnjem Štajerskem prezira. V „Slov. Narodu“ od dne 26. t. m. neka liberalna rev,a. kar zagovarja cirkus Straßburger in pravi, da ni lepo, da smo nevošljivi Katoliški tiskarni. Liberalci pač vidijo povsod samo strankarsko interese in ne umejo, da se je nam šlo samo za principijelno narodno stališče, ki ne pozna malenkostnih ozirov. Pa kaj hočemo, od ljudi brez ponosa in polnih egoizma, kakor, so liberalci, ni pričakovati drugega. Cim več brc dobe od Nemca, tim bolj mu silijo pod pete.
Iz šolske službe. V St. Joštu na Kozjajku, pošta Dobrna pri Celju, na enorazredni ljudski Šoli je razpisano definitivno mesto učitelja in Šolskega vodje, II.; tozadevne prošnje je vlagati do 215. ’ avgusta. — Na trorazredni ljudski šoli pri Sv. Florijanu, pošta Mislinja, je razpisano definitivno mesto učitelja, eventuelno učiteljice, III.; prošnje do dne 25. avgusta. — Na šestrazredni ljudski šoli v Cirkovcah je razpisano definitivno učiteljisko mesto; prošnje do 20. avgusta. — Na Šestrazredni ljudski Šoli pri Sv. Vidu blizu Ptuja je razpisano definitivno mesto učiteljice,
III.	; prošnje do dne 30. avgusta. — Rimske številke značijo plačilni razred.
Nova raziskovanja v Postojnski jami. Dne 20. t. m. se je posrečilo jamoslovcema Perkotu iz Postojne in Lahnerju iz Linča na novo otvoriti v svetovno znani Postojnski jami na njenem najglobokejšem mestu ob vznožju Kalvarije, ko sta odstranila mnogo vdrtega skalovja, 200 metrov dolgo kapniško galerijo s krasnimi tvorbami iz sinter j a ter globokimi tolmuni. Po tej najdbi znaša skupna daljava Postojnske jame okroglo 21 km.
Novi novci. Da se odpravi pomanjkanje drobiža, je predložila, vlada parlamentu predlogo, da se u-vede nov drobiž, Vsled tega pridejo v promet tive-kropski in enokronski novci. In sicer se bode izdelalo dvekronskih novcev za 50 milijonov kron, od katerih odpade na Avstrijo 35 milijonov, na Ogrsko pa 15 milijonov, Enokronskih novcev dobimo za 100,000.000 kron, od teh dobi Avstrija 70, Ogrska 30 milijonov. Skupno bo potem v prometu cele monarhije 300 milijonov enokronskih novcev. Obe vladi bosta z avstro-ogrsko banko zamenjali dosedanje goldinarje z novimi novci. Pri predelovanju goldinarjev v eno- in dve-kronske novce, bosta imeli obe vladi precejšen dobiček. Krona ima 4T75 gramov čiste (natančne) teže (Feingewicht) ali 5 gramov bruto. Dvekronski novci bodo imeli natančno še enkrat večjo težo kot enokronski novci. Natančna teža sedanjih goldinarjev je IF 111 gramov. Za predelanje 150 milijonov enokronskih novcev se bode porabilo približno 56 milijonov sedanjih goldinarjev, tako bo čistega dobička okrog 38 milijonov kron, od katerih dobi Avstrija dobrih dve tretjini, to je okrog 26 milijonov kron, S tem, da pridejo goldinarji čisto iz prometa in da se uvedejo v promet dvekronski novci, upa vlada prisiliti javnost, da se vendar enkrat privadi na krone in vinarje.
Visoka šola za ženske. „Zveza rodbinske in narodove odgoje v Lipskem“ ustanovi s 1, oktobrom visoko šolo za ženske. Predavali bodo o splošni izobrazbi, o pedagogiki in o socialnih vedah.
Stolica za govorništvo na Dunaju. Predlog a-kademičnega senata, ki stremi za tem, da bi se ustanovila na dunajski univerzi stolica za govorništvo, je dosegel svoj cilj. V jeseni že otvori na univerzi predavanja o govorništvu „Prosta zveza za nadaljno izobrazbo o državnem znanstvu.“1 Sklenili so začeti sporazumno z akademičnim senatom s štiriurnim predavanjem o govorništvu že prj prihodnjih predava-njih. Predsednik Proste zveze je sklenil vpeljati tudi potovalne kurze, na katerih bodo predavali vseu-Čiliščni profesorji o državnem znanstvu. Prvi tak kurz otvorijo že v prvi /polovici meseca oktobra v Celovcu.
Štajersko.
Mariborske novice.
r Maribor. Dne 24, t. m, se je vršilo na strelišču streljanje mariborske kadetnice na dobitke. Obneslo se je nad vse imenitno. Darila, kot najboljši strelci, so si priborili: Častno darilo: Zannini IV. L; ostala pa: IV. letniki: Coretti, Hočevar, Zannini in Ziwenkl; III. letniki: Freudenreich, Kocmut, Keizar in Zottar.
Maribor. Nezgoda na kolodvoru. Dne 26, t. ulje na tukajšnjem glavnem kolodvoru zavozila v popoldanski brzovlak neka lokomotiva. Pridrvela je' S tako silo, da se je en voz vspel visoko nad poštni
•ambulančni voz. Prisotni poštni uradnik je zadobil vsled sunka rano na glavi. Nekemu častniku pa je e-no roko lahko ranilo. Druge nesreče ni bilo.
Stoletna starka je kočarica Ana FerŠ iz Kar-čovine blizu Maribora. Letos obhaja že lOlkrat svoj god, kar je red’k'o slavlje. Imenovana ni skusila sladkega jarma zakonskega stanu. V svoji koči biva že sto let iini jo že 20 let ni zapustila. V krogu svojih |3,mlajših“ sester upa živeti Še eno stoletje. Bog ji daj srečot
Iz Leitersberga pri Mariboru se nam poroča: Imamo vzoren krajni Šolski svet, kateremu predseduje dobro znani predsednik volilne komisije, Pessl ter ga vodi nemški nadučitelj Wernitznigg. Postavno naj bi se vršile seje vsaj vsak 3. mesec, a kaj to briga naše vsemogočne Šolske može! Saj dobro vedo, da se predsednik okrajnega šolskega sveta zdravi gori nekje v sanatoriju. — Letos v jeseni bi se morale nemška ter slovenska šola popolnoma ločiti vsled strogega ukaza deželnega Šolskega sveta z dne 17, avgusta 1909, a ti vsemogočni Nemci še o stavbenem prosto-Tu niso sklepali, in nova nemška Šola naj čez 2 meseca že stoji!! Z vso odločnostjo zahtevamo, da se u-kaz deželnega Šolskega sveta nemudoma izvrši! Nemškutarji so 'hoteli ločitev, pa naj jo imajo!
Celjske novice.
Celje. Uslužbenca znanega cirkusa Villand, nekega Margana Adamsky, je policija aretirala zaradi tatvine. Ko je imenovani cirkus gostoval v Gradcu, je Adamsky v nekem buletu pokradel jestvin za 25 K. Oškodovanec je javil tatvino policiji, ki je izsledila storilca v osebi bivšega cirkusovega uslužbenca Margana Adamsky,.. Izročili so ga okrožnemu sodišču Celje,
Ljutomerske novice.
Preinemba posesti. Nekdanjo IvanšiČevo hišo, tik gospoda Cagrana, je kupil naš železninar gospod Leutz, kjer bode postavil krasno, enonadstropno hišo. Gospod prodaja v najnovejši dobi tudi steklarsko in porcelansko robo. Zalogo ima prav bogato in pa krasno.
Od pošte. Od nas se je torej odselil dosedanji poštar gospod Vidovič. Radovedni smo, Če dobimo namesto tega bolj mirnega naslednika, kajti gospod Vidovič je bil preveč „tajčnacional.“ Slovenci ljutomerski, okrajni zastop, slovenske občine, narodna društva, ganite se ter zahtevajte mirnega, nepolitičnega poštarja! Ob enem pa ne pozabite prositi za dvojezični poštni pečat, kajti sedanji bo kmalu obrabljen. Skandal je, da se blesti pod nemškim imenom zvezda, ki nima pomena. Na tem mestu bi imelo vendar slovensko ime „Ljutomer“ Še dovolj — prostora!
Naši „Slovenci“ so začeli zadnji čas pohajati v nemške gostilne, kakor:	Strasser, Schrapiel, Šter-
mann, Waupotitsch. Zadnjo soboto so pri Strasserju izžvižgali bivšega Sokola R., ko je prišel v nemško družbo. Največ posla sta imela pri tem kulturnem delu gospoda dr. Biček, c. kr. sodnik, bivši „jTrigla-van“, in Uršič, c. kr. davčni uradnik. Naše gostilničarje prosimo, naj že vendar enkrat skrbe za boljšo postrežbo, da ne bodo imeli naši mladi gospodeki več povoda, pohajati v nam nasprotne gostilne,!
Trboveljske novice.
,Trbovlje. V nedeljo dne 23. julija je tukajšnje Veteransko društvo dalo blagosloviti svojo društveno zastavo po laškem dekanu velečastitemu gospodu dr. Fr. Kruljcu, ki je imel v ta namen tudi na prostem sveto mašo. Zastavi je kumovala soproga, celjskega okrajnega glavarja, baronica Müller. Slavnosti se je udeležilo nekaj nad 300 veterancev s Šestimi zastavami. Druge nesreče ni Bilo, kakor da so se zvečer na kolodvoru iz Zagorja vračajoči Sokoli in celjski veteranci prekljali s pozdravi „Heil“ — „Na zdar!“
i.	t. d.
Zastrupila se je v torek dne 25. t. m. 'luli j an a Knez, žena pred enim tednom umorjenega Viktorja Kneza. Prepeljali so jo v tukajšnjo in nato v ljubljansko bolnišnico; toda najbrže nebo več okrevala. To je v tem mesecu že peti samoumor, oziroma uboj, •pri nas.
Drugi kraji.
Studenci pri Mariboru. Kakor se čuje, je kom-petiral _ in b)o tudi najbrže dobil nadučiteljsko mesto na novi dekliški Šoli v Studencih učitelj Mayer, znani nemški nacionalec in hud nasprotnik Slovencev. Ce se to uresniči, dobijo Slovenci v Studencih, ki že itak komaj životarijo pod neznosnim nemškim terorizmom, enega najodločnejših sovražnikov na svoj vrat. Že do sedajj, ko Še ni bil v Studencih nastavljen, so mu bili studenški Slovenci pravi trn v peti. Odrekal jim je vsako pravico do obstoja, ob vsaki piriložnosti delal proti njimi, jih na javnih shodih označeval za manj vreden narod, kakor se je to zgodilo na zborovanju, katerega so priredili studenški Nemci, ko so Slovenci zahtevjali opravičeno vsaj en par slovenskih razredov za svoje otroke! Učitelj Mayer je zbobnal skupaj tisto zborovanje, on mu je predsedoval in žar lil Slovence ter bil vodja nemškemu terorizmu, radi katerega so slovenski stariši opustili svoje opravičene zahteve. Da kot nadučitelj ne bo nič boljši, temveč Še hujši, o tem smo prepričani! In takemu nadučitelju studenški Slovenci svojih otrok ne zaupamo! Pri teh' že itak v narodnem in verskem oziru napetih razmerah v Studencih’ potrebujemo mirnega ter
treznega in pred vsem nasproti vsem strankam objektivnega nadučitelja, ki bi užival zaupanje vseh prebivalcev, in ki bi znal na že itak do skrajnosti razdražene nacionalne strasti vplivati pomirjevalno. Mi studenški Slovenci odločno protestiramo, da postane Mayer nadučitelj v Studencih in če ga krajni šolski svet predlaga in deželni šolski svet imenuje, pokaže s tem vlada, da je popolnoma v službi Volksrat a, da ji ni za objektivnost in pravičnost in za .narodnostni mir, temveč le zato, da pomaga nemštvu podjarmiti druge narodnosti, posebno Slovence! Kaj takega pa vendar ylajda ne bo storila, sicer izgubi ves ugled in zaupanje! Ce nam že dajo za nadučitelja Nemca, naj bjo, če že ni drugače! Pa dajte nam nadučitelja, ki se bo brigal v prvi vrsti za Šolo in vzgojo otrok, ne pa netil narodne prepire! In da naše mnenje o učitelju Mayerju ni pretirano, dokazuje, da hoče tudi socialdemokratično delavstvo protestirati proti njemu. Naše poslance pa opozarjamo, da store potrebne korake, da zabranijo to novo klofuto. Posebno dr. Kukovec, ki zastopa ta okraj, naj bi se li tukaj kaj pobrigal, Če mu ni za Volilce le takrat, kadar rabi njihove glasove. — Sploh pa se nam Slovencem v Studencih gode krivice, da jih človek težko mirno prenaša in da mora nehote dvomiti nad nepristranostjo in pravičnostjo naših šolskih oblasti. Že meseca januarja so prosili Slovenci pri slavnem mariborskem glavarstvu za dovoljenje, da smejo s pomočjo Oiril-Metodove družbe zidati slovensko tri-razrednico v Studencah. Poslali so načrte ins vse potrebno. In dasiravno državni zakon vsaki narodnosti dovoljuje, da si sme zidati z lastnimi stroški šol kolikor hoče, in da tega okrajne in politične in Šolske oblasti ne smejo ovirati, vendar do danes glavarstvo Še ni dovolilo, zidati slovenske šole. Načrti so se vrgli nekam v kot in prošnje še na dnevni red niso hoteli postaviti. In ko so to zaBevo pod pritiskom Slovencev vendar le dejali na dnevni red, so Nemci, ki imajo večino v okrajnem šolskem syetu, kar meni nič tebi nič brez, vsakegjal razloga to točko izbacnili iz dnevnega redal in jo prihranili za eno poznejših sej. S tem so celo zadevo tako zavlekli, da Še eno leto slovenske šole v Studencih ne bo, oni pa imajo še eno leto časa, da ponemčijo Še nekaj slovenskih družin. Seveda, nemško Šolo pa zidatjo s polnim parom, tako da je bila velikanska zgradba že v nekaj mesecih pod streho, in da bo z novim letom že otvorjena. Potem pa naj reče kdo, dat to ni 'dvojna mera!
Pekre. V zadnji številki smo le površno omenili strašen požar, ki je nastal v Reiserjevem mlinu. V. par trenotkih je bilo celo poslopje v ognjui. Ako pomislimo, da je imelo šest požarnih hramb dovolj dela, tedaj nam je jasno, da je morala biti velika nevarnost,. Na lice mesta so prihitele sledeče požarne hrambe : iz Peker, Mariborska, Razvanjska, Bistriška, iz Kamnice in Pobrežja, ki so mogle rešiti le bližnje hiše. Zgorela je vsa zaloga moke in okoli 10 vagonov žita. Več strojev je vsled grozne nastale vročine nerabnih, kakor 65HP parni stroj, dva elektromotora in drugo. Zgodila bi se lahko Še večja nesreča, namreč eksplozija parnega kotla, ki so ga pa Še pravočasno odprli. Kako je nastal ogenj, ni znano; najbrže pa, posebno, ker je začelo goreti od spodaj, se je vnel o-genj vsled drgnjenja koles. Skoda se ceni približno na 200.000 K.
St. nj v Slov, gor. V Četrtek zvečer so Šentiljski Slovenci in tamošnja, narodna društva priredila od hodnico Ö. g. kaplanu M. Golobu, ki odhaja od nas k Novi cerkvi pri Celju. Zbrali so se naši šentiljski Slovenci in Slovenke, da se poslovijo od svojega priljubljenega g. kaplana, ki je tri leta deloval v obmejnem St. liju za versko in narodno probujo ljudstva. Naši Südmarkovci, sploh vsi versko-narodni nasprotniki se vesele, da odhaja mož, katerega je pošteno šentiljsko ljudstvo res ljubilo in spoštovalo. Res, St. Ilj bode zelo pogrešal odhajajočega g. Goloba. Vsi dobri SentiljČani pa si ga radi njegovih nevenljivih zaslug ohranimo v vedno hvaležnem spominu!
Cirkovce, „pen Ploj, den Ploj nicht auslas-sen!“ Tajko je učila cirkovške obrtnike neka dama, ki se nahaja v največji zadregi, če jo kdo vpraša, koliko je stara in hi kateri narodnosti se prišteva. In nekdo, ki se rad udeleži kakšnega nemškega becirks-ali ,celo gau-taga, je hotel damo ubogati, a bilo ga je kot Štajerčijanča sram vprašanja, kaj pomeni [„aus-lassen.“ A pogodil jo je! „Den Ploj nicht auslassen“ — to pomeni: „Ploja ne zlasati.“ In da bi ga ne z-lasal, ni Šel volit, čeravno je bil povjabljen; od dotične dame na „dobro“ južino. Ta dama se še danes kaj kislo drži, ako jej kdo pravi, kako so volilci po drugih krajih lasali Ploja.
Ključarovci pri Ormožu. Čakam in Čakam, pa od nikoder dopisa iz našega kraja, da bi se kdo potrudil ter vsaj nekoliko sporočil v svet o naši volilni borbi, katero smo izvrstno rešili, Čeravno so se liberalci z vso silo vrgli nad našo občino, in sicer zaradi tega, ker pravijo, da je naša Sardinjska občina najslabše volila, namreč Ploja. In res je, dragi libe-raleki, da vam je pri nas skoraj popolnoma odklenka-
lo.	In zakaj neki? Glejte, krivi ste tega povsem le sami, ker ste rabili za agitacijo sredstva, ki niso najbolj poštena, kakor: šnops in neopravičeno obrekovanje. Lahko zatorej rečemo, da so si liberalci sami s svojo agitacijo priborili poraz. Cujte! Neki mož iz Ormoža, ki je Še iz časov, , ko Še nismo imeli naših posojilnic, dobro v spominu ljudem radi svojih obresti, je najbolj delal. Ta mož, ko je bila razglašena ožja volitev, je hodil cele tri dni po naši občini ter hvalil na vse pretege dr, Ploja ter risal vsakovrstne
izmišljene nezmožnosti našega nam priljubljenega, g. državnega poslanca Brenčiča. Na dan volitve je pa prišel še s steklenico7 Šnopsa ter ga je dajal po cesti piti Plojevim volilcem. Tega pa ne vemo, je li to šlo njemu iz lastnega žepa, ali je mogoče Štel za to kdo drug kronce. Mislimo si pa, da je gotovo ta Šnops tudi njemu živce ppmiril. V hudih Škripcih je pa bil, ko so mu kmetje pri njegovi agitaciji očitali, zakaj da se on kot meščan toliko trudi za volitve na deželi, ko se niso hoteli potruditi, da bi si pridobili v mestih slovenski mandat.. Delil je tudi popisane glasovnice, seveda s Plojem. Pa glejte šmenta, da so jih toti presneti volilci pustili doma ter zahtevali druge, ki so jih popisali z Brenčičem, Pravil je: Kaj vam bo ta kmet pomagal, volite Ploja, ki vam je spravil podporo. Pa oh joj! Očka, koliko ste se trudili, pa vse ni nič pomagalo. Na dan ožje volitve je dobil Brenčič 108, Ploj pa 18 glasov; pri prvi volitvi pa Brenčič 84, Ploj pa 25 glasov. Ti žareča smola, zopet so se kmetje Še bolj postavili za svojega sotrpina Brenčiča in so postavili v stran uradnika Ploja. Mogoče bi o-stalo Še pri starem, ko bi liberalci tako strastno ne agitirali. Mogoče je ravno to odvrnilo kmete, meneč: ko bi taki ljudje zanj ne agitirali, bi ga Še volili, ta= ko pa ne. Z,ato smo Šli mi zavedni volilci na dan volitve po zmago za Brenčiča, ne pa za Ploja, kajkor so pravili vaši plakati, ter smo oddali svoje glasove za našega kmečkega kandidata. Iz tega zdaj lahko sprevidite liberalci, da se ne damo komandirati od liberalne garde, ter da volimo odločno po svojem prepričanju. Izkazala se je posebno ključarovska vas, ki je brez izjeme volila le kmečkega kandidata Brenčiča. Imel bi še sicer marsikaj sporočiti, pa za sedaj naj to zadostuje, — Živela Kmečka zveza, živio Brenčič!
Žetale. Katoliško bralno in izobraževalno, društvo v Žetalah priredi v nedeljo dne 30. julija popoldne ob lepem vremenu izlet na Donačko goro. Odhod iz Žetal ob pol eni uri popoldne. Ob pol dveh odhod od Koresove gostilne na Prevalih' z godbo. Ob
2.	uri litanije, pri Sv. Donatu. Po litanijah odhod na . goro. Za zabavo bodo skrbeli godci in pevci. Uljudno vabimo k temu izletu vse društvenike in vse prijatelje našega društva od blizu in daleč.
Kostrivnica. Navzlic vsem nasprotnikom, kateri so se trudili, uničiti našo slovensko zastavo^ ter so se drznili spraviti nad drevo, na katerem je že mnogokrat plapolala slovenska zastava in. v bližini katerega je Švigal plamen visoko proti nebu, smo tudi letos zažgali'Še velicastnejšl kres v spomin našima slovenskima bratoma sv, Cirilu in Metodu; za vse gre najsrčnejša zahvala g, Marku Ogrizeku, kmetu, ter mladeniču Jankotu Krumpaku v Spodnji Kostrivnici, Zabava je bila krasna.
Sv. Jurij ob Taboru. Naš „pberšpikar“ se še, vedno jezi nad izvolitvijo našega poslanca. Ker pa tega Človeka tukaj nihče ne smatra politično resnim, zato tudi njegovo tozadevno „špikanje“ izda ravno toliko, kakor majčkino mijavkanje. Sedaj vedno kuha jezico in; hodi „Špikat“ ljudi, kateri se mu v političnih stvareh brezpogojno ne uklonijo, celo med časom, ko ga kliče stanovska dolžnost na drugo deio. Prav posebno ga pa bode v njegove „modre“ oči naše društvo Orel, nad kojega člani bi se tudi rad kaj znesel ob vsak dani priliki. Svetujemo mu, naj neha, če ne bomo govorili jasneje.
Gornjegrajski okraj. Deželna vlada koroška) je javila poslancu gospodu dr. Karolu Verstovjšeku, ki je posredoval radi sejmov, da se dovoli živinorejcem tega okraja gnati živino na koroške sejme, 'daj se dovoli obiskovati te sejme in goniti živino na nje, (seveda z živinskimi pasi, kakor se to zakonito zahteva povsod drugod.
Gornjigrad. V Gornjemgradu S. D. Z. igre ne more prirediti to nedeljo, ker so se vrinile nam vsem prav neljube ovire. Prireditev smo preložili na jesen.
Iz Savinjske doline. Ko sem zadnjič pred molitvami pisal v vaš cenjeni list, sem Obljubil, da bodem Še pisal, kaj sem videl na rešpetlin, pa te obljube še do danes nisem izpolnil. Nisem prišel do tega, od same&a veselja sem samo ukal in pel. Da je naša stranka zmagala, to mora res vsakega poštenega človeka veseliti, ker sedaj imamo poslanca, na katerega smo lahko ponosni- Cez nekaj dni pa le vzamem zopet svoj rešpetlin v roke in ga nastavim na Žalec. Pa kaj vidim. Gospodje z visokimi cilindri in Črnimi fraki letajo po trgu iz ene hiše v drugo, najbolj pa v občinsko pisarno. Pri moji veri, kaj pa je danes v Žalcu, da je toliko „icilindertrogerjev“, si mislim. In Šment! Ce ni prišel kak minister v Žalec, da bi pomagal, da bi ŽalČani lažje dr. Korošca „ipovegrali.“ Mirno držim relšpetlin v roki in ne trenem z očesom, čeravno so me komarji, ki so ravno tako nadležni, kakor liberalci, močno pikali. Hipoma pridejo iz občinske pisarne trije gospodje s cilindri in s fraki. Stopajo ponosno, v roki pa nesejo nekaj, kakor kako tablo, ter gredo naravnost v Roblekovo hišo. Mene je zanimala ta troperesna deteljica. Dva gospođa sta Šla. precej dobro in se jima je poznalo, da je njune „učene“ glave pokrival že prej cilinder in njune pleče ogribal frak, eden je bil pa v tej opravi danes Še novinec. Cilinder se mu je podal, da je bilo za počit. Spolnil sem se takoj Ribničana, ki je Šel cesarja gledat in si je kupil nov cilinder. Predno je pa Šel od doma, je še Šel k omari, da se naje kislega mle-na. Ker cilindra ni bil vajen, se je obračal tako nerodno, da mu je v smetano padel. Je že grom, če človek ni česa navajen, mu pač ne „stri.“ Pa kaj, šmenta, imajo danes, da so tako v paradi. Iz teh misli me zdrami krepak „dober dan, tovariš!“ in ko se ozrem, me po rami potolče moj kolega sa(motar. —
j.Danes imaš pa zopet Žalčane na piki, kakor sedaj vidim“, in mi krepko stisne desnico. ,jSevedia da jih imam“, pravim, „pa povej mi, dragi tovariš, kaj li imajo v Žalcu danes, vse je v cilindrih in frakih?“ „E, nič takega“, mi pravi, „žalska občina je gospoda Robleka izvolila za čalstnegaj občana in danes so mu nesli diplomo in potem bo pa zopet pijača, da ne bodo Žalčani prehitro „odstavljeni.““ „Aha, taka je ta reč, sedaj pa že vse razumem. Pa kje so drugi gospodje, saj sem prej skoraj v vsakem kotu videl cilinder in frak?“1 „iSaj jih ni nič več, kakor tisti trije, ki si jih' videl in tisti so letali iz enega kraja irga do drugega; veš ravno tako, kakor so hodili Žalčani pred volitvami po vseh shodih in potem pisali, koliko ljudi je bilo na tem ali onem shodu. Po volitvah se je pa pokazalo, da na shodih je lahko na .večih ena in ista oseba, pri volitvah ima pa le en glas.“ ;„Hm, Ihu! Zdaj sem pa na jasnem, kako liberalizem farba. Zdaj pa jaz tudi rečem: le Bog živi gospoda Robleka, ker liberalci ga le („dol’ nesejo“, da mora za pijačo dati, zato je pa nastal pregovor, da mesto da bi kdo rekel, da je žejen, pa pravi: v Žalcu gori — in vsak ve, da bi pijačo rad.“ Potem sva še prerešetala pri kupici hrušovca razne stvari. Prinesel je seboj tudi „.Narodni List“, ki so mu ga dali neki ata, da bi se poboljšal in bil liberalen. In sva našla notri, dia so na shodu v Ljubečni dali dr. Korošcu nezaupnico. Kuna naj ga ,piči in pišce brcne, kdo je to pogruntal. Kaj ste pozabili, da ste mu že dne 13. junija dali nezaupnico, ker ga niste volili. Bilo pa je nas več, ki smo mu dali zaupnico, zato je izvoljen. Otroci se pri dobri hrani lepo razvijajo, ali politični otroci Narodne stranke se vkljub temu, da so pri volitvah dobro živeli, ne razvijajo in ne pridejo do pameti. Vpliva pač preveč alkohol na njih možgane, da ne znajo več pametno misliti. Zato tudi pišejo, da smo mi zmagali s terorizmom in silo. Bojijo se pa dati roke na svoje prsi, ker v njih leži ta greh. Ravno tako tudi pravijo, da s pomočjo nas Hribovcev je zmagal Korošec. Seveda, ker mi smo na višini in vidimo nebo nad nami, kjer je Še en Bog; znaimo pa tudi trezno misliti in vemo, da liberalci ljubijo le naše žppe, naš ‘fcHagfOr jim je pa toliko mar, kakor Bog, ki so ga zavrgli. Pa veseli nas, da, ima tudi marsikateri dolinec trezne in bistre oči in z nami voli. Ko pa se s samotarjem vse to pogovorila, sva se poslovila. Zato jaz tudi danes končam, prihodnjič bom pa povedal, kako sem v Žalcu osla kupoval. Za sedaj pa vam želim, gospod urednik, vesele dneve, če prav se bjodo začeli pasji dnevi. Vi se jih boste, težko privadili, ker pridete iz Človeških v pasje dnetve, v Žalcu pa bodo imeli bolj lahko, ker pridejo iz oslovskih dnevöv v pasje. Z Bogom! — Vaš jpuščavnik iz 'Mrzlice.
Dobova. Gujemo, da imamo v naši župniji fan-teka, ki je začutil v sebi časnikarsko žilico. Oh, koliba sreča za nas, in Še večja za fanteka samega, v; se Čuti kot ljudskega odrešitelja, kamorkoli ga usoda zanese! No, in res — treba, da, o tej preveliki sreči izve celi svet! Toda kako? — Izbral si je „Narodni List“, kjer hoče vaditi in poskušati svojo časnikarsko žilico in kjer naj bi svet občudoval prvence njegove bujne domišljije. — Nič nimamo proti temu, Če se mladi človek, ki je ravnokar zapustil Šolske klopi in stopil prvič v svet, poskuša tudi v časnikarstvu, samo da je pošteno in resnično, s Čemur hoče v svoji domišljavosti osrečevati in razsvetljevati „temni“ svet. Da bi pa s svojimi nezrelimi poizkusi hotel neutemeljeno napadati naše delavne in požrtvovalne voditelje in smešiti njih naporno delovanje, da bi s svojimi neslanostmi razdiral dosedanje lepo in složno delovanje vzgojiteljev naše mladine, tega pa ne bomo trpeli, temveč takemu početju najodločneje oporekamo, ter rečemo: Fantič miruj, roko proč od naših delavnih mož, katere smo imeli, ko si se ti pri svoji blagi mamici Še za krilo držal; ne izzivaj več, sicer bomo govorili tako, da se bo culo tja gori do Gradca!
Narodno gospodarstvo.
*
Angleški zadružni kongres se je vršil v Brad-fordu dne S. junija t. 1, Udeležilo se je okroglo 1200 zastopnikov zadružne zveze Cooperative Union. Predsednik Wilkins graja v uvodnem govoru pred vsem, da si konzumne zadruge — te so pa Angleškem najbolj razvite — mnogokrat delajo med seboj konkurenco in priporoča združitev konkurenčnih zadrug. Nadalje razpravlja o minimalnih plačah osobja, ki je nastavljeno v zadrugah. H koncu pa strogo kritizira sedanji gospodarski red in povdarja., da se more sprememba v prid nižjim slojem izvršiti le s pomočjo zadružništva in s podržavljenjem produkcijskih sredstev. Nato se predstavijo zastopniki zadružnih organizacij iz Nemčije, Nizozemskega, Italije, Romunske, Norveške, Švedske, Švice in 'Japana. V debati o letnem poročilu je Greening ostro grajal tiste, ki hočejo zadružno gibanje spremeniti v politično gibanje in porabiti bogata sredstva zadrug za politične namene. Neka velika zadruga, ki ustanavlja po raznih kra-jih konkurenčne podružnice drugim konzumnim društvom, se izključi iz zveze. Na tem kongresa se je tudi razpravljalo o naraščanju kartelov in trustov ter se je povdarjalo,, da tvorijo le-ta udruženja za zadruge veliko nevarnost.
Žetev v Zedinjenih državah. Vročina, ki je mučila. uboge Amerikance, ni žitu nič škodovala, obeta se bogata žetev. Po zadnjih sodbah bet žetev veliko o-bilnejša kot lansko leto. Na 55,242.000 akrov (Acre angl. izg. ehkr angleška poljska mera; 1 acre je
40’5 a) bodo pridelali 764,285,000 bushel-jev /bushel angl. izg. bušl, žitna mera na Angleškem in Severni Ameriki; 1 bushel je 36’35 1), med tem, ko so pridelali lansko leto le 695,444.000 bushel-jev. Zemljišča se je povečalo za 6 milijonov aere-ov, proti letu 1909 celo za 9 milijonov.
Hmelj.
„Saazer Hopfen- und Brauer-Zeitung“, prva splošna pijvovarska in hmeljarska revija prinaša ofi-cielno poročilo, iz katerega posnamemo sledeče:
Vedno povpraševanje po žateškem hmelju in čisto minimalna zaloga istega je povzročilo, 'da je razpoloženje v hmeljski trgovini ugodno, kar se posebno izraža v povišanju cen. Za 50 kg se zahteva več kakor 190 kron, kar kupci radi dajo. Vendar ni prišlo dalje, kakor do 196 kron pri 50 kg. Kakor se kaže, se bodo cene še znatno dvigjnile. O tujih hmeljskih vrstah ne moremo govoriti, ker je promet istih na žateškem trgu jako minimalen. Za partijo 20 bal ogrskega hmelja se je na primer plačalo 176 kron za 50 kg.
Kar zadeva stanje hmelja, se ne da utajiti, da je vsled neprestane suše jako slabo. Dobre rastline se bodo poslabšale, slabejše pa so žo nerabne. — Na nekaterih krajih je deževalo, tam se tudi kaže dober vspeh, tako da se upravičeno upa na tričetrtinski pridelek od lanskega leta. Drugod šse dež lahko mnogo stori, da bo vsaj žetev srednje-dobra. Sicer .pa je vsega občudovanja vredno, kako močen je naš hmelj, ki je vzlic neprestani suši in vročim vetrom svež in še dokaj lep. V prihodnjih dneh se bo odločilo, ali se bo uresničilo naše upanje glede hmeljskega pridelka ali ne. Vendar pa moramo nehote priznati dejstvo, da bo letošnji pridelek daleč za lanskim.
Končno naj še omenimo, da smo sredi tega me*-seca 'dobili pošiljatev ogrskega zgodnjega hmelja, ki še dosedaj n,i vzbudil posebnega zanimanja. Kg. se računi po 5 K.
Naj navedemo v kratkem Še poročila iz drugih dežel. O hmeljskem okraju Ž a t e c smo že poročali. Rezultat bo torej bolj sređen, vendar pa ’daleč za lanskim. V ostalih krajih' blizu Žateca je stanje ugodno, nasadi krepki in splošno le-pi, nakar se pa ne more dosti dati, ker povsod pogrešajo prepotrebne moče. Naše današnje poročilo se ni bistveno od zadnjič skoraj nič izpremenilo.
Na južnem Ogrskem bo pridelek za polovico manjši, kakor lansko leto. Posebno zgodnji hmelj je Čisto ponesrečen. Dež je prepotreben, kakor tudi na Nemškem, kjer bodo imeli normalen srednji rezultat. Poročila iz nekaterih nemških provinc pravijo, da tudi dež ne bo sedaj več mogel napraviti čudežev. Nekaj ga bo vendar, strokovnjaki sodijo, da za eno tretjino manj kot lansko leto.
V Londonu pričakujejo dežja in po dežju dober sređen rezultat.
Amierikanski hmelj se zelo visoko ceni. Po poročilih iz New-Yorka bo morala Amerika Še veliko množino hmelja importirati, da bo vsaj za njene potrebe.
Na Ogrskem pričakujejo ^‘plašno veliko hmelja, pa ne dobrega. 'Jako dobrih vrst je mlalo.
Kakor je iz navedenih podatkov razvidno, je rezultat bolj sređen; naše poročilo se torej bistveno ni spremenilo od zadnjič. Vlenđar pa je veliko nebistvenih sprememb.
Kakor drugod, tako stoji tudi v Savinjski dolini. Naše domače hmeljfarstvo pa je v primeri z drugimi deželami vredno upoštevanja.
Koroško.
V Škocijanu obhaja dne 5, avgusta tamošnje Bralno društvo svojo 51etnico. Obhajati jo misli slovesno malo pozneje, Če mogoče, ob Klopinjskem jezeru z gozdno veselico. — Želimo, da se ob tej priliki nekoliko zaspani slovenski živelj okrepčan obudi k novemu, obilnemu, vsestranskemu delovanju, / Mladega voditelja-ustanovitelja poživljamo, da stori, kar pričakujemo od njega.	R. S.
Primorsko.
v Trst. Ljudsko štetje na Primorskem. Urofdno poročilo tržaškega namestništva naznanja končne rezultate ljudskega štetja, na Primorskem. Po tem poročilu je v T!rstu in okolici bilo koncem leta 1910 — 142.113 oseb z italijanskim, 37.063 s slovenskim, 9689 z nemškim, 1422 s srbo-hrvaiškim in 613 oseb z drugim občevalnim jezikom. — V Istri 147.429 Italijanov, 166.756 Hrvatov, 57.576 Slovencev, 11.725 Nemcev in 2987 drugih narodnost. — Na Goriškem 151.167 Slovencev, 93.145 Italijanov, 4488 Nemcev, 524 drugih narodnosti in 180 Hrvatov. — Vsa Primorska Šteje torej: 382.685 Italijanov, 245.806 Slovencev, 168.358 Hrvatov, 25.902 Nemcev in 4124 drugih narodnosti.
Grozen požar v Carigradu.
O groznem požaru se dodatno še poroča: Upepeljenih je nad 2224 hiš, nad 300 prodajalen, 15 pekarij, 16 krasnih mošej, 2 vladni poslopji, 2 dervi-Škia samostana, 1 mavzolej ter več šol in drugih javnih poslopij. Policija je pod kaznijo zapretila, sumiti koga, da je zažgal. Vendar javnost ne posluša turške policije. Zaprli so Perzijanca Mehmeda, ki je baje po neprevidnosti pustil tleti premog. Tudi Mehmedovega
tovariša Muhto so zaprli. Za ponesrečence je dala vlada 5000 funtov. — Omeniti nam je, da je policija v resnici zaprla več oseb, ki so polivali pohištvo in sploh vse gorljive predmete s petrolejem. Med aretiranci je tudi .neki Grk. Dosedaj je 100.000 oseb brez strehe, Škoda znaša nad 40,000,000 kron. Zgorelo je več oseb, zanesljiva poročila pravijo, da nad 50, Izmed varnostnih organov je policija še najbolj ranjena; okoli 400 policistov je ranjenih; mnogo jih’ pogrešajo. Oslepelo je vsled požara nad 100 ljudi, precej jih je tudi zblaznelo. — Zdravstveno Stanje sultanovo je dvomljivo. Med požrtvovalnimi darovalci je tudi general Nogi, znan izza rusko-japonske vojske, ki je daroval za pogorelce 2500 funtov. Turška vlada je dala revežem 10,000 šotorov na razpolago.
Razgled po svetu.
Volki in; medvedi okrog OtocaČa. V otoškem občinskem gozdu na Hrvatskem so se pojavili volkovi in medvedi, ki so raztrgali že več goved, telet in še zlasti drobnice. Na neljube roparske zveri pripravljajo velik lov.
Umor izza okupacije. Kakor so listi obširno poročali, so še-le pred kratkim odkrili morilca, ki je pred 33 leti, to je za časa bosanske okupacije, izvršil roparski umor. Sicer je prišel takoj v preiskavo; nekega dne pa jo je neznano kam popihal in cela zaideva je — zaspala. Morilcu je ime Sava Dragovih. V času, ko je izvršil omenjeni zločin, je bil podčastnik pri nekem polku, kjer se je odlikoval kot izvrsten vojak. — Na njegov zločin so prišli zadnji čas ob priliki, ko je prosil vojaško oblast, da mu da nravstveno spričevalo. Dokazali so mu roparski umor, na kar ga je zagrebško sodišče obsodilo na 15 let težke ječe. Morilec je star 60 let in mora trpeti za zločin, ki ga je izvršil kot 271etni vojak. Sedaj se pa Še poroča: Roparski morilec Dragovih, ki je bil obsojen v Zagrebu na 15 let težke ječe, je podedoval 25,000 kron, Dedščina je že par let stara in že dolgo je iskalo sodišče Dragov,ica brezuspešno. Se-le ta obravnava jim je pokazala pravi sled. Dokazalo se je, da je pravi in edini dedič morilec Dragovih.
Lov na t\gre, Razburljiv, lov na, tigre, ki je marsikateremu neprostovoljnemu gledalcu udaril na živce, so imeli — ne morda v Indiji, na gangeškem produ — temveč v Mainburgu na Nemškem. Mayev cirkus se je poslavljal od mesta; pri poslednji predstavi je bila na vsporedu tudi skupina levov v družbi treh tigrov. Ko so odpeljali zverine v njihovih kletkah v hlev za cirkuškim poslopjem, so začeli krmiti razdražene živali. Pomotoma so ostale duri kletke, v kateri so se nahajali tigri, odprte, in naenkrat sta se splazila dva najdivjejša skozi'priprte duri in sta Star la sredi cirkuškega osobja. Eden tigrov je skočil Čez nekega Črnca na vrt sosednje restavracije, druga zver pa se je lotila dragocene kobile ravnatelja Maya, podrla konja na tla in ga ogrizla ob straneh in na vratu. Potem se je vrgel tiger na tri dni staro žrebe in ga prav tako razmesaril. Med tem se je Črnec pobral in premagal prvi strah, tako, da je tigra, ki se je obrnil proti njemu, odpodil s slepim strelom iz samokresa. Tiger se je plazil ob restavraciji vžad za cirkusom in je hotel preskočiti plot bližnjega vrta. Krik na plotu sedečih dečkov ga je prestrašil; vjeli so nevarno žival na ta način, da so jo pokrili z železno kletko. Zdaj pa se je začel lov na drugega tigra, ki se je prav domače sprehajal po restavracijskem vrtu. Potisnili so ga k zidu in ga vjeli kakor prvega. Pri tem pa je vgriznil krotilca v desno ramo. Po razburljivem presledku se je predstava nadaljevala.
Vročina. Pasji dnevi se poznajo prav posebno na Dunaju, kjer ima senca 35.2 stopinj. Ceste- so kar prazne. Iz Berolina poročajo, da je več smrtnih slučajev radi vročine. Mnogo jih omedli. Bolniški stre-žaji padajo vsled solnčarice. No, pri nas je malo bolje, gotovo pride še hujše! V Mariboru imamo 27 stopinj v zraku, 16 v Dravi.
Kolera. Sumljive osebe v Trstu, o katerih smo zadnjič poročali, da so bacilonosci, so že obolele. Nadalje so zasledili med otroci več blacilonoscev. Tjako so našli v otroku, ki je sicer umrl za jetiko, tudi vi-brijone kolere. Marnarju iz „Bandiera Moro“ je bolje. Kontumaciranih je mnogo oseb, seveda je samoobsebi umevno, da niso vsi nosilci nevarnih vibrijonov (bacilov). V Trstu so odredili več varnostnih priprav, kakor skrbnejše snaženje trgov in ulic. — V Splitu sta obolela 'dva mornarja na sumljivih znak'ih kolere. — V Carigradu so konstatirali 8 slučajev azijatske-kolere.
Velika zapuščina. Iz 'Odese- poročajo:	Sestra
bivšega Člana državnega sveta Sukomlinova je za-pustiia za neki ruski kmetijski zavod — 3 milijone rubljev.
Strašna eksplozija. Kakor izvemo iz Köflacha blizu Gradca, je v pondeljek dne 24. t. m. okoli 4. ure popoldan eksplodirala smOdniš,nic!a v Puchbachu blizu Köflacha. SmodniŠnica je last nekega Kriech-baumai iz Voitsberga. Bilo je popoldne okoli štirih, ko se je začul grozovit pok, kateremu je sledil gost dim, iz katerega je tupatam Švignil kak plamen. Od uslužbencev eksplodirane smodnišnice so se 4 delavci smrtno ponesrečili. Trupla ponesrečencev so razkosana. Posamezni udje odtrgani. Požarna hramba ni mogla ničesar rešiti, gasila je daleč na okrog razmetane tramove in zbirala dele trupelj ponesrečenih delavcev. Ako pomislimo, da je bilo v smodnišnici okrog 4000 kg smodnika, tedaj si lahko pok in drugo vsa|k sam predstavlja.
Tage
%», vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kal&b,
tovarna sa vage,
Brno, Menice Moravsko.
Molitvenike, rožne vence, podobice, križe različnih vrst, svetinj iz alutninijnma itd. itd priporoča
Tiskarna sv. Cirila v
Maribora ob Dr.
delavnica za popravila
y
Dobro! Po een! I
Točna postrežba I
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Ml na obroka! Illusfr. cenik zastonj!
Oraaofone od 20 do 200 SC. Niklasta remont.-nra K 8'50 Pristna srebrna ura Original omega ura Kuhinjska ura Budiljka, niklasta Poročni prstani Srebrne verižic
— Večletna jamstvi —
Naši. Dietinger
Theod. Fehrenbacii
urar in očalar 4i7 Maribor, Pospeška ant» se.
T—
1S--
4'—
S’—
9,—
S’—-
Xmttalßm zlatnino is» srebro.
m m ^ Ä	^_ Nahrbtnike za turiste, planinske do-
^ O -a	56ZOnO pisnice, konfeti, serpentine, lampijoni,
tombola, karte za veselice po najnižjih cenah.
Veletrgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, tiskovinami.
Goričar & Leskovšek v Celju
== Graška ulica št. 7 in -------

Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek) Rotovška ulica 2, Celje.
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega : Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Vzajemna zavarov. v Ljubljani.
Glavni zastop za
Zakaj si vedno nahoden? Spod. Štajersko
Meni se kaj takega nikdar ne pripeti; in zakaj? Prvič imam briljantno sredstvo, da se odkrižam te nadloge; drugič pa si takoj vem pomagati, kakor hitro čutim prehlajenje To sredstvo je škatljica Fayesih pristnih sodenskih mineralnih pastil, ki hi-tro in gotovo preženejo vsak katar, bodisi da je isti .«feL. vratni ali bronhialni. Kupi si v lekarni ali drožeriji imenovanih pastil za K125. Ponarejeno blago povrni! Generalna reprezentanca za Avstro-Ogrsko W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni dobavitelj Dunaj IV-1, Grosse Nerigasse 17.
Županstvo Dobrna pri Celju
razpisuje službo
občinskega tajnika in organista
Plača po dogovoru. — Tozadevne prošnje je vlagati do 15. avgusta t. 1. na
123	Županstvo Dobrna.
Preselitev odvetniške pisarne
Odvetnik
dr. Josip Leskovar
uljudno naznanja,
da se nahaja njegova Odvetniška pisarna od 1. avgusta t. 1. dalje na
Grajskem trgu (Burgplatz) št. 2
nad trgovino g. Šepeca.
Vhod Brunngasse. Vhod Brunngasse.
121
:: pri Franu Pograjc, Maribor, Fabriksgase 21
zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove in premičnine ter — 2 proti prelomom z vosov. Edina domača slovenska zavarovalnica. S »oji k svojim ! Sprejema tudi zavarovanja za življenje, osir. doživetje in proti nezgodam za Nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico. 43	Pojasnila daje gorenji nastop
Veletrgovina s špecerijskim blagom ss in z deželnimi pridelki	m
Anton Hotene: Celje
Glavna zaloga Graška cesta 22, Podružnica: »NARODNI DOM.«
Prazen je izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgorej imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam oenj. g. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom.
Veiečastititti gospodom duhovnikom ponudim voščene sveče, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in ~%	kadilo m cerkve .
V zalogi imam vsakovrstna vrtna in poljska semena zaaesmve jbiffivosfa', tbr opozarjam slavno občinstvo za nakup is®, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga ter deželnih in drugih pridelkov, la. Zfthakto&i premog ponudim po K 210 za 100 kg pri objemu celega voza, prosto v hišo postavljen v Celja, drugam po dogovoru.
Kupim "tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor : žita, fižola, orehov itd., ter rabljene solnate in druge vreče, petrolejske in oljnate sode. c Pismena naročila se izvršujejo z obratno pošto. 479
Kje se kupi dobro, po ceni in fino
ObUValO? Edino le v največji celjski izdelovalnici in zalogi čevljev pri
Štefanu Strašeku, Invašha ulica 3.
Velika izbera finih moških čevljev na zadrgo, kakor tudi čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga različnih sandal in knajpovskih čevljev, kakor tudi Čevljev za tenis.	z spoštovanjem
Stefan Strašek, Celje.
nuja'A. THIEEEY'A BALSAM
NARJA
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko.
Oblastno varovan.
[tcHliygt
AJHarry- in Pregrada
-&s> gs&tefc~$aMri>rufta.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkaihi se sodnijsko preganja in strogp kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prših, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku' in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu m ustnih boleznih, pri trganju po udih. pri opeklinah in in izpuščajih Hd 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. 5 K.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo frislno
centifolijsko mazilo
zanesljivo in nagotovejšega u ranah, oteklinah, poškodbah,
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-^ jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi prt starih ranah i t d i dozi staneta 3 60 K
Naroči se; Lekarna k angelju variiiu, ADOLF THIERRY v PREGRICi pri ROGATCU.
* Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W A. König
Slovenci pozor!
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
J	\ Gramofones slov.ploščami
iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in
zlatar
ft§m Bureš Maribor
Tegethofova cesta št. 39.
zgatuarna
v Celju
priporoča sgojo-domo žgano stioooko, tropimm, psto žganje, brinjeoec kakor tudi
mmtm
Pijte samo Tolstouršho slatino.
Harati se i Tolstem vrhu, Buštanj, Koralo.
6 telfo
• v, .plo debele P°
o»*/.»
rj ’ir nož/»™
platna
po
lO "]	—
lanenega
« „ 1A a, k- .
dobite i
f-Ss
B. Stei
Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogač
Maribor, Fabriksgasse St. 11
priporoča svojo mnogovrstno zalogo cementnih cevi, Stopnic, korih kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: kamnatih cevi, motla-kerske plošče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižih cenah.
U?
Prevzamem vsa dela dekoracijske, slikarska in pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjHi cenah.
Mihael Dohm o Coljo
Gospodska ulica 5.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive pe^či iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, 8 plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Kolosens-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Eiiina štej. narotln« steklarska trgovina
448 na debelo in na drobno

BSJEBS^Sä»
Jako lepa, novozidana
vila
8 petimi stanovalnimi sobami, pod stanovanjem dve veliki kleti, z vrtom za zelenjavo, sadonosnikom in malo Djivo se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Jako ugodno za penzijoniste. Naslov v upravništvn lista.	117
Franc Strupi s Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zaloge steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev fca podobe.
Frsvzetje vseh eteb* rskih del prš cerkvah in priv. stavbah. »*•♦♦«♦♦♦«*» gBajh<*liriv£ej&a in tedna postrežba.
JL
W
Zinesljiv nadzornik (Platzmeister), obeh deželnih jezikov zmožen, se proti dobremu plačilu takoj Bprej-
me. Vpraša in predstavi se naj v liFa
stavbeni pisarni Fabriksg. 17. 119
Prva južno-štajcrsha hamnoscšha
dražba v Celja.
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja
Straža-Toplice.
Akratotherme 86° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protinu, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli
Za potovalno sezono.
li in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. = ssssss
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča.
K
K

H.liiiošeh
fe'Ojoii mojster i Celju
priporoča svoj
modni salon za gospode,
hi se nahaja v novi posojilnici hiši
N
K
Kovčeki za potovanje! Vseh vrst ročni kovčeki iz govejega usnja in bogato
zalogo usnjatih galanterijskih stvari kakor oprav za konje, jahalne potrebščine itd. priporoča
* Rudolf Novak, Maribor
u jermenar in sedlar — Grajski trg.
jjjj Samo lastno izdelovanje.
Franc Nemec,
podobar in pozlatar
Ptuj, Gosposka ulica 23
se priporoča častiti duhovščini in slav. občinstva za cerkvena prenovljenja altarjev, podob in vsa v to stroko spadajoča dela. Podobe nove fino izdelane se dobijo takoj po naročila.	556
M*Brska, fattt posojilnina v
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-
V dne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/». Obresti se pripisujejo b kapitalu 1 januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemaj« kot gotov denar, ne da bi se njih obrekovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice aa razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnic* sama. a
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni
njižbo so
varnosti po 4*/4°/o, na vknjižbo sploh po 5°/„ na vknjižbo in poroštvo po 5’/,*/» in na osebni kredit po 6°/,. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne preeegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnioa brezplačno, stranka plača le kolek«.
Uradne ure
■o vsako sredo In četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemi! praznike. — V uradnih arah se sprejema in te-plačnje denar.
te p Hinje
pojasnila se dajejo
sprejemajo vsak delavnik ni 8.—IS.
te od 2.-—6.
twit m p*«v.l»f. s»
Založnik la izdajatelj:
.Straža«.
Odgovorni *rtonik: lav. Kemperle.
..... i.1. a g
T.»k tUk*rne «». Cirile v Heritor*.