JUTRA Poitmna platana v gotovini. RfarittorsRl Cena 1 Din Leto III. (X.), štev. 18 Maribor, torek 22. januarja 1929 izhaja razu« nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Refiiui pri poOnem Mc. ■). v LjvbfMi it 11.400 prmierru* * tpnl «J) po poM 10 Din, 4Mm4«i aa dmc paW Ma Telefon: Urodn. 440 Uprava 485 Uredniitvo ia uprava: M Ogtaai pe tarifa vino, nisem je osumničil, čeprav je bila na smTt bleda. Niti takrat je nisem osum ničil, ko ni hotel Amento pokusiti pijače, niti ne takrat, ko sem dvignil jaz čašo k ustim. V tem trenutku pa je skočila Mati Maris k meni in mi iztrgala čašo iz rok ter vino sama izpila. Trenutek nato se je zgrudila- Njen oče je divje preklinjajoč zbežal iz sobe. Amento me je hotel zastrupiti, toda njegova hčerka, najmilejša od vseh mojih žen, mi je rešila življenje s tem, da je žrtvovala sebe.« Noua zaslišanja rači umora u narodni skupščini BEOGRAD, 22. januarja. V javnosti se je danes razširila vest, da je preiskovalni sodnik, ki vodi preiskavo proti Puniši Račiču in tovarišem radi umora v narodni supščini, zaslišal te dni tudi bivšega predsednika narodne skupščino dr. Periča ter bivšega dvornega ministra Dragomira Jankoviča. Vest je izzvala v mestu veliko senzacijo. Iz bolgarske diplomacije SOFIJA, 22. januarja. Listi poročajo o bližnjih izipremembah v diplomaciji. Na mesto dosedanjega bolgarskega poslani* ka v Beogradu Vakarelskega pride Stojanov, v Berlin pojde za poslanika Burov, v Varšavo pa Vasiljev. Nesreča na Saui BEOGRAD, 22. januarja* Sinoči sta v gosti megli trčila pri izlivu Save v Donavo parnika »Nera« in »Otačbina«. Uda rec je bil tako močen, da jv nastala med potniki velika panika in je padlo vefi žensk v nezavest. Parnika sta bila močno poškodovana in sta le z največjim naporom mogla prispeti v Zemun oz. Beograd. Umiranje za ,,špansko*' u (Tladridu MADRID, 22. januarja. Epidemija »španske« se tu vedno bolj razširja in je zavzela že naravnost ogromne dimenzije* Obolela je že nad ena tretjina državnih nameščencev v mestu. Dnevno pa pobere »španska« okrog 100 oseb. „KARNEVAL V MOULIN ROUGE" na puatno aebolo, dna ®. Vtbr. 1IM v viah prostorih Narodnega doma Tatinska služkinja* Pri rodbini nekega mariborskega oficirja so že delj časa opažali, da zgine od časa do časa iz kuhinje kava, sladkor ali pa tudi kakšen komad perila iz sobe. Nikdo ni niti pomislil, da bi mogla odnašati te stvari domača služkinja, dokler ni našla gospodinja včeraj v postelji služkinje nekaj živil. Poklicala je stražnika, ki je kasneje še tudi pri neki sorodnici služkinje našel predmete, last familije prizadetega oficirja. Služkinja Tončka B* deloma priznava tatvino. Konji cepa]o. Vedno bolj se množijo primeri, da s« sredi ulice zgrudi oslabelo živlnče. Včeraj opoldne je doletela taka usoda na državnem mostu konja prevoznika Rajmunda Misleta. Moralo je priti moStvo rešilnega oddelka, ki je dvignilo zdelano konjsko paro, katero so odvedli nato v hlev. Dijaki — smučarji! Dijaški smučarski odsek SPD v Mariboru ima sestanek v sredo, 23. tm. ob 17. (5.) v državni gimnaziji. Udeleiba obvezna. — Načelnik. Kai pravi Seton Watson o novem položaju v Jugoslaviji? Znani ugledni angleški publicist in odlični prijatelj Jugoslovanov g. R. W. Seton Watson jc tc dni objavil v londonskem »Observer-ju« članek o odnošajih med Srbijanci in Hrvati povodom spremembe režima v Jugoslaviji. Ker je mnenje odličnega Angleža bilo že mnogokje in marsikdaj merodajno, bo prav, ako podamo našim čitateljern vsebino njegovega mišljenja : Novo stanje v Jugoslaviji —■ pravi g. VVatson — je znova vzbudilo interes za spor med Srbijanci in Hrvati, in v velikih krogih se je pojavila tendenca, da se zadnji dogodki vzamejo kot dokaz, da je Jugoslavija umetna konstrukcija. To stališče pa bazira na popolnem nepoznavanju razmer. Uje-dlnjenje Jugoslavije je rezultat procesa, ki ni manj nevaren in neizbežen, nego je bilo ujedinjenje Nemčije ali Italije. To ujedinjenje je spontano delo vseh delov Jugoslavije in zavezniki so ga priznali preko volje, po dolgih mesecih oklevanja. A na žalost so bili državniki, ki so vodili Jugoslavijo po vojni, manj dostojni svojega poklica nego vojaki, ki so se zanjo bo rili. Ustvarjena je bila ustava s pretiranim centralizmom, Ici je dal oblast v roke nekompetentni kliki v Beogradu, tako da si takoj opazil nazadeva-ri,;e v vseh panogah uprave, zlasti v prečanskih krajih, kjer so bili vajeni urejenih metod. Vse to se ima Jugoslavija zahvaliti ozkosrčnim srbijanskim tendencam K. Pašiča in radikalne stranke, ter protekciji, ki so jo pri' njem uživali nedostojni in korumpirani elementi. Kriva pa je tudi fatalna politika abstinenco g. Radiča. Trditi, da vsa kriv da za današnje stanje leži na ramah Beograda, pomeni izvračati činjcnice. Začasni zlom parlamentarne vladavine v Jugoslaviji ni dokaz končnega bankrota. Snor med Beogradom in Zagrebom ni spor za edinstvo države. To jc v prvi vrsti zahteva po dobri upravi, zahteva Po samoupravi in zahteva po pravični udeležbi prečanov v državnem življenju. Sugestija o amputaciji se ne more vzeti resno, ker problema ne bi rešila. Srbi in Hrvati so tako pomešani, da je kakšna meja med njimi nemogoča. G. Watson opisuje nato zgodovinski razvoj Hrvatov in Srbijancev in različne kulturne vplive na ene in druge. Prcčanska Inteligenca — pravi dalje —, ki je delala na ujedinjcnju, sl je ustvarila o bratih v Srbiji preveč idealno sodbo, ki ni odgovarjala stvar Kosti. Vse to je izzvalo trzavice, ki so pri vsakem ujedinjenju neizbežne. Toda salata je dobro zmešana in nihče je ne more več ločiti. Kmetsko ljudstvo, ki tvori 80% Jugoslavije, Usoda iterazpuštenlh strank SPLOŠNO SE RAČUNA. DA BO ZA ENKRAT USTAVLJENO TUDI DELOVANJE NERAZPUŠČENIH STRANK- — KONFERENCE V VLADI. LJUBLJANA, 22. januarja. Davi se je vrnil iz Beograda veliki župan dr. Vodopivec. Takoj po povratku je bila na velikem županstvu sklicana kon ferenca velikožupanskih referentov, na kateri je veliki župan v smislu in-strukcij, ki jih je dobil od notranjega ministra, izdal navodila za nadaljno postopanje. Po tej konferenci je pozval veliki župan k sebi še policijskega direktorja dr. Guština. Kakor se doznava, je bil pri tej priliki izdan odlok za razpust SLS. BEOGRAD, 22. januarja. Vsi današnji listi potrjujejo našo včerajšnjo informacijo, da je bil povodom bivanja obeh slovenskih velikih županov v Beogradu od notranjega ministra izdan odlok za )ust SLS. Dr. Vodopivec in dr. L .ubach sta se že včeraj vrnila v biovenijo. Tukajšnji krogi računajo s tem, da bo SLS razpuščena že tekom današnjega dne ali najkasneje jutri. V zvezi z razpustom SLS se v nekaterih krogih zatrjuje, da bo razpuščena tudi SKS, ki je po svoji kolaboraciji s Hrvatsko seljačko stranko izpremenila svoje ime iz Samostojne v Slovensko kmetiisko stranko in dobila s tem plemensko obiležje. Vest današnjega »Slovenca«, da bodo razpuščene sploh vse stranke v državi, ni resnična. V merodajnih krogih se poudarja, da zakon o zaščiti države v tem slučaju ne bi posebej poudarjal razpusta plemenskih in verskih strank, marveč bi lahko povsem jasno odredil razpust vseh političnih strank. Res pa je, da se iz vrst razpuščenih strank skuša sedaj doseči, da bi vlada sklenila razpust vseli strank, za kar pa vsaj doslej ni povoda in tudi ni v programu vlade. Pač pa jc mogoče, da pride poleg razpusta vseh plemenskih in versk\jj strank tudi do ustavitve delovanja ostalih političnih strank. V tem oziru je opažati gotove znake, ki potrjujejo našo informacijo. Beograjska policija je namreč že pozvala vse neraz-puščene stranke, da se morajo prijaviti in zaprositi dovoljenje za nadalj-ni obstoj. Iz tega se sklepa, da stoji beograjska policijska direkcija na stališču, da so plemenske in verske stranke razpuščene in prepovedane, obstoj in delovanje ostalih strank pa je vezan na posebno dovoljenje oblasti. BEOGRAD, 22. januarja. V notra-rjem ministrstvu je bilo dopoldne več konferenc resornih ministrov z generalom Živkovičem, ki so se nanašale na delo v posameznih resorih. Daljša konferenca je bila v zunanjem ministrstvu med dr. Kumanudijem ter trgovskim in finančnim ministrom. Na tej konferenci se je razpravljalo o ' treh važnih problemih, ki so na dnevnem redu: vprašanje inozemskega posojila, podpis trgovinske pogodbe s Francijo in trgovinska pogajanja s Španijo. Razen tega je bil opažen po-set italijanskega poslanika Gallija pri zastopniku zunanjega ministra dr. Ku-manudiju. Po informacijah iz dobro poučenih krogov se je pri tej priliki razpravljalo o pogajanjih glede podalj šanja prijateljske pogodbe z Italijo. BEOGRAD, 22. januarja. Današnje * Službene Novine« objavljajo ukaz o imenovanju sodnikov Državnega sodišča, ki začne torej z današnjim dnem poslovati. Dalje objavljajo za-l;on o izpremembi oziroma dopolnit- vi zakona o čekovno-poštno-hranll-ničnem in virmanskem prometu ter uredbo notranjega ministra o delokrogu in kompetencah oblastnih komisarjev. Grobnica Salomonovo iane V JERUZALEMU SO ODKRILI GROBNICO ŽENE ZIDOVSKEGA KRALJA SALOMONA. — VELIKO BOGASTVO V GROBNICI. LONDON, 22. januarja. O velezanimi-vih novih najdbah starinskih dragocenosti poroča »Daily-MaiU iz Jeruzalema* Odkrili so namreč grobnico egiptske žene židovskega kralja Salomona. Ta grob nadkriljuje v mnogočem glede bogastva in lepote celo znani kraljevski grob Tutankamona. Mumija pokojnice leži v zlatem sarkofagu, okrašenem z dragulji, poleg množine nakita in raznih dragocenosti od neprecenljive vrednosti. Na prstih ima mumija vse polno prstanov h žlahtne kovine, na glavi se ji blišči krona polna safirjev, smaragdov in biserov. Poleg mumije so našli papiros s hebrejskim besedilom, ki ga jc napisal najbrž sam kralj Salomon in na katerem so opisane vse vrline pokojnice, ki se je imenovala s svojim dekliškim imenom Mati Maris. Rodom iz Memfisa, je umrla ta kraljica v 37. letu Salomonovega vladanja* Iz papirosa je razvidno' dalje, da ji je radi velikih vrlin kralj lastnoročno posadil krono na glavo. Upravičeno domnevajo, da gre tu za ono krono, ki jo je daroval kralju Salomonu judovski narod ob priliki njegovega dvajsetletnega vladanja. Na papirosu je zabeleženo končno doslovno sledeče: »Tri mesece pred njeno smrtjo je prišel iz Egipta pokojničin oče Amento s tajno namero, da vtžc s prestola kralja Salomona in da zasede vso Palestino v imenu egipčanskega kralja. Nekega dne je prosil Amento, da bi ga sprejel kralj Salomon* potem ko je zapovedal svoji hčerki, naj zastrupi Salomona. Ko je vstopil Amento in ko mi je žena prinesla dobro čuti, da so mu interesi skupni. Glavna ovira je bila torej pretirani centralizem, ki ni vodil računa o tradicijah poedinih pokrajin in o razliki kulture ter je nespametno hotel takoj zabrisati stare meje. To je bilo vnaprej obsojeno na neuspeli, ki je bil pa še tem večji, ker ie Beogradu manjkala vsakršna organizatorna spo sobnost, da upravlja državo od 12 | milijonov ljudi, in kraje, ki so imeli poprej daleč boljšo upravo nego Srbija. Priznati treba, da je Sveton Watson oster opazovalec in dober poznavalec našega problema. Ža¥«t?fe; o-; Čc hočemo v Mariboru načeli Vpraša- vzljubi turist kot svojega, ker je 'to dol nje tujskega prometa, moramo najpreje 'neskončnega vesoljstva. la če je turisti-spoznati in vzljubiti najbližje in najlepše ka sredstvo' za utrjevanje narodne za-tujskoprometne točke- K tem pa spada v vesti, je era v pravtako veliki meri tudi prvi vrsti Žavcerjev vrh (924); vsak dan pet za izmiricnje narodnih političnih na- ga vidimo z dravskega mosta ket zadnji vidni vrh Kobanskega gorovja. Električne žarnice so še svetile v Mariboru, ktf smo se koncem starega ieta bližali Sv. Urbanu. Kmetje in viničarji, ki so šli ali z mlekom v mesto ali pa v j; sprotstev -in sredstvo za medsebojno uvajanje k strpnosti in kulturnemu sožitju na za vse lepi in odprti zemlji. Skozi gozd za Gartnerjevo V ^ "o pridemo do razvalin Žavcerjeve ki.; čilije, ki . „ . , . . i je dala vrhu ime in ki leži na lazu iik cerkev v Kamnico, so postajali bolj m d vrhoir:, n;i l3zu, katCreSa lepo vidi- bolj pogosti. Sele proti Sv. Knzu je po- m dravsfc „^sta. Kmetija je pogo-stala pokrajina jasna. Razlike med.go-;^ jn Uo m dona§a to1iko dohod. zdom m zasnezemm poljem so poscaie , da fci £C kn)c{;ja. t =. h;5a in 1;isvi ostre kot nikoli. S snegom pobeljena po-1 postavili. Edino kapclica čuva lja m travniki- so tvorih proti temnim jrazvaline, fravnike KOzd in kar je v masam smrek m jelk veličastne harmo-1 par minut Gartnerjevi kapeli mene kontraste, katerih se srce m oci ne d mozakorn pmm imenovane- morejfi mkdaf op.tr. Slovenska narodna Poh ia Dravskega pc!ja {er nesko-i-obema iz avstrijskih časov Sv- Kriz gle- ČRe fi;žine .fcre2mejnega Srednjega .Po- da danes pravtako ponosno kot nekdaj na bahato se prelevljajočo dolino in kaže potniku pot naprej proti Zlemberškim ribnikom in proti Ostremu vrhu, st tri slovenski trdnjavi zidani na skali sivi. denavja. Kot grbasta hrbtišča sc zvijajo pred brazdami Slovenskih goric Sv. Križ, Sv. Urban, Lucijin vrh in Brester-niški vrhovi. Za Dravo pa dremlje bahata frančiškanska cerkev, Narodni dom V gornji Bresterniški dolini se lahko in vsa masa kletk za civilizirane, tehni-odločimo za Rofcnikovo pot, ki nas naj- j eno blazne ljudi XX. stoletja.; poleg njih prej pripelje na Žavcerjev vrh in ki vo- ;ra mirno sanjajo okoliške vasi Maribo- di od tam v Selnico. Škoda, da markacija vsled starosti marsikje odpove; poti kot take pa tudi ne uporabljajo mnogi, ra na blazini oravskopoljskih gozdov. Za človeka pa je deviška priroda ker jo kot turisti ne poznajo- Mudomu-; ‘{Cr *c n® mo* e tiajj.0 uzivaa. Sneži trdijo, da jo je znani narodni dela- j Skozi temne gozdove z idi.cnimi pat u-vec v tukajšnjih obmejnih krajih gosp-1-arn'1 starih kosmatih u> eyes z nara-ilo Robnik markiral, da je bolje znal hoditi j upognjenimi, s storži tszko ^ob.ozemmi preko Selnice v Rušo vasovat. Druga vejami, skozi romanacne goščave nna-pot pa, ki je lepa radi lepega razgledana ^ nasadov i.i po.eg neugnanih voda, m sever v graško kotlino in na Pesniške vrhe gre mimo Gradišnika, kjer pozdravi tujca pri vodnjaku svetlikajoča se kamena streha in dalje po vozni cesti pod Slemenom. Nova markacija je na obeh poteh nujno potrebna. Sleme in planotasto višavje Žavcerje- Gartnerjevi kapeli, od Žavcerjevih raz-vega vrha sploh je bila do lani največja valin pa v dveh v Selnici, še preje pa v aglomeracija dimnic Sloveniji, in mogo- Bistrici, ali skozi Feldtacherjevo ali Mice celo v vseh Alpah. In mi smo hoteli bidovo grabo v Viltušu- divjajo brez vsake discipline v žrelo r:c-nasftljive Drave, pridemo mitro samotnih žag v območju dolinske poseljenosti in s tem ali v Bresternico, ali v Bistrico ali v Selnico. Iz Maribora smo v štirih urah" pri BUafibarskun dnevni ir oh, Delokrog in kompetenca oblastnih komisarjeu Ministrski predsednik in notranji minister general Pera Živkovič je izdal včeraj sledečo uredbo o delokrogu in kompetenci oblastnih komisarjev: Komisar izvršuje vse posle razpuščenih oblastnih skupščin in oblastnih odborov kot organ velikega župana pod njegovim nadzorstvom in po njegovih navodilih in je njegov službeni naziv: Komisar oblastne samouprave oblasti ... V komisarjevo pristojnost spadajo vsi posli bivših oblastnih skupščin in oblastnih odborov. Dosedanje oblastne uredbe ostanejo v veljavi, dokler sc ne boijo izdale nove. število samoupravnih oblastnih uradnikov naj se zniža na ne-obhodno potrebno število. Strokovni referenti velikih županov, v kolikor so postavljeni, bodo opravljali poleg svojih rednih tudi oblastne posle. Oblastni stro kovni referenti za isto stroko sc ne bodo obdržali niti r.a novo postavili. V slučaju potrebe bodo namesto strokovnega oblastnega referenta postavljeni nižji strokovni uradniki kot pomožni organi referenta velikega župana za oblastne posle. Komisarjevo plačo določa veliki župan. Sestavljeni in odobreni proračuni za to leto ostanejo v veljavi s spremembami, ki bodo izvršene v skladu z novim stanjem. Veliki župan je upravičen vsak čas pregledati delo komisarja in njegovih organov in vseh oblastnih ustanov bodisi /sam ali potom svojih referentov. Vse oblastne uredbe in pravilnike izdaja veliko župan s komisarjevim sepodpisom. videti tudi dimnice! Pri Žnidarju smo o-kregani, Češ, da se hodi gospoda iz me- Splošno obstoji za vse Kobansko gorovje od Sv- Urbana do Košenjaka potr sta norčevati iz črnih kuhenj ubogega ba/da se svetu razkrije- Hvalevredno kmeta. Celo slike dimnic so prišle de}0 vr£j foto-odsek SPD v Mariboru, ki v časopise! iretjič sem h:l v Žnidarje- !odkriva in razstavlja pri ‘»Unionu« ko- vi dimnici, danes se moranj prvič žaga- , banske naravne lepote. Njegovo delo pa varjati, danes je prijazna beseda biez jo g splošnega vidika nepopolno; kajti moči. Našega zagovora ženica ni pdsltt- j današnji ptujski promet no. gre samo za šala, razjokala se je, m odšla- Mož pa, | idilami, katere se potoni fotografij od-kateremu sem kar mogoče poljudno tol- krivajo, današnji ptujski promet hoče mačil vsebino in pomen etnografije, -je življenja v prirodi, v lepih krajih. Na molčal in kašljal- Nerazumevanje od stra- življenje s prirodo pa misli danes 'e še ni kmeta za razne strokovne^ težnje r*i od pisarne utrujeni uradnik in znanstve-nič čudnega in jedaleko manjše kot ne- njk a[j umetnik, potem ko se jc precb-razumevanje razigranega mladega me- jedej kavarn- Današnji ptujski promet ščana za kmetske lastnosti. Oboje pa mora imeti za podlago prometna sred-kaže na pomanjkanja socijalnn vezi stva, avtomobilske ceste, električne in med mestom in deželo- Kar se pa turi- clrujre železnice brez dima in prahu-stike tiče, je treba radi obojestranske Nam, ki živimo v patrljarhalnih razme-subjektivnosti vzgajati Se loba za ptujski rah, Se zdi klic po žični železnici na Po-promet in gledanje prirode. liorje domišljav, zahteva po električni Sleme se imenuje skupina samotnih železnici preko severu.h Slovenskih go-kmetij okoli Zavcerjevega vrha- Pred le- ric P» predrzna- Edino pobožna želja, da tom dni sem n'ašel tu celo skupino dimnic, danes, po enem letu, ni več niti ene v originalnem pomenu besede. Povsod so že v njej železni štedilniki. Sem, k Gartnerjevi kapeli je markiral ?gilui Babnik pot in še dalje, ni pa našel naslednikov, ki bi markacijo vzdrževali. Gartnerjeva kapela leži nad Javnikovo hubo, t- j. posestvo, katero obdeluje najemnik, in je najlepše razgledišče za Graško kotlino In obrobne pokrajine. Od Golice do Rie-gersburga in hribov okoli Gleichenber-ga se širi zemlja kot pisana preproga pokrajinskih raznolikosti, ki še posebno vplivajo vsled neposredne okolice Gartnerjeve kapele- Poleg kapele je košata lipa in pod njo klop. Zadaj za kapelo šumi temni gozd smrek in jelk, pred njo pa so peščena polja in travniki, ki dovoljujejo očem, da se pijano navžijejo slastnega pogleda na blagoslovljeno Graško kotlino, katero amfitcatralno obrobljajo alpski masivi vzhodno od La-budnice ter južno od Mure in Murice. Od polj proti gigantski pokrajinski areni Graške kotline pa se širi ploskev melanholičnih brez, ki se kmalu izgube v črnem gozdu, da tako dvignejo človekovo čustvovanje do navdušenja za divio prirodo in ustvarijo hipno sovraštvo do mesta in mestne sistematičnosti. To je pogled v portično tti.ii svet, ki pa je tako lep, kot tlel božanske prirode, da ga bodi cesta Maribor—Prevalje za božjo voljo v drugačnih razmerah — ampak ne radi nas, temveč radi tujcev — je še kohkorioliko upravičena. Mi čakamo, da nas pridejo tujci opazovat radi naše ptujsko-promče REPERTOAR: Torek,- 22■ januarja ob 20. uri »Na cesaričino povelje«, ab. A. Sreda, 23. januarja ob 20. uri »Učiteljica«, ab. B- Prvič. Četrtek. 2-1. januarja cb 20. uri »Divja raca«, ab. C Kuponi »Učiteljica« na mariborskem odru. V stedoV 23 fm. 5še'po daljšem času' -vprtzo-ri prvič' v letošnji sezoni krasna Nieo-demijeva drama »Učiteljica«, ki je dosegla pred leti na našem odru nenavadno lep uspeh. V glavnih vlogah nastopita gdč- Kraljeva in g. Grom- Režira g. J. Kovič- S»etosavsfea proslava v KatSni v nedeljo, cine 27. tm. cb 10. dopo!- rfne iStarnlša, zvečer cb RO. konteri fn zabava. 142 Iz Olepševalnega društva. Sinoči sc je vršila odborova seja Oiep Sevalnega društva, na kateri sc je poslovilo društvo od dosedanjega svojega pod predsednika in duše Olepševalnega društva po prevratu, finančnega komisarja g. Ivana JMahkovca. Premestitev finančnega ravnateljstva iz Maribora je zadela tudi njega, da mora iz našega mesta v Ljubljano. Maribor sc mu je zelo priljubil, posebno pri srcu pa mu je bilo ves čas Olepševalno društvo. Ko je po prevratu društvu še slaba predla, je prevzel on njegove posle in zopet dvignil društveni ugled ter razvil društveno delovanje v korist vsega me*sta ih vseh meščanov. Da bi bilo mogoče izpoprilni-ti naš mostni park, je storil vse, da se izpopolni najprej drnšfvena vrtnarija. V kritje stroškov in za pridobitev denarnih sredstev je prirejal za društvo koncerte v parku ter skrbel za dohodke tudi r.a drsališču. Ponoči je nadziral delavce, ko so odmetavali sneg, podnevi pa je, brž ko mu je dopuščala -služba, nadzidal poslovanje pri blagajni in vrvenje na drsališču. Sedaj odhaja v Ljubljano, pri Olepševalnem društvu pa bo ostala za njim velika vrzel. Odbor Olepševalnega društva se je svojemu agilnemu podpredsedniku iskreno zahvalil za njegovo uspešno delovanje ter mu želel, da bi si našel enako uspešen delokrog tudi v Ljubljani, mariborskemu Olepševalnemu društvu pa tudi še v bodoče pomagal s svojimi nasveti in bogatimi izkustvi. Vso srečo na novem mestu! Požar v dravogradsaj rafineriji olja. Včeraj popoldne je nastal v znani dra-vogradski rafineriji g. Golla na dosedaj nepojasnjen način velik požar. Domnevajo, da je počila v rafineriji oljevodna cev. — Okoliška gasilska društva iz Mute, Guštanja, Slovenjgradca in celo iz Maribora so poleg domače požarne brambe začela reševalna dela- Ker so kmalu začeli eksplodirati celi 'tanki bencina, ci*ja in masti, so se reševalna dela omejila le na izoliranje sosednjih objektov, kar se je — po dosedanjih poročilih — brez večje nezgode tudi posrečr.o. Vsi sosednji objekti, kakor žaga in stanovanjske hiše, so vječ ali manj izven nevarnosti. Pogled na pogorišče je bil strašen in romantično grozen: Bareli bencina -n sodi olja so eksplodirali vsled velike vročine drug za drugim z veliko detonacijo in dvignili so se takoj stebri črnega dima, iz katerega so švigali veliki plameni. Mariborski gasilci, ki so bili včeraj okrog 4- pop. teiefonično avi-zirani, so sc takoj z dvema brizgalkama pod poveljstvom kapetana Ivana Voller-ja odpeljali na kraj nesreče, ki je od Maribora oddaljen 62 m. Fo zelo mučni vožnji, so med silnimi napori (radi hribovite in ledene ceste) dospeli šele okrog 8. zvečer na mesto katastrofe. Neumorno so delali vso noč in se bodo najbrže vrnili okrog 4- popoldne. Razstava konkurenčnih osnutkov za zgradbo kopališča na Felberjevem otoku Konkurenčni osnutki načrtov za napravo kopališča na Felberjevem otoku bodo razstavljeni v čitalnici študijske knjižnice v kazinskem poslopju od dne?. 23- do vštevši dne 30. januarja 1929 vsak dan od 9.—12. in 15—18. Vstop prost. Smrtna kosa. Davi je umrl 761etni Alojz Knapek fz Krčevine. Nenadoma ga je zadela kap. Pogreb pokojnika sc bo vršil v četrtek ob 36- Število bolnikov v mariborski iavni bolnici je cd novega leta do danes naraslo že na 666-Plesna prireditve bo v bodoče dovoljeval policijski komi-“sarjrt le'v slučaju, da prinese ja jreflek-tanti- na pcl.cijo pismeno potrdilo, da so plačali oblastni davek v znesku tristo dinarjev. Za ostale zabavne prireditve brez plesa to ne velja- Orožne liste naj dvignejo stari in novi reflektanii čim prej pri oficijalu g. Jugu na policijskem komjsarijatu. Povodenj na pošti. V podstrešju glavne pošte v Mariboru jc zamrznila vodovodna cve- Ko je v nedeljo zapihal jug, je cev počila. Posledice seveda niso izostale; Voda je vdrla iz podstrešja v spodnje prostore in skozi strope celo v pritličje. Škode, razim stroškov za očiščevalna dela, ni bilo- Društvo drž. policijskih nameščencev in upokojencev mariborske oblasti ima dne -1. in 5. februarja vsakokrat ob 18. v gostilni Košič v Vetrinjski ulici redni letni občni zbor, o čemer se obveščajo in vabijo vsi člani. — Odbor. Veseli pusinl prizor!, ki so že lani izzvali med našo deco veliko zadovoljstvo in zabavo, se bodo vršili tudi letos in sicer dne 5- februarja v veliki dvorani Uniona, na kar že danes epozajramo naše malčke in njihove starše. Rajanje malčkov, vsakoletna prireditev, ki jc posvečena razvedrilu in veselju naših najmlajših, se bo vršila tudi letos 11- februarja ob 15. uri. ISSK Maribor je podvzel vse, da doseže rajanje namen v celoti- Na sporedu so pestre zanimivosti, ki jih bo izvajala deca od treh do petih let in jih Maribor šc ni videl. Zakleta kraljičina, brusač iz Benetk, tekme kolesarjev, Li-Jiputanci, romanje v obljubljeno deželo in šc marsikaj bodo videli naši malčki-Več jim bomo zaupali prihodnjič. 139 Tisoč in druga noč. Ne pravljična, temveč resnična; ne sen, ampak stvarnost- Razkošne orijen-♦hke dekoracije bodo povedle obiskovalca redute ISSK Maribora v bajeslovni Orijent. Tisoč in druga noč bo največja letošnja pustna prireditev. 93 jt ir..- »ari-«.. v^&. :. - . 7*xHB^JiZZSS3&'$2lE?- :■ V LOS ANGELESU PRIHAJA PO 4lfl KM DOLGEM VODOVODU, NAJDALJŠI NA VSEM SVETU. KI JE V ravnokar preteklih hudih zimskih dneh, ko nam je zmrzovala voda ne samo po oknih, temveč že tudi v vodovodu, se je marsikdo zamislil v velekorist-nost iznajdbe vodovoda, brez katerega bi bilo življenje zlasti v velemestih danes toliko kot nemogoče- Ob tej priliki ne bo nezanimivo spoznati najdaljši vodovod sveta. Kakor vsa največja dela moderne tehnike, tako najdemo tudi to napravo v deželi rekordov, Ameriki, in sicer v najnevejšem velemestu Los Angeles, ki ga danes pozna vsakdo kot središče filma. Los Angeles, najlepše mesto Kalifornije, leži sredi nepregledne pustinje, v kateri je voda prava redkost. Šele v oddaljenosti več kakor 4oo km teče v gorovju rečica, ki lahko zadosti velemesto z vodo. Ko se je pričelo imenovano mesto nenadoma razvijati, so šli mestni 0-četje takoj na resno in težko delo speljati to oddaljeno reko za pitno vedo v Los Angeles. Takrat je obsegalo mesto komaj 150-000 prebivalcev. Kmalu se je izkazalo, da je b>la izvršitev tega vele-načrta mogoče najpotrebnejša od vseh načrtov, ki so prihajali v poštev pri razširjanju silno naraščajočega mesta. Saj bo doseglo mesto v kratkem milijon prebivalcev! Zgrajen je imenovani vodovod tako-le: Od mesta Los Angeles do doline Ovven meri vodovod 410 km. Pričenja se v višini 1371 m skero v sredi Kalifornije, nakar vodi skozi puščavo Mohawe, preko oogorja Sierra Nevada. Težave te gradbe so Lile seveda ogromne- Farme rji, ki so se bali, da bo radi vodovoda nj;m samim primanjkalo vode, so vodovod neštetokrat pokvarili. Sredi puščave Mohav/e je bilo dalje treba zgraditi štiri velikanske rezervoarje za vodo. Najtežje je bilo seveda delo v pustinji. Ceste je bilo treba šele graditi, da se je mogel privažati gradbeni materijal v neobljudene kraje. Uslužbenih je bilo pri tem poslu okrog 4000 delavcev. Nad vse težko je bilo njihovo vzdrževanje, kajti v puščavi ni bilo dobiti niti najpotrebnejših živil za toliko množico- Napeljati so morali telefonske mreže v dolžini 650 m in zgraditi 485 km avtomobilskih cest, po katerih so prevažali ljudi in gradbeni materijal iz primorskih krajev. V dolini Ov/en so izkopali najprej ogromno vdolbino, v katero so vlovili vodo bistre gorske reke. Odtod so napeljali vodo v odprtem kanalu 26 km proti jugu, kjer je pričel iz cementa zgrajeni kanal, dolg 60 km- Tu najdemo velike predore, kj j*h je b’-!o treba' zgraditi, da se premagajo velike gorske ovire- Nič manj kakor 151 predorov je bilo izvrtanih, predno je mogla priti napeljava v daljnih 230 km do pustinje Mohav/e- Tu šele prihajajo ogromne količine vode v železne cevi s premerom 2—3 m. Nato je napeljan tak vodovod 40 km daleč skozi suho pustinjo. Vsa ta kolosalna gradnja je trajala dobrih sedem let ter je stala 25 Proučeuanje opičjega gouora Slovar pro.f Jorkesa. — 27 besed. Leta 1900 so ameriški časopisi objavili senzacijonalno ves;, da je učenjak profesor Garner razkril tajnost opičjeg-a govora. Toda ves svet je sprejel njegove ugotovitve s precejšnjim nezaupanjem. Deset lot kasneje je proučevanje opičjega govora nadaljeval fiziolog profesor Calmett. V Afriki je ustanovil veliko 0-pičjo farmo in v njej naselil vse mogoče vrste opic, ki jih je prav marljivo opazoval- Tudi on je ugotovil pojave, ki so dali slutiti, da se op.ee vendar pogovarjajo med sabo, kajti čestokrat je opažal, da so se z glasovi sporazumevale. O Ljubljana—Zagreb. Ljubljanska nogometna podzveza je sprejela vabilo Zagreba na odigranje ^medmestne \ekme Ljubljana—Zagreb. Tekma se bo vršila že prihodnjo nedeljo v Zagrebu. Večino zagrebškega tima bo tvoril baje Hašk, za Ljubljano pa se bodo borili najbrž tudi pekateri Mariborčani- Kriza v Skoplju. Pri nas nismo nikoli brez kriz. Žal da (udi v športu ne. Komaj so zakrpali kolikor toiiko raztrgane razmere v sara-jeVski nogometni podzvezi, že so se spr- Odstopili so svojem proučavanju je napisal obširno študijo, ki jo je poslal pariški akademiji 1,. , , znanosti. Akademija je elaborat proučila!1 v s^:0P'-:ins^1 podzvezi. ‘ ' - I vsi pristaši Skopskega SI< in SK Pobe- de, tako da so ostali v odboru v glavnem člani Gradjanske,Jaz pa, — je zaželel komunist, — »da me pokopljejo poleg Lenjina*« »Mene pa, — si je domislil žid, — »poleg gospe Kiparevičeve.« r/^i.,s*c zblazneli,« sta navalila nanj tovariša. >.Ona vendar živi-« • »Mar sem jaz mrtev?« ju je razposajeno vprašal prebrisani žid! »John.«— je vprašal gospodar slugo, — »a^i si oddal grofu pismo?« 'Da* milostni gospod, (oda najbrž ga ne bo mogel citati.« včemu ne?« »Ker jc slep*« »Slep? Kaj govorite vendar?« »Seveda! Ko sem bil pri njem v .salonu, me je trikrat vprašal, kje imam klobuk. a sem ga ves čas imel na glavi*« Katoličan, protestant in žid se sestanejo teden dni po poroki svojega tovariša v neki kavarni. »Žal še nisem mogel udeležiti njegove poroke, ker sem bil nujno zadržan, toda oddolžil sem se s servisom za kavo za ,oseb« — jc dejal katoličan. »Niti jaz nisem utegnil, — sc je opravičeval protestant, *— vendar sem sc oddolžil s servisom za čaj za 24 oseb. kaj že več stoletij. Sokalsfm • Sokolsko društvo v Mariboru vabi vse svoje člane na volilni sestanek, ki se bo vršil jutri v sredo ob 20. v društveni sobi v Narodnem domu, v svrho sesiave kandidatne liste za občni zbor (v nedeljo, dne 27. tm. ob pol 9.). — Odbor. moža je obesila Grozniki v Hartenbergu na vzhodnem Štajerskem so prišli na sled strašnemu zločinu- 401etna Julijana Fink je obvestila župana, da se je. njen pet let mlajši soprog obesil v podstrešju. Truplo samomorilca pa je viselo dva metra od tal, čeprav v bližini ni bilo predmeta, na katerega bi bil lahko stopil, predno si je nadel vrv okrog vratu. Orožniki so takoj sumili, da so ga tjakaj obesile tuje roke Ko so truplo sneli z vrvi, so ugotovili sledove krvi v nosnicah in ustih, rr.zen tega pa je bilo opaziti rano nad tilnikom. Preiskava je nato ugotovila, da je bil Finki v zakon zelo nesrečen, da sta se zakonca čestokrat prepirala in tudi pretepala. Torej je povsem verjetno, da je Julijana v pretepu ubila moža in ga nato, da prikrije zločin, obesila na vrv. Ker m verjetno, da je sama zmogla dvig niti težko tiuplo, je pri krvavem opravilu gotovo imela pomočnika, ki ga morilka r.ečc izdati- Nedavno se je v ne\vyorški galeriji »Andersen Galleries« vršila velika dražba knjig. Rekordno ceno je dosegel izvod Burcovih pesmi z originalnim spi- , . , ------------------------- som avtorjevega predgovora. Knjigo je »Jaz Pa sem bil na potovanju«, — se,kupil znani ljubitelj umetnin S. W. Roje tretji oglasil ž:d, — oddolžil pa sem senbach za 13.500 dolarjev. Isti trgovec TT drns?mu Iovar’sU s kleščami je kupil še sedem dragocenih knjig za za sladkor za dvesto oseb.« _ I22.O00 JAKOB PERHAVEC MARIBOR. GOSPOSK” ULICA 19 Na drobno! debelo •Stran*. Teple Thurston: Sovražnikova fena DRUGI DEL. To ni bilo vprašanje, odgovora sploh ni pričakovala. Jana je pa vendarle odvrnila. da bi nekaj storili, kakor na primer Francozi in drugi narodi, ki ne poznajo kronanih glav. Louisa se za ta ugovor ni zmenila, smatrala ga je samo za odobrenje govoričenja- Saj ne bi znali sami vladati,« je izjavila. »Zakaj pa ne?« »Pomislite samo, milostljiva gospa, kako so delali z našimi angleškimi vojaki! Mihael Collins, tak razbojnik! In ta John Madden . . .« »Kaj imate z njim?« »Samo v temi strelja, ko ga nihče ue vidi. Ali veste, kako so mu bili na sledi zadnjič, ko so bili vojaki tu?« »Komu?« »No, Maddenu.« »Kdo Vam je to pravil, Louisa?« Na svoje poznanstvo z mornariškim vojakom je bila Louisa ponosna. Jana je v zrcalu videla sladek izraz njenega obraza. Neprestano se je smehljala, ko ji je pravila o svojem vojaku- »Ali prihaja sem na obisk?« je vprašala Jana z glasom, ki je izražal, da bi ji kaj takega ne bilo ljubo. »O ne, milostljiva gospa, samo v vasi sva se sestajala. To ge bilo vse.« »Potem sta gotovo hodila na sprehod tudi na obali.« »Da.« »Upam, da ne ponoči.« »Ne. samo zvečer.« »Jaz na Vašem mestu, Louisa, se nebi pečala z vojaki mornariške posadke.* »On je vendar sergeant, milostljiva gospa-« »To pomeni, da se zna malo boljše obnašati.« Hotela je še dalje govoriti in mikalo jo je, da bi zvedela od svoje strežnice, če ve njen sergant kaj več o Maddenu- »Koliko let imate, Louisa?« Louisa je nekaj časa razmišljala, potem je pa ugotovila, da je stara že devetindvajset let, četudi je bila do tedaj mnenja, da je najmanj za eno leto mlajša. Ko je to razlagala, je nekdo potrkal na vrata. Louisa je skočila, da jih odpre- V ogledalu je videla Jana v odprtini vrat obraz stare oskrbnice. V kratkem trenotku je iz oskrbničine roke zdrknilo nekaj v roko Louise in Jana je slišala, da je starka dejala: talftia Kon*orcl) »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik; Pran Broin*liv Mariboru, luka Mariborska tiskam« d. d. predstavnik Stanko Detelav Mariboru ?PT F P VIK Jim V M a r I b' o r n, cfnc 27 T. 1029 Hm i' i —Bili ■ Mia »To ji dajte!« Potem so se vrata zopet zaprla. »Kaj je to?« je vprašala Jana in v ■istem trenutku je že videla, da ima služkinja v rokah neko pismo. »Pripravile mi kopelj,« je velela ter položila pismo predse na miza Ko je služkiaja že odšla, je Jana še vedno gledala na pismo pred seboj. Bilo je zapečateno. Z nekim čudnim obotavljanjem je pismo odprla in še je čakala nekaj trenutkov, predno je brala s svinčnikom pisane vrste, ki so ležale odprte pred njo. Najprej je prebrala samo tu in tam kako besedo, a ker ji te besede niso ničesar povedale, je začela brati po vrsti od kraja. »Naša stvar bo počasi v redu. Samo par vozov imamo na razpolago.-Izgloda, da bo trajalo še tri tedne predno bo vse urejeno. Zadnje noči smo hodili po okolici in je šlo vse brez zapreke- Nocoj pa moramo dalje v Lismoro. Ne vem kaj je, znano mi je samo, da so tam puške zelo potrebne. Moral sem pisati pred odhodom. Dva dni Vas že nisem videl. To se pravi, dva dni že nisem videl Vaše kopalne čepice. Zame je vsaka malenkost, ki je od Vas, velikega pomena. Ne bodite hudi, ker sem pisal. Saj je vse varno. S starim Troy-jein sem se temeljito razgovoril- Vem, da sem s tem prekršil'Vaš nasvet, mislil sem pa samo na to, da bi pisma dosegla svoj: cilj- Ne morem drugače — moram Vam pisati. To, kar slišim od Vas pri oskrbnikovih, je tako malo- Opolnoči odidem s puškami. V koledarju stoji mesečina in tudi oblaki se trgajo- Najbrž bo jutri lepo vreme. Če boste jutri na morju, pošljite nam svoje misli. Tudi sedaj sredi noči, če ne boste spali, mjslite na nas- Večkrat se vpra šujem, če si zamorete predstavljati, kako neskončno dolge so ponoči ceste in kako neznosno dolg se mi zdi čas, ko bom Vas zopet videl tam zunaj.« Ali je to pismo, pred katerim je imela toliko strahu? Ničesar ni bilo v njem, kar bi ne bila že vedela. Vsebina pisma pa ni bila to, kar je stalo napisano, marveč to, kar je bilo neizrečeno. To jo je vznemirjalo. Imela je vtis, da je pri pisanju tega pisma mislil, da piše zadnjikrat. Zdelo se ji je. da je samo radi tega pisal. Pri vsaki vrstici je videla pred seboj moža, v čegar očeh je naenkrat ugasnila zavest, da je varen pred usodo. »Nocoj moramo daleč ven in pisati ‘moram, predno odidem . • .« Vstala je ter počasi zganila pismo- V tem je prišla služkinja ter je javila, da Vazelino in kremo za čevlje, Baterije za žepne svetiljke, galanterijo, drobnarijo, parfumerijo, papir, šolske potrebščine, pletenine, motvoz, vrvarske izdelke i. t. d. — Na debelo in na drobno. DRAGO ROSINA, MARIBOR Vetrinjska ulica 26. 12‘ Cepana drva dobavi po zmernih cenah Vinter Glaser- Ruše HHHHH IMATE ZE SLOVENSKI PREVOD SVEJK V SVETOVNI VOJNI AKO NE, NAROČITE GA ŠE DANES PRI TISKOVNI ZADRUGI V MARIBORU, ALEKSANDROVA 13 BROŠIRANI IZVOD 46, VEZANI 56 DIN, PO POSTI 2 DIN VEČ Prvovrstno svinjsko suho meso ! kg hrbtenjače, vratine, carskega mesa, slanine 26 Din 1 kg Surjke s kožico ali ovitega plečeta 28 Din 1 kg letne salame «2 Din 1 kg krakovske salame 28 Din razpoSllja po 5, 10, 15 ali 20 kg v zavitkih po poštnem povzetju Josip Duehač, Pa krač, Slavonija Maribor, Mesarska ulica 5, toči ravnokar prispela pristna dalmatinska vina najboljše kvalitete, belo, črno in opolo, pridite in poskusite ter se bodete prepričali, da tako dobra vina sploh nikjer ne dobite. Ravno tam dobite dnevno več vrst morskih rib kakor tudi ribjo salato in marinado, vse po najnižji ceni. Priporoča se lastnik Josip Povodnik Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka itd. od tvrdke „Patria,‘. Zagreb. MrfleflMi, M perna- ti hi McJjalaa noo«v» obilnstn: VMk* b**ed« SO p, MjtnMijU znuotc Din B* S Mali oglasi »a. dopi»m>Mjq laogsCa« •i trgvufcag* o* retoamag* zastaja: vsaka beseda <30 pj n*]na 4® KMc»k Di» tO—• Važno za vse! Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emajliranje in poniklova-nie. Shramba koles in motoriev črez zimo. Vse to izvršuje najkulantnejše in po brezkonkurenčnih cenah meh. delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14- Začetnikom dajem pouk v glasovirju po Din 10 na uro- Naslov pove uprava lista. 135 Sobo- in črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ui. 2. . 2231 Električne inštalacije popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16. 117 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-veiir, Maribor, Gosnoska ulica 15. X V hotelu Kosovo ita dvorišču je na novo otvorjena kuhinja in zajtr-kovalnica. Po zelo nizki ceni dobite tam na dunajski in dalmatinski način pripravljene jedi. Abonenti se sprejemajo dnevno na hrano po Din 15. Obilen menu- Izborna dalmatinska vini. Se priporoča Radilovič, restavr. 08 Kupim železno blagajno (Werlheim). Ponudbe pod značko »Blagajna« na upravo lista. 107 Lokal oddam na Pobrežki cesti 13. Vpraša se isto* tam. lio Tik realke se vzame dijaka s prvim februarjem na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava »Večernika«. 131 MfMIMMaMMfM« Spominjajte sl! je kopelj pripravljena. Ko se je Jana vrnila v sobo, je bila naenkrat silno utrujena. »Pojdite k počitku,« je dejala služkinji. Govorila je kakor iz daljave. Nobene poti ni vodilo do nje. Louisa je pospravila obleko, vgasnila je sveče in ko je odhajala je še enkrat pogledala Jano. Jana je nepremično sedela v postelji ter s široko odprtimi očmi strmela nekam v daljavo. Tiho je odšla Louisa iz sobe ter narahlo zaprla vrata za seboj. 1 V Janinem življenju so vedno odločevale slike, ki jih je zagledala v svoji notranjosti. Tako ni bilo čudno, da se je že pred polnočjo znašla zunaj na strmi poti, ki je vodila tja, kjer so — kakor je vedela — stali pripravljeni vozovi irskih upornikov za nočni prevoz orožja- Dež js prenehal in kakor žaromet je svetil mesec izza raztrganih oblakov. Nekaj časa je bila luč, potem pa zopet tema. Še predno je zapustila hišo, je že videla pred seboj Johnov začuden obraz ob nepričakovanem svidenju. Dva voza sta čakaia na gorskem kolovozu. V mesečini, ki je tedaj zopet za- Zaetopniki s« iičejo! sijala, ga je zagledala. Sedel je spredaj na drugem vozu. Tudi v slabi luči ga je lahko spoznala po značilnem dviganju glave- Dva druga moža, strnjena v nejasno maso, sta sedela na prvem vozu. Vsi so čakali na zadnjega, ki je še bil s tovorom pušk na poti. Napeto so gledali, odkod sc bo pojavil. Vsi trije so molčali- Samo gledali so in poslušali. Vsak čas bi se morala pojaviti temna postava s tovorom na rami. Ni imela še časa misliti na kako nevarnost, ko je čula glas: »Poglej tja!« Obstala je. Mogoče bo v prihodnjem trenutku slišala pok revolverja in vse bo končano. To misel je pa takoj odvrgla. Zdela se ji je presmešna. Slišala je še en glas. »To je neka ženska!« je nekdo drugi deial in potem so med seboj nekaj mrmrali. Mesec se je zopet prikazal v polnem sijaju. Bilo ji je na misli, da bi klicala Johna, tega pa ni storila. Slišala je, da je nekaj rekel. Skočil je z voza ter tekel ,;roti njej, Tedaj se je šele zganila in smejala se je, ko mu je stopila par korakov naproti- »Kaj za božjo voljo . • .!« je vzkliknil. Šele sedaj je tudi sama sebe vprašala, kaj je storila. »Ali si niste mislili, da bi se moglo kaj takega zgoditi?« (Dalje prihodnjič.)