ljubljanska banka nadaljuje tradicijo GORENJSKE KREDITNE BANKE ^TO XXV. - številka 18 B^*"»WJI: obe. konference SZDL TJ«. Kranj, Radovljica. Sk. Loka ran, 1 ~" ****** CP GorenJ»kl tUk GIavnl urednik Anton Mlklavčlč "govorni urednik Albin Učakar >ASlLO SOCIA 1972 KRANJ, sobota. 4. 3. Cena 50 par Ust Izhaja od oktobra 1947 kol tednik. Od I. Januarja 195» kot poltednlk. Od L Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob sredah In sobotah. K O n boja Proti raku ž3v s- « Vai«»„i Preprečevanju Jadn,jna0> med °troei i" Jeknn° °WJ|vo le od va {Z Pred leti razlska kov«>rltanSkih znanstveni \Z> »J so zatrjevali, da C« ad,,cl VeI,ko večjo O* ^st *»°leti za rakom «UČlh kot ^kadilci, letu { Vost kadilcev po 45. tk>8CiS0811 *e kar za 30 U8otov\tv» Clh' Te Prve veCkJ' 10 bi,e kasneje »es i* * Potrjene. Da kh LV.nekaterlh deže- •»*«cta°2JIV^1 Kajcnla *»rja„£ 0t dej3tvo- °P°-nevarno«tPreb,va,stva na **rn0 i? Pa nl omejena I Ob ugotovitvi, da je u lo sveta v minuli v^U dobi uspešno, so P0" ^ da je k temu veliko v ^ val tudi sekretar F?'^iaf žar. A' aša beseda 72 V želji, da bi zanimanje za govorjeno slovensko 541 gledališče in gledališko ustvarjalnost poglabljali i£ "l^ta1 povsod tam, kjer mladi živijo in delajo in da bi J^jeJ' dejavnost mladih v kulturi tudi kvalitetnejša, 'a/'\,rjj3^ predsedstvo občinske konference ZMS Kranj, Zveza P^ ;) ljcv mladine in ZKPO občine Kranj v okviru Naše o® gj^l srečanje mladinskih in pionirskih gledaliških skupi11- \jt nje bo 29. marca in 1. aprila V Kranju v Prešernoven* ^ lišču. Nastopi pionirskih gledaliških skupin bodo v ,oSti. v program jugoslovanskih pionirskih iger Tisoč i'a(J ^ Za srečanje gledaliških skupin lahko mladinski *j0|i nirski aktivi prijavijo uprizoritve celovečernih besedi gledaliških del, enodejank in skečev, akademije, $p večere, kulturno vzgojne klubske večere, vesele vecfi ^ jiP rične kabarete itd. Lahko sodelujejo le tiste skupilie' v pretežni večini sestavljajo mladi. .. Me Po vsaki uprizoritvi bo razgovor o delu. StrokovnJ' ^vji' dališke umetnosti bodo režiserjem in igralcem PoSl smernice za delo v prihodnje. pio Prijave za sodelovanje na srečanju mladinskih ' skih gledaliških skupin občine Kranj je treba poslati nejc do 15. marca 1972 Prešernovemu gledališču Kr^nJ- jj) j Strokovna žirija bo ocenila nastope posameznih sKuP. i izbrala najboljše za nastop na zaključni prireditvi da 72, ki bo v Idriji od 19. do 22. aprila 1972. -lb Poslovno leto 1971 je za nami in zbrani so podatki o našem poslovanju. Menimo, da je prav, da z nekaterimi značilnostmi naše dejavnosti v preteklem letu seznanimo tudi naše bralce. Glas — glasilo SZDL gorenjskih občin je v letu 1971 izšel stokrat. Od 2488 strani je bilo 2251 strani rednega časopisa, 113 strani Uradnega vestnika, 68 strani kulturne rubrike Snovanja ter 56 strani drugih prilog. Tako po obsegu kot tudi po nakladi je bil časopis v glavnem na ravni prejšnjega leta. Za vsebinski del lista je v letu 1971 skrbelo 6 novinarjev, fotoreporter, dva urednika in okrog sto stalnih in občasnih sodelavcev in dopisnikov. Komercialna'oglasna dejavnost, s katero smo v preteklem letu zagotovili prek 57 % vseh dohodkov, je potekala v glavnem prek pogodb, za katerih sklenitev in realizacijo so skrbeli trije akviziterji in uprava Glasa. Na področju komercialno-propagandne dejavnosti je bilo poleg rednega poslovanja opravljeno tudi nekaj posebnih akcij, med katerimi so bile najpomembnejše komercial-no-propagandna prireditev MURKA—GLAS v mesecu oktobru na Bledu, izdaja posebne številke Glasa za občinski praznik škofje Loke ter akcija za izdajo barvnega stenskega koledarja za naročnike Glasa. Naročnina za Glas je te od leta 1969 nespremenjena, in sicer 32 din za eno leto. Čeprav so sredstva od prodaje časopisa zaradi večjega števila naročnikov bila v letu 1971 večja kot v letu 1970, pa se je delei teh sredstev v celotnem dohodku zmanjšal. Ob ugotovitvi razmeroma slabega finančnega stanja lista po prvem četrtletju lanskega leta smo uvideli, da bo naročnino treba zvišati, vendar smo sklenili počakati do konca leta. Medtem je ob koncu leta prišla zamrznitev vseh cen, tudi naročnine za časopis in tako je povišanje naročnine izostalo. Za izdajanje časopisa /.' kljub v",^nl)\P tni realizaciji še potrebno delno soj JJ ..„..........-„..i; ... t/ .„x„,V„ //•/,; m' /nI tast m ranje ustanoviteljev. V začetku leta s,; ščine občin Jesenice, Kranj. Radovljica,*^ Loka in Trlič ter kulturne skupnosti «> Radovljice in Jesenic predvidele v s^?Ljq 0 računih dotacijo v skupni višini 3*>f ^ Spričo neugodnega finančnega poloffil0' ...,tli tereni se je znašel časopis ob koncu ■ letja, so problematiko sofinanciranja Cil),ri:^ obravnavali predsedniki občinskih '>'"";S g Izdatki so se povečali v primerjavi s }i teklim letom za 20,3%. V stroških tiska > ^ občutno povečali izdatki za material- * 33J%), medtem ko so stroški obračun storitev ostali na lanski ravni. < glavni urednik A. Miklav" !2B0TA-. 4. MARCA 1972 MILIJONU VARČEVALEC ljubljanske banke ZLATA HRANILNA KNJIŽICA Med 30. marcem in 20. aprilom tega leta pričakujemo milijontega vlagatelja v eni izmed poslovnih enot Ljubljanske banke, podružnice Kranj Milijonti vlagatelj bo dobil zlato hranilno knjižico ljubljanska banka in nagrada v gotovini nadaljuje tradicijo GORENJSKE KREDITNE BANKE Kranj — bled — jesenice — Radovljica — tržič — škofja loka — železniki žiri Mladinski aktiv iz Trboj najboljši Odločne akcije V ponedeljek se je sestalo predsedstvo zveze komunistov Jugoslavije in obravnavalo glavne naloge in neposredne dejavnost zveze komunistov prt uresničevanju akcijskega programa Z K J. Uvodoma je bilo na seji ugotovljeno, da ljudje terjajo o perečih vprašanjih odločne akcije. Kajenje in zdravje 10. marca se bo sestal socialno zdravstveni zbor slovenske skupščine in med drugim obravnaval predlog o dolgoročnem razvoju Slovenije, kajenje in zdravje ter problematiko uporabe pesticidov. — Kaže tudi, da že letos lahko dobimo zvezni zakon, ki bo prepovedoval kajenje v javnih lokalih tt" reklamiranje cigaret in žganih pijač. Ukiniti polog Prosvetno kulturni zbor zvezne skupščine je predlagal, da za investicije v izobraževalne, kulturne in znanstvene ustanove ne bi veljal 30-odstotni polog. , , , l j . , . Osrednja, proslava 10. aprila letos bo poteklo 60 let od rojstva Borisa Kidriča. V počastitev spomina velikega državnika bo 10. aprilu v dvorani Tivoli v Ljubljani osrednja slovenska proslava. Odlikovanje Titu Republiški odbor za proslavo dneva mladosti BiH je sprejel pobudo, da se tovariša Tita vnovič proglasi za narodnega heroja. Predlagajo, da bi mu odlikovanje podelili na dan mladosti, 25. maja, ob njegovi HO-letnici. Jubilejni zbor Pred šolo v čajnicah se je v četrtek ponovno razvrstila II. proleterska brigada; tako kot pred 30 leti, ko je od vrhovnega komandanta Tita dobila svojo brigadna zastavo. Glavne naloge Zvezni izvršni svet je ta teden sprejel predlog družbenega načrta za razvoj Jugoslavije do /975. leta in predlog kreditno monetarne politike za letos. Dražji potni listi Takse za izdajo potnih listov bodo v Sloveniji v prihodnje znašale 100 dinarjev (zdaj 70), za podaljšanje pa bo treba odšteti 50 dinarjev (zdaj 35). Ker stane knjižica 25 dinarjev, bo tako novi potni list veljal 125 dinarjev. V torek je republiška konferenca ZMS razglasila rezultate tekmovanja slovenskih vaških mladinskih aktivov, ki so se minulo leto pomerili v Izobraževanju, kulturni dejavnosti, športu, sodelovanju z drugimi organizacijami na terenu in drugih dejavnostih. V tekmovanju je sodelovalo 123 aktivov iz 21 občin. Najbolje se je odrezal mladinski aktiv iz Trboj pri Kranju, pred mladinskim aktivom iz Griž pri Žalcu, aktivom ZMS Vojnik itd. Ob tej priložnosti je povedal nekaj besed o delu mladih Trbojčanov predsednik aktiva Miro Rozman. »Mladinski aktiv v Trbojah je bil ustanovljen že pred leti, vendar je resnično zaživel šele pred kratkim. Pred dvema letoma smo uredili klubsko so')o v kulturnem domu in si tako- ustvarili pogoje za delo. Izvolili smo tudi novo vodstvo. Delo aktiva pa smo razdelili po sekcijah; lani so že uspešno delale idejno politična sekcija, kulturna, športna in planinska sekcija. Letos pa smo ustanovili še sekcijo za splošni ljudski odpor in klub OZN. Vsaka sekcija je pripravila program dela v skladu z okvirnim programom aktiva.« 0 Mladinski aktiv v Trbojah dobro sodeluje z drugimi d ružbenopol i t ičn i mi organ iza-cijami in društvi na terenu. »Z organizacijo SZDL sodelujemo pri reševanju vseh krajevnih vprašanj. Nismo pa še uspeli navezati stikov s svetom KS. Zato bomo na zborih volivcev zahtevali, da čimprej pride tudi predstavnik mladih v svet, kjer bo lahko zastopal mlade, /.eio dobro smo se vključili tudi v delo kulturno umetniškega društva Simon Jenko. Lani smo mladinci naštudirali delo Ivana Cankarja Kralj na Betajnovi. Premiera je bila v domačem kulturnem domu, gostovali pa smo v Naklem in Zalogu. Pripravili smo tudi več predavanj, ki so zanimala tudi starejše občane. Za pomoč smo zaprosili delavsko univerzo iz Kranja, ki nam je priskrbela predavatelje. % »Kaj boste delali letos?« »Idejno politična sekcija bo pripravila predavanja o pomenu mladinske organizacije na vasi, o delu in pomenu organizacije ZK in predavanja o pomembnejših političnih dogodkih doma in v svetu. Poleg tega bo skrbela za vključevanje novih mladincev v organizacijo in pripravila predloge za. sprejem mladih v ZKS. Kulturna sekcija bo še naprej sodelovala s KUD Simon Jenko. Pripravila bo proslave ob državnih in krajevnih praznikih, literarne večere in podobno. Športna sekcija bo skrbela za rekreacijo mladih. Nogometna in teniška ekipa bosta letos tekmovali v GNL in GNTL. Pripravili bomo prvenstvo mladinskih aktivov v tenisu in šahu. Da bi prišli na račun tudi tisti, ki se ne zanimajo za nogomet, bomo od- letos uredili igrišče w bojko. Planinska sekcl£ i? tudi letos pripravila vec ^ letov v hribe, raznih PJ'e v vanj i„ skušala vk^oV. sekcijo čini več novih cw Sekcija za splošni «uds~cij0 por pa bo skupno s »e za splošni ljudski odP0|zpL krajevni organizaciji -b0 skrbela za Hmvečjo na predavanjih o »f* ^fa. ljudskem odporu v naši jevni skupnosti. Mladine« v se bomo udeležili tudi te«J v radiografiji itd.« L. Bogat« V vseh občinah društva telesnih invalidov V nedeljo je bila v Kranju delovno - volilna konferenca medobčinskega društva telesnih invalidov Gorenjske. V uvodnih besedah je predsednik društva Makra Rudi poudaril, da telesni invalidi, trdno povezani in združeni v narodnih in mednarodnih organizacijah in društvih, ne predstavljajo več nepomembne, nezapažene in izolirane skupine, obsojenih na pasivno življenje in pomoč raznih dobrodelnih organizacij. Predstavljajo skupino, ki jo prežema solidarnost in prizadevanje za trajno in učinkovito premagovanje posledic telesne prizadetosti. Tudi društva telesnih invalidov na Gorenjskem so bila ustanovljena in delajo v duhu teh načel. Miro Rozman Premajhna skrb za upokojence Predlogi občinskega sindikalnega sveta Kranj za pomoč upokojencem Iz ankete, ki jo je v kranjskih delovnih organizacijah izvedel občinski sindikalni svet Kranj, je i a/vidno, da delovni kolektivi v večini primerov posvečajo bolj malo skrbi upokojenim članom. O ugotovitvah ankete smo pisali v zadnjih dveh številkah. Danes objavljamo predloge za pomoč upokojencem, ki sta jih predsedstvo ObSS in komisija pri ObSS za življenjske in delovne pogoje poslala delovnim organizacijam. Občinski sindikalni svet Kranj se zavzema, da bi zaposlenim z dolgo delovno dobo in upokojenim članom kolektiva posvečali večjo pozornost. Posebej naj bi skrbeli za socialno ogrožene in za delavce z zmanjšanimi delovnimi sposobnostmi. Ob delitvi osebnega dohodka naj bi upoštevali tudi delovno dobo in stalnost dela v delovni organizaciji. Za to naj bi delavci dobili poseben dodatek. V nekaterih delovnih organizacijah priznavajo članom kolektiva odpravnino. To vključujejo tudi samoupravni sporazumi in v svojih pravilnikih naj odpravnino predvidijo vse delovne organizacije. Sindikalne organizacije in samoupravni organi naj skrbe za stike z upokojenci. 0 njih naj vodijo posebno evidenco. Ena od oblik sodelovanja z upokojenimi člani je tudi informiranje o dogajanjih v kolektivu. Podjetja, ki imajo svoje informativne liste, naj jih pošiljajo tudi upokojencem. Slabo materialno in socialno stanje družin upokojencev je eden od vzrokov za večanje socialnih razlik. Zato naj sindikalne organizacije nudijo pomoč tudi upokojencem. Oblike so lahko različne: od priznavanja regresov za dopuste, do izrednih socialnih podpor. Posebno vprašanje je skrb za delovne invalide. Prav bi bilo, da bi ob upokojitvi dobili nadomestilo zaradi nižje pokojnine, ker nimajo polne delovne dobe Nadomestilo naj bi prejemali mesečno. Stanovanjska politika, ki jo vodi večina delovnih organizacij, ne omogoča upokojenim članom kolektiva, da bi kot upokojenci dobili stanovanje. Delovne organizacije bi zato morale omogočiti, da bi upokojenci z dolgo delovno dobo v podjetju, imeli celo prednost pri dodeljevanju stanovanj. Občinski sindikalni svet je tudi predlagal, da naj bi ob izvajanju samoupravnih sporazumov sindikat zavzel stališče do minimalne pokojnine za redno delovno dobo in do minimalne pokojnine nasploh in do dopolnilne zaposlitve upokojencev. Prvo društvo telesnih W* Udov Je začelo delati na JJ senicah. Ima 171 članov. *° stalno obliko dela sd si dali nalogo zbrati ^iinveiJo naučnih sredstev, da bi k""1 kar najbolj učinkovito po«f* gali članom, ki žive v tezK»n življenjskih razmerah. Z a narjem jim je zlasti P0*0?! gala Železarna Jesenice nekateri drugi delovni koleK* tlvi. Občinska skupščina Pa je odobrila 3000 dinarjev dotacije. Jeseniški invalidi so sodelovali na I. zletu slovenskih invalidov v Žalcu, ■ kranjskimi delovnimi invalidi pa so se pomerili v špof' tu. Društvo telesnih invalid0* v Kranju ima 319 članov. V* lovne prostore so uredili ' stavbi krajevne skupnost' Vodovodni stolp. Posebno o*' tlvna je bila njihova koin^' ja, ki Je pripravila vrsto tekmovanj, združenih z izleti. Društvo telesnih invalid0" je bilo pred leti ustanovljen0 tudi v Tržiču, vendar ui živelo. Ima 115 članov, konferenci v nedeljo so »ki** nili, da bodo izvolili novo vodstvo, ki bo poskrbelo delovni načrt društva njegovo uresničitev. Društvi v škofji Loki l*» Radovljici pa sta bili usfa' novljcni šele lani jeseni. D«1*' štvo v Radovljici ima 35 čla-v Škofji Loki pa 137 Na t* in + nov, članov. V medobčinsko društvo telesnih invalidov je dane* včlanjenih 770 invalidov. Treba bo še veliko dela, da bodo postali člani društva *J telesni invalidi na Gorenj' skem, ki jih je nekaj *J 5000, njihovo število pa ** dneva v dan narašča. Na konferenci so invalid* sklenili, da bodo v prihodnjf okrepili sodelovanje z drU* benopoliličnimi organizacij** mi in delovnimi kolektiv*' Hkrati pa bodo poskrbeli & di za večkratna množic"'' srečanja telesnih invalid0" Gorenjske L. Bogata! Odborniki podprli nov predlog proračuna Klubi v škofjeloški *m0g$»lŠ$ V sredo popoldne so bili v škofjeloški J*^1**}, škofji nikov. Odborniki so se zbrali v 2lreh, **orc j predloga Loki in v Železnikih. Razpravljali so o sprem ^ fc o proračuna skupščine občine škofja LoKa da ge M Predlogu občinske konference SZDL sko> . novega loškega župana izvoli Toneta Potajna j Predlog proračuna občine *a leto 1972 je že obravnavala skupščina občine na zad-nJi seji in zbori volilcev 6. februarja. Na podlagi pripomb odbornikov ir premembah proračuna občine in kandidaturi za loškega župana so pripravili spremembe pred-toga proračuna. Odborniki "*<> jih z manjšimi pripombami povsod sprejeli. . Prvotni predlog proračuna je predvideval, da se bodo Prispevki iz osebnih dohodkov letos povečali za 25 odstotkov, novi predlog pa je to povečanje zmanjšal na 1' in volivcev odstotkov. Dohodek od teh prispevkov se bo zmanjšal za 500.000 dinarjev. Plan prispevka iz skupnega dohodka občanov je v primerjavi z lani povečan za 33 odstotkov ali za 40.000 dinarjev. Plan davka na dohodek in premoženje predvideva letos povečanje kar za 60 odstotkov zaradi posebne obdavčitve gozdov nekmetov in davka na orodje, stroje in inventar. Tudi prometni davek v storitvenih dejavnostih naj bi se po novem predlogu letos po- večal kar za 20 odstotkov in ne le za 3 kot je bilo zapisano v prvem predlogu. Dohodek se bo zato povečal /a 50.000 din. Predvideni odstopljeni republiški prometni davek za KUS je po novem predlogu znižan od 640.000 dinarjev na 590.000 dinarjev. Tako bo po planu za 20 odstotkov večji kot lani. Plan dohodka od sodnih taks je zvišan za 150.000 dinarjev. Zvišale se bode tarife. Plan drugih dohodkov pa je zvišan za 125.000 dinarjev. Predlog sprememb predloga proračuna je predvideval ukinitev popusta pri prispevni stopnji od osebnega dohodka podjetij, ki veliko izvažajo na konvertibilni trg. Ta bi znašal letos 700.00) dinarjev. S tem predlogom se Ne na račun družbenega standarda Predlogu letošnje resolucije je razpravljal občinski sindikalni svet Kranja na razširjeni seji kranJ8C° tri tedne nas še loči od skupne seje obeh zborov resolucH °bćinske skupščine, na kateri naj bi bila sprejeta *aeu« if 0 razv°Ju gospodarstva in družbenih služb in pro-oben d°u za -*t08- V okviru javnih razprav o pred'/jgu sej] » °, Um*ntov se je v torek popoldne sestal na razširjeni ,Ukeb'va'stva vztraJno raJHJo prirodno ravnotežje in da ki opevano kultiviranje sveta pravzaprav bumerang, hlapj Z Un'^" človeško raso. Beton izriva gozdove, bencinski '"dusi03-111 raz^caa-l° pljuča, kemikalije morijo ptiče, žuželke, Pet mjr,JSko Popravljena jedila so počasi delujoči strupi... <}a ^ ut Pred dvanajsto smo ugotovili, da drvimo v prepad in bi|a ° tre°a zastaviti vse sile, če naj bi sedanja generacija ne *8ann- zatmja. Jugoslavija in Slovenija sta se še do časa pla^ ' **osebno Slovenci smo resno vzeli opozorila, saj je 'kiio^0118' k' 1° bijejo strokovnjaki — ekologi, naletela v prejeti *° V"at" na dokaj glasen odmev. Vrsta nedavno ''$ke u zakonov, predpisov in priporočil, ustanovitev repub-U0st uPnosti za varstvo okolja ter — ne nazadnje — odmevni k * l,sku pričajo, da nikakor ne ostajamo brezbrižni. Lepo, Valco re^*' Toda alarm pri vrhu je premalo. Hoteč raziskati, krajeynan^ reagirajo osnovne teritorialne enote, občine in ^lun*6 *kupnostI' 8mo obiskali sedeže petih gorenjskih o Je^.^našnji uvodni zapis govori o »kranjskem Porurju«, csenicah. merjenje onesnaženja atmosfere. Ko smo zvedeti, da okrogla, vranje črna lisa sredi snežnobele podlage ni nič drugega kakor vzorec umazanije, ki so jo med enour-nim testiranjem nalovili v Nazorjevi ulici, je marsikoga mrzlo spreletelo. Ob tej zgovorni demonstraciji sem se nevede domislil Jesenic. Kakšen neki bi bil filter, če bi ga namestili pod dimniki Železarne? Jeseničanom namreč zrak povzroča resne preglavice. Ne samo, da spričo prahu, plinov, saj in strupenih primesi hirajo in propadajo bližnje boste ter da »dimnemu terorju« kljubuje le ma-lovredno, pritlikavo grmičevje, ki ne more zaustaviti naraščajoče erozije tal, temveč je ogroženo tudi zdravje in življenje ljudi. »Dimno nasilje« v naravi. — Foto: F. Perdan • Počrneli filter &ober t,.,i ..... v ijuu.. Uen nazaj je bdo slane ° Janskem klubu po nj<_. k- 2anirnivo posvetova-P'edsf So mu prisostvovali WnTn,ki številnih družnih „ t,čnili in gospodar- anstvm.ki, univerzitetni profesorji in novinarji. Kljub kopici razburljivih in tehtnih ugotovitev o problematiki v zvezi z ogroženostjo okolja v slovenski metropoli, kljub poplavi grozljivih podatkov in napovedi, je poslušalce daleč najbolj presunil majhen, tamponu podoben filter, kakršne uporabljajo za NAJBOLJE TAKOJ — VAM PRIPOROČA Veleželeznina »Merkur« PE KURIVO KRANJ Gorenjesavska 4, telefon 21-192 • SO-inCO izpodrivata kisik bržkone zlepa ne bodo poza- _ ... , . bili dogodka izpred nekaj Dr. Aleksander Rjazancev, , ko je oscbjc ambulante avtor posebne studije, posve- komaj rešilo 36 usluzbenCev, čene respiratornim obole- omamljcnih z ogljikovim mo-niem v jesemšk. občini, ime- lloksidom Nič manj vznemir. nuje mesto pod Mezakljo ,jivo n- dej da dec »negativni Eldorado živih or- zrač itiska zmeraj gan.zmov izpostavljenih ne- mlja st umrljiVOsti stet.m nečistočam«. Domačim Spčnih in p,jučnih bolnikov, da se odstotek dojenčkov in starcev, ki jih tareta kronični ali akutni bronhitis, nenehno dviga, ter da koncentracija kancerogenih snovi, ki povzročajo kožnega in pljučnega raka, dosega vznemirljivo visoko stopnjo. Za povrh so v jeseniškem ozračju odkrili precej žvcplovega dioksida (S02) in aerosola žveplene kisline. Prvi uničuje rastlinstvo in draži sluznice sapnika ter pljuč, spojine S03 pa poleg živih snovi uspešno razkraja kovine. Posledica propadanja flore je porušeno ravnotežje kisik : ogljikov dioksid; prebitek slednjega krepko otežuje dihanje astmatikov. Razen kemičnih snovi prihaja v organizem poprečnega Jeseničana še pestra zbirka mehaničnih škodljivcev (prah, saje), katerih nepogrešljivi sateliti so bakterije. Njegova notranjost potemtakem najbrž res ni dosti čistejša od filtra, ki so nam ga pokazali v Ljubljani. Kaj storiti? Je sploh kakšna rešitev, se nemara sprašujejo žrtve »dimnega nasilja«. Seveda jc. Dasi Železarna ne namerava nabaviti astronomsko dragih čistilnih naprav, utegne že temeljita sprememba tehnologije znatno izboljšati razmere. Začetni poskusi so pokazali, da ne gre zgolj za prazno tolažbo. Kot primer naj navedemo ukinitev pra-žilnih peči, izgradnjo nove aglomeracije in postopno nadomeščanje premoga z mazutom, ki je dolino rešil temnega dušečega dima. Vendar smo hkrati dolžni opozoriti, da železarna ni edini skru-nilec ozračja. Ne smemo pozabiti reke motornih vozil, odete v oblak izpušnih plinov, kakršni grenijo življenje Ljubljančanom. In železnica? Svoje čase so parne lokomotive izbruhale v jeseniško atmosfero 4320 kilogramov pepela in 540 kilogramov žvcplovega dioksida dnevno, odkar pa je parni pogon izpodrinila elektrika, sta se količini omenjenih zmesi skokovito znižali. Prihodnost kraja torej ni prepuščena usodi. Niz sprememb, niz načrtnih posegov v »drobovje« največjega industrijskega središča Gorenjske jo bo naredila svetlejšo, bolj zdravo. Občinski možje so sklenili obnoviti hirajoče zelenice in parke, nasade in sprehajališča« Vedo, da stoletna bukev oskrbuje s kisikom ducat občanov, zato je na Jesenicah v modi geslo: če posekaš eno drevo, zasadi dve novi. Mesto zajema sapo, mesto si širi prsni koš. I. Guzelj (Prihodnjič: Smeti tisočletnega mesta) KMETIJSKA ZADRUGA Škofja Loka razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. 2 KV mlekarja 2. več NK delavcev za mlekarno 3. knjigovodjo (za določen čas) 4. prodajalko za trgovino Hotavlje (za določen čas) Pogoji: pod 3.: zahteva se srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba z večletno prakso v knjigovodstvu. Zaposlitev je možna takoj in bi trajala eno leto; pod 4.: zahteva se dokončana šola za prodajalce. Zaposlitev je možna takoj in bi trajala šest mesecev. Nastop dela na delovnih mestih pod 1. in 2. je možen 1. maja 1972. Kandidati za razpisana delovna mesta naj pošljejo pismene prijave z navedbo dosedanjih zaposlitev in z dokazili o strokovnosti na naslov: Kmetijska zadruga Škofja Loka, Jegorovo predmestje 21. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Kdo je kriv za pomanjkanje? Izvršni odbor podpisnikov sporazuma o poslovnem sodelovanju in oblikovanju cen mesa, mleka in mlečnih izdelkov je zadovoljivo opravil delo. Tako so ugotovili na zadnji seji, ki je bila pretekli teden v Ljubljani. Že pred zamrznitvijo cen, ki je bila sprejeta 26. novembra lani, je pripravil predlog za korekturo cen, ki naj bi začele veljati z letošnjim letom. Izvršni odbor je tudi po zamrznitvi iskal različne poti za vskladi-tev cen mesa na jugoslovanskem trgu, vendar brez uspeha. Zato so danes v Jugoslaviji tako velike razlike v cenah mesa in mesnih izdelkov. Po mnenju članov slovenskega sporazuma za pomanjkanje mesa niso krivi živinorejci ali mesnopredelovalna industrija ter trgovina, temveč tisti, ki so za vsako ceno vztrajali na zamrznitvi cen. Zato je tudi vsaka kritika in obtožba, da je sporazum kriv, da imamo v Sloveniji najnižje cene mesa v Jugoslaviji, neutemeljena in neupravičena. Slovenci, oziroma sporazum, je pripravil predlog novih cen, vendar je prišla zamrznitev prehitro. Zato je treba slovenski javnosti prikazati resnično stanje v naši živinoreji. Člani izvršnega odbora sporazuma so na svoji zadnji seji predlagali, da bi televizija pripravila o tem vprašanju poseben pogovor, na katerega naj bi razen članov sporazuma povabili tudi odgovorne člane izvršnega sveta. Pri nas mesa sicer še ne primanjkuje v velikih količinah. Verjetno pa bi ga bilo že zmanjkalo, če ne bi imeli sporazuma. -jk Zadružno zvezo čaka obilo dela Naloge, ki jih bo imela zadružna zveza kot organizacija združenih proizvajalcev v kmetijstvu in gozdarstvu, so številne in težavne. Posebno na začetku, ko tudi zakon o združevanju kmetov, ki bo osnova zadružni zvezi, še ne bo popolnoma zaživel. Posebno težko bo, kako zakon o združevanju kmetov uresničiti na podeželju. Katere bodo glavne naloge na novo ustanovljene zadružne zveze? Zakon bo moral predvsem zastopati pravice kmetov pri oblikovanju obratov za kooperacijo, temeljnih združenih enot, temeljnih organizacij združenega dela in ostalih oblik združevanja kmetov, ki jih prinaša novi zakon o združevanju kmetov. Zadružni zakon bo v praksi marsikje naletel na odpor in to posebno tam, kjer posluh za poslovno sodelovanje s kmeti ni najboljši. Prav v takih primerih bo morala za- Velik uvoz živil Carinska statistika pravi, da smo lani samo za uvoz živil porabili 4,34 milijarde dinarjev, kar je za 1,33 milijarde več kot leta 1970. Največji porast smo dosegli pri uvozu kmetijskih proizvodov. Vrednost uvoza kmetijskih pridelkov se je povečala za kar 44 odstotkov. Najbolj smo »napredovali pri uvozu živilskih in rastlinskih olj ter maščob, kjer smo številko iz leta 1970 presegli za 148 odstotkov! Velik je bil tudi uvoz hrane, saj smo na primer uvozili več hrane kot pa jekla, barvastih kovin, nafte, goriv in maziv. Uvozili smo tudi veliko kave in drugih začimb. Uvoz pšenice pa je dosegel 586 milijonov dinarjev. -jk O kmetijstvu so dejali: # IVO KINI RAK, ZVEZNI SEKRETAR ZA KMETIJSTVO: »S politiko in sistemom cen naj bi v prihodnje spodbudili domačo kmetijsko proizvodnjo in t domačimi viri oskrbeli trg z osnovnimi kmetijskimi proizvodi tako, da ne bi več uvažali pšenice, sladkorja, jedilnega olja, mleka, masla in drugih živil. Istočasno pa naj bi s povečano proizvodnjo omogočili tudi izvoz kmetijskih proizvodov. Najpomembnejše pa seveda ostaja vprašanje, od kod vzeti denar za povečane investicije v kmetijstvo, ki je zadolženo in nima dovolj sredstev za razširjeno reprodukcijo. Prav tako je pomembno, da povečamo površine družbenega sektorja ...« družna zveza učinkovito zastopati pravice kmetov, zlasti pri pripravi samoupravnih sporazumov o združevanju, pri spremembi statutov in drugih samoupravnih aktov. Posebno dragocena bo njena pomoč pri sklepanju koopei acijskih pogodb o poslovnem sodelovanju med zadrugami oziroma obrati za kooperacijo in kmeti. Prav tako so naloge zadružne zveze tudi časovno opredeljene. Nekatere so kratkoročne, druge pa dolgoročne, ki bodo lahko uresničene le z vztrajnim delom. Zadružna zveza bo sodelovala tudi pri preusmerjanju kmetij za sodobno, tržno proizvodnjo. Nudila bo pomoč pri izobraževanju kmetov, kmečke mladine in žena. Obe nalogi, preusmerjanje kmetij in izobraževanje, sta med seboj povezani. Zveza, ki jo ustanavljamo, bo dobila svoje mesto tudi pri reševanju socialnih problemov vasi. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja je v Sloveniji le Se 18 odstotkov prebivalstva kmečkega, število ostarelih kmetov pa je naraslo. V programu zadružne zveze je zato predvideno sodelovanje z zvezo komunalnih skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov. Zadruž- na zveza se bo zavzemala, da bi bili tudi kmetje zavarovani v takem obsegu kot delavci. V programu ustanavljajoče zadružne zveze je precej govora tudi o prizadevanjih zveze, da bi čim prej uredili kmetijski trg. Znano je, da dohodek ljudi v kmetijstvu dosega le 45 odstotkov dohodka ljudi, ki so zaposleni zunaj kmetijstva. Zadnja leta pa je razmere v našem kmetijstvu precej poslabšal še neurejen kmetijski trg. Urejevanje tega vprašanja bo za zadružno zvezo marsikdaj trd oreh, ki ga bo morala streti skupaj /. gospodarsko zbornico in združenji. Cene kmetijskih proizvodov morajo biti usklajene s cenami reprodukcijskih materialov, ki jih ta panoga gospodarstva potrebuje. Zveza bo zato podpirala vse sporazume o oblikovanju cen, ki bodo spodbujali proizvodnjo in zagotavljali ugodno prodajo kmetijskih proizvodov. Napisali smo le glavne od številnih nalog zadružne zveze, ki bo lahko zaživela le, če jo bodo podprli kmetje in če bo tudi vnaprej uživala pri naših najvišjih družbenih in političnih organih tako podporo kot jo sedaj, ko se šele ustanavlja. J. Košnjek Dana možnost za povišanje cen Z dopolnitvijo sklepa o maksimiranju cen za izdelke in storitve, ki ga je sprejel zvezni izvršni svet na seji pretekli teden, je dana možnost za povišanje cen mleka, mlečnih izdelkov, uvožene živinske krme, južnega sadja, suhega sadja, začimb in zmrznjenih rib. Dopolnjen sklep pooblašča občine, da cene mleka in mlečnih izdelkov lahko določajo v skladu z razmerami na svojem področju, jk Muca in psica in njune težave Domača mačka se g^J' podobno kot pasja sa«"' ca, praviloma dvakrat na leto, lahko pa tudi večkrat, npr. štirikrat, večkratna kotitev mačic na leto pa predstavlja lastnika mačke P«**1*!!, problem, ki bi se mu ze»° verjetno rad izognil. niti je treba tudi še doo-datno nadlogo, da so W mreč mačke pri ^nit0^ nju, kl traja okrog 9 JJ nadvse hrupne. N^^fJ«, kalijo s posebnimi P1*" f Ijivl glasovi, pogost zborovski zasedbi. Tudi gonjenje Psi£ predstavlja poseben P£ blem, če ne želimo P*s> ga naraščaja. Ne le, se žival rada tedaj P°£ pa in Jo zato težko žimo doma, temveč s * v jim krvavim izcedkom času gonjenja tudi P°n , snaži stanovanje. pripor psice ne reši Pr blema v celoti. Naj nav*-dem primer Jurčkove *\ kice, ki se je prv« P"1' pravljala na ženltovaiij* konec januarja letos. P8« iz soseščine so se Poti^ kali nekaj noči okrog hI«« in jo obiegali, šepavi sosedov kuža pa se je k«' vlegel na prag in potrpežljivo čakal na poziv nevq ste. Navedene in še neka««' re težave lahko odpraV' ljamo na več načinov, * pa večinoma niso doce'j* zanesljivi. Popoln "c,nl* pa lahko dosežemo, preprečimo gonjenje samic. V ta namen rabim? hormonske preparate, se dajejo živalim aH V obliki tablet ali kot injekcl* Jo. Z njimi dosežemo *»" časno neplodnost sam'«*-Ker gre pri tem postop^ za uravnavanje pomembne življenjske funkcije samice, Je najbolje, da stvar prepustimo strokovnjaku, t. j. živinozdravm-ku. Živlnozdravnik vbrt* ga ponavadi tri i.iiekcij* preparata (pri mački tuO* štiri), v določenih časovnih razdobjih. Na ta na-čin dosežemo enoletno spolno mirovanje samic*' Na trgu kozmetični!1 spravcv se dobijo tudi P°" sebni dezodoransi, °Pr' »DONA STOP«, ki začasno nevtralizirajo von j samlf; Uporabni so predvsem P11 psicah, kadar jih vodim0 na krajši sprehod. dr. mag. S. Bavdek — 4. MARCA 1972 ŽIVI SEJMU Koliko vrst sejmov pozna ? Sejem mode, sejem elektronike, sejem obrti in opre-. vinski sejem, sejem . . • v>m, da ni malo takih, ki bl »e šele nekje na koncu sPonmili tudi na živinske sej-me. Pa niso tako brezpomembni. Se posebno ne' za kmete. Na njih prodajo živi- n°. ki so jo redili leto, dve, tri. Živinski sejmi v sedanji obliki — vsak teden v vseh Vcć)ih krajih — so v modi nekaj več kot desetletje. In kako je bilo prej? Najstarejši Hudje vedo veliko povedi o sejmih, ki so bili le nekajkrat letno ob točno določenih dnevih, 'po večjih src-aisčih. Drugi pa se še prav dobro s-pominjajo mesarjev, *l so hodili od hiše do hiše tcr odkupovali živino. Ta °blika se je ohranila vse do sedanje. *c večkitet sem poslušal Pogovore, ki so sc vrteli okro« prodaje in odkupa ži-vinc. Radovednost mi ni dala ^ir» m tako sem se utabo-ri1 za nekaj ur na cm od °dkupnih postaj na Gorenjskem. Kmalu po deseti un Je bila pisarna proizvodnega Otolisa dodobra napolnjena". Prišli so tisti ki so prodaja-ll sivino, tisti, ki so jo pomagali , Prignati in pa »firb Ja, tudi »iirbcev« je sko £fj na sejmu vsakem živinskem sn?U prcceJ- Ampak ti se ter k *° v dve vrsti: ncka' vin ° n">°rda prign»li ži' Prodat čez en teden in ' radi zvedeli za ceno, neka-er> Pa so že kar stalen inventar sejmov — pač rado- besed^ V pravem Pomcnu Me ak nja sta. temu Mesarje je navadno treba jokati precej dolgo. Pogaja- »Kdo prodaja kravo?« zanima mesarja. »Jaz. Saj je še skoraj teli-ca. Samo enkrat je teletila.« se je oglasil starejši možak. »in še takrat ga je polomila,« je ob splošnem smehu pripomnil kupec. Pa ga je res, so hiteli komentirati ostali. Če bi bila še telica, bi jo dražje prodal. »No, koliko zahtevate za njo?« se je spet glasilo vprašanje, i »Osem dinarjev ne bo preveč!« »Se mi zdi. Sest dinarjev in nič več ne dam zanjo.« »O to pa ne. Več pa bo. Kaj, ko bi vsak polovico po pustila?« Oster dialog se je še nekaj časa nadaljeval, nazadnje pa sta se kupec in lastnik na splošno zadovoljstvo sporazumela in kravica je bila prodana po sedem dinarjev za kilogram. Le še stehtati jo je bilo treba in živinče je zakoračilo na kamion. Na vrsti je bila telica. Tu je šlo še trše. Spet je bila razlika med lastnikovo in kupčevo ceno dva dinarja: lastnik jo je prodajal po deset dinarjev, kupec je ponujal osem dinarjev. »Poglejte kako je sita. Ne, ne morem dali zanjo več kot osem dinarjev. Res ne,« je trdil odkupovalec. »To mi pa že ne bo nihče drobil pod nos, da je sita. Poglejte kako daleč je prišla po snegu. Ce bi bila doma še ne vem kako sita, zdaj o sitosti ne bi bilo ne duha ne sluha,« mu ni ostal dolžan kmet, ki je prignal telico nekje visoko s hribov. »No, osem dinarjev in petdeset par, pa smo zmenjeni. Več pa res ne morem, saj me bodo še .obesili', če bom čeval r!l PIuce^dolgo- F°ga3a" tako" dobro plačeval. Ali pa zavlečejo. Kljub Pa v pisarni ni dolgčas Poleti in v lepem vremenu «-~. koliko živine je in kakš-n:<" i- zanimalo mesarje na 0r,i strani žice. V/roka zani-manja ni težko ugotoviti. Po tak;h novicah sc navadno po-^avljajo cene. Veliko živine nižja cena, malo živine — v>sja cena. Končno tovor jak le pripc-N.; prostoru za odkup se *8netcjo lastniki živine, kup-Cl. in nazadnje tudi tisti, ki n,rnaj<, kaj opraviti. Živine |e tokrat malo. Na tovornjaku je že naložena krava, ki so jo pripeljali z drugega kupnega mesta, ob ograji pa privezani teliček, telica in l;rava, namenjeni za prodajo. Odkupno cene m« »o obcu.no prenizke, tarna* kmetje - Fo.o: F. Perdau bili Štirje bratje In oče, vsi tesarji. Mi smo rekli .golcar-ji'. Z generalom Maistrom sva bila skoraj soseda. Še poranim, kako je sedel na ležalnem stolu, bral, pisal in sprejemal sobojevnike.« »Torej ste po poklicu tesar?« »Od tega se takrat ni dalo živeti na Rakeku. Leta 1926 sem šel za kretničarja k železnici in služboval nato na Rakeku, v Ljubljani, v Kamniku, Jaršah in Tržiču.« »Ali delate zaradi premajhne pokojnine, rekreacije ali pa je to vaš konjiček?« »Pokojnina pripada ženi za gospodinjstvo, takole pa si zaslužim za kakšen kozarček. Resnično povedano, z veseljem delam. To je pravzaprav moj konjiček.« »Ste se te obrti naučili že v mladosti?* »Ne. Sem samouk. Ročaje izdelujem šele od leta 1956, ko sem bil upokojen. Delam ročaje za vile, lopate, grab-Ijc, kopuljice ipd. Poleg tega brusim nože in delam lestve. *Kakšen les za ročaje je najboljši?« »Za motike in grablje jesenov, za vile in lopate bezgov. Po bezgu roke ne pečejo. Mislim na tiste delavce, ki z lopatami delajo po več ur na dan. Jesen je močan les za ročaje, toda za delo najslabši, ker po njem pečejo roke.« J. Vidic France Godec v galeriji Prešernove hiše v Kranju štirideset let je minilo odkar je akademski slikar France Godec zapustil zagrebško akademijo in svojega profesorja Kršinića ter Babica, ki sta mu kot v oporoki zapustila zanimivo paleto, katero je do podrobnosti izkristaliziral še s študijem Sternenovih, Jamovih in Tratnikovih slik. Dediščino bi lahko opredelili kot poz-noimpresionistično in fuvi-stično koloristično občutje globoko vtkano v intimni odnos do narave. Narava i u še posebej krajina je območje slikarjevega iskanja, ki se je od prve povojne razstave pred 19. leti poleg ostalih snovnih sestavin, motivov in tehnik z vso silo obrnilo v variiranje, preskušanje lastnih moči ob že obdelanih in znanih motivih na lastnih slikah aH pa ob slikah drugih slikarjev. V tem trenutku je mikavna primerjava Godčeve slike Februar ob Savi z identičnim motivom Jakopičeve Save ali nekaterih drugih slik iz Posavja: Sava, Stoži-ce, Mala vas in drugo, kar je tako rad upodabljal France Pavlovec. France Godec nadvse rad slika z razpršenimi barvami in tako ustvarja megličasti videz zasanjane in romantične krajine. In vendar Godčevlh slik je predvsem romantična krajina, polna trenutnega razpoloženja, kotičkov ob potokih z negibnimi drevesi, včasih celo ob motivih, ki posegajo izven opisanega in obsegajo širši razgled na vasi, na planine v ozadju, že kar dokumentarno veren zaznamek. S takim inventarjem in z občutjem, ki ga izžareva (čeravno so nekatere, predvsem zimske podobe presneto hladne) se seveda odniika hotenjem, ki so bila blizu Jakopiču, ki je slikal svetlobo in samo sonce, kar je Pavlovec prezrl in slikal pod razpršeno svetlobo brez senc ter i/brusil barvitost, Godec pa se je predal nekakšni mračni, hladni, kot pod rjavo kopreno zavešeni krajini, kamor le od časa do časa posije sonce. Godčeve krajine so bližje občutju Vesnanov, njihovi interpretaciji, načinu slikanja tudi s pigmenti in podobnim, sličnim. će predstavljamo, da je izrečena misel točna, potem smo popolnoma upravičeni vprašati: kakšen je odnos med slikarstvom, ki je nova-torsko, in takšnim, ki to ni, oziroma točneje: kakšen je odnos med likovno govorico, ki podaja nove stopnje v slovenskem slikarstvu, in takšnim, ki ne gre čez že znani rob, vendar pa znotraj tega roba — horizonta — novi prostor zapolnjuje, izdeluje, bogati? če bi imeli le prvi tip slikarstva za dober, resničen, umetniški, potem bi neogibno zapadli nekakšnemu mišljenju — napačnemu vrednotenju — da je vse, kar na tem svetu ne odkriva novega, neresnično, slabo. Temu ni tako ker bi se predali divji tekmi, kdo bo prej »čez«, čez danost, čez znano, pri tem pa bi zavrgli kontinuiteto, zgradbo osnovano na tradiciji, preteklost, tiste elemente, brez katerih nam na tem svetu ni obstanka, brez katerih ni dobrega slikarstva, ni umetnosti. In prav napolnjevanje praznin, dodajanje, dograjevanje tistega kar je bilo v naglici nedodelano, to je smisel Godčc-vega svojskega popotovanja, slikarstva vztrajajočega na trdo začrtani poti povezovanja s tradicijo slovenskega krajinarstva, slikarstva, ki dopolnjuje na že obdelanih motivih tisto, kar smo predhodniki izpustili. Prav to je tista vrednost Godčevega slikarstva (in ne samo njegovega), ki se jo bomo morali šele naučiti ceniti. A. Pavlovec V Radovljici razstava ilustracij otroških in mladinskih knjig V nedeljo, 5. marca, ob 10. uri bo radovljiška delavska univerza v dvorani radovljiške graščine za dan žena pripravila razstavo ilustracij otroških in mladinskih knjig akademske slikarke Ančke Gošnik-Godec. Razstava bo odprta do 20. marca vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Ob otvoritvi razstave bo matineja s koncertom glasbene šole iz Radovljice in odlomki iz tekstov ilustriranih del. pravljice, v katerih je mo da intuitivno posegla P0., kovnih elementih romanti* jih je rodil« kui-kot Ilustracije Ančke Gošnik-Godec zavzemajo v naši otroški in mladinski literaturi zelo pomembno mesto. Kot slikarka se je v celoti posvetila knjižni ilustraciji in izoblikovala svoj stilni izraz, ki ga poznamo iz številnih knjig, ki jih bogati njeno delo. Ob zavidljivi kvaliteti naše mladinske ilustracije je težko razumljivo, zakaj je ta zvrst slikarstva pri nas deležna razmeroma skromne pozornosti. Morda je eden od vzrokov v tem, da bi moral kritik ocenjevati ilustracije tako z likovnega stališča kot hkrati ugotavljati prilagojenost risbe literarni predlogi. Če ocenjujemo delo Ančke Gošnik-Godec z likovnega stališča, lahko ugotovimo čisto in natančno risbo, razgibano kompozicijo, tonsko ubran in nežen kolorit, ki stopnjuje pravljičnost, ljubezen do detajla, ki se kaže predvsem v upodabljanju narave, bodisi dreves ali njegovih listov, travnika ali posameznih vrst trave na njem. Poleg nežnega, liričnega podtona njenih podob, nam ilustracije Ančke Gošnik-Godec dokazujejo predano pri- lagojenost predlogi in resnično poznavanje otrokovega doživljanja. * Karkoli naj že ilustrira — slovenske ljudske pravljice, do katerih čuti posebno nagnjenje in v katerih predstavljata literarna predloga in slika izredno homogeno celoto, sodobne tekste za mladino, kjer pogosto prihaja do izraza njen čut za humor, televizijske slikanice, ki jih odlikuje posebna ljubkost in krhkost, francoske in gotike, ki Francija, ali če sega P° turah vzhodnih ljudstev, so npr. Vietnamske P1* ' ljice, v katerih sleherna n)? izžareva vzhod-vedno mod- nih podob njaško eksotiko uspe prodreti v bistvo zi be, vedno skuša z likovnim' sredstvi izraziti tudi duha dežele, kjer so pravljice doma, pri tem pa vedno ostala zvesta svojemu osnovnem11 poetičnemu razpoloženju, s katerim bogati otrokov stveni svet, ki je danes sikdaj tako ogrožen. T.:. Avguštin ČU- mar' Občnf zbor DPD Svoboda v Mošnjah Po enoletnem plodnem delu so se v soboto, 26. februarja, spet zbrali na svoj redni letni občni zbor člani DPD Svoboda iz Mošenj. Svoboda v Mošnjah je ena najbolj delavnih v radovljiški občini in tudi po številu članov najmočnejša — le-teh je kar 134. V društvu deluje več sekcij, od katerih zadnja leta najbolj peša prav dramska sekcija, ki je bila pred leti, ko je bilo društvo ustanovljeno, najbolj delovna. Zelo se je poživila ^P?*"^ sekcija, zlasti zimski =P^. V okviru športne sekcije lujejo še namiznoteni deška. 10 odstotkov več za kulturo Minuli teden je izvršni odbor temeljne kulturne skupnosti občine Tržič razpravljal o osnutku delitve finančnih sredstev za kulturne dejavnosti v občini. Na voljo je za 10 odstotkov več sredstev kot v minulem letu, kar pomeni 459.850 dinarjev. Iz predvidenih sredstev bodo krili potrebe muzeja, knjižnice, galerije, zavoda za spomeniško varstvo mestnega arhiva, lokalnega radia, zvezo kulturno - prosvetnih organizacij in še nekaterih upravičencev, ki jim bodo dodeljena manjša sredstva. -jn strelska in šahovska sekcij* Lani pa so s prostovoljk"^ delom uredili tudi nogomej; no igrišče in odigrali tudi nad 10 tekem. V novi, 13-članski upravni odbor so izvolili tudi nekaj novih članov, med drugim« tudi predstavnika hotela Grad Podvin. Računajo, da bo medsebojno sodelovanje lahko samo koristilo tako društvu kakor tudi hotelu. Za predsednika novega upravnega odbora je bil ponovno izvoljen lov. Ivan Korošec, ki je predsednik že 20 let. Novi upravni odbor si je zadal precej nalog za bodoče delo-Med najvažnejše naloge sodi vsekakor poživitev dramski sekcije. Pri tem jim bo P°* magal občinski SŠ KUD zlasti glede režije. Med drugim bodo pripravili več predavanj. Organizirali bodo tudi izlete v Planico na svetovno prvenstvo v smučarskih P°" letih, za 27. april pa izlet P° Dolenjski. C. Zupan Tekmovanje harmonikarjev Z otvoritve razstave akademskega slikarja Franceta Godca. — Foto: F. Perdan Čeprav KUD Straža iz Tr-stenika nima osnovnih možnosti za delo, nima namreč svoje dvorane, pridno deluje. V nedeljo, 27. februarja, je v dvorani DPD Svoboda v Goricah priredilo tekmovanje harmonikarjev starih yiž. Vendar pa to ni tekmovanje v pravem pomenu besede, ampak srečanje veselih harmonikarjev iz okolice Kr;.-nja. Letos je nastopilo devet harmonikarjev, od katerih j? vsak zaigral po dve skladbi« Tekmovalce sta ocenjevali tričlanska žirija iz občinstva in strokovna žirija, prav tako sestavljena iz treh članov. Največ točk je z Jože Kepic iz Dvori j pri bral Cer- kljah. Vsi nastopajoči so dobili skromna darila od PrC ' -ravnika KUD Straža. Nastopil pa jc tudi kvintet Rud"' Jcvška in humorist. Mac °n in Marjanca Ahačič Zlata poroka zakoncev Ahačič Spodnji Besnici številka i»o cic sta °'Tiačc pri Kotičkar-janCa • niinu'o soboto Mar-bi s V1 Anion Ahačič v druž-co 8h Proslavila 50-letni-ČHa Z.lnnt>ga življenja. Poro-J Sla * 22. februarja. 189011?11 Ahačič se Je rodil Ze PrcVa v Spodnji Besnici. je deh]P'VO v°)n0 in P° nJeJ tega *' P'' železnici, razen Opravj.a Jc bil tudi mesar, tožnnJi pa Je Sc druga pri *ina fi? di:ln- da se je dru-ZaVrša/f Prcv.ivela. Marjanca ta i9jj,k P* je bila rojena lepri c * zgornjih Pirničah sta Jadniku. Z Antonom kjer i Spozna'a v Prcdosljah, Pri V ml''dih letih živela stricu Pet otrok se jima je rodilo v zakonu in dva sinova sta med drugo vojno padla. Ko smo ju pred dnevi obiskali, sta povedala, da se kar dobro počutita. Anton, ki je med najstarejšimi v Besnici, je sicer malo bolehen, medtem ko Marjanca še vedno tako kot včasih malo gospodinji, poleti pa rada kaj podcla na polju. Ko smo ju poprašali, kako je bilo včasih in kaj si želita, sta nam zaupala, da se je v Besnici v zadnjih letih veliko spremenilo, da imata šest vnukov in da si želita, da bi dočakala 60 let skupnega življenja. A. Ž. v vet h&?, mS&e Zlati jubilej Marij in Antona Verbič Zakonca Anton in Marija Verbič iz Šenčurja, Pipanova 12, sta 22. februarja praznovala 50-letnico skupnega življenja. Anton, star 76 let, je upokojenec, Marija, ki je lelo dni starejša, je gospodinja, štirje otroci so se jima rodili v zakonu. Tri dekleta in sin. Danes imata že sedem vnukov in šest pravnukov. Kot pravita, sta morala trdo delati, da sta otroke spravilu h kruhu. Med prvo vojno je Anton služil vojake v Galiciji. Toda ne dolgo. Že kmalu po prihodu na bojišče so ga skupno z 900 tovariši Slovenci ujeli Rusi. »Bolje je bilo v ruskem ujetništvu kol na fronti. Delali smo v tovarni in obleko in hrano smo dobili. Kmalu je prišla iz Odese srbska vojaška delegacija, ki je zbirala vojake za srbsko vojsko. Hočeš, nočeš, smo morali v Odeso. Vendar na fronto nismo šli. Le pripravljali smo se. No, hudega mi tudi tam ni bilo. Bil sem ,purš' poročnika. Kepic se je pisal. Do ma je bil iz Cerkclj. Šest mesecev smo bili v srbski vojski, ko je izbruhnila oktobrska revolucija. Po zmagi pa smo šli obnavljat deželo,« se spominja šc vedno čil Anton. Leta 1919 se je vrnil i/ Rusije na domačijo v Šenčurju. V domači vasi je tudi spoznal Marijo. 2. 2. 1922 sta se vzela. Anton je svojo krneli jo prodal in se preselil k Slosarju, kot se je na ne ve stinem domu po domače reklo. »Malo kmetije smo imeli, malo sem trgoval z lesom, tesari). Skratka, oprijel sem se vsakega dela. Žena pa |< gospodinjila.« Med vojno so Vcrbičevi vsa leta pomagali partizanom. Kot aktiven terenec je bil Anton 1945. leta sprejet v ZKS. Sedem let po vojni je bil predsednik ljudskega odbora. vDelal je ludi v rntiogm drugih krajevnih organi/aci-jah. Tue ka po popolni obkoiitvi Lvova in zavzetju Lublina na tem delu na črti Lvov-VVlod/imierz— Brest—Bialystok in da jc večji del Poljske že popolnoma v nemških rokah. Tudi NEMŠKO LETALSTVO JE SVOIE NALOGE NA POLI SKEM 2E V GLAVNEM ZAKLJUČILO. Poni-,ine letalske enote in protiletalsko topništvo se je že začelo vračati v Nemčijo na nove položaje proti angleškim in francoskim letalom, ki jih tudi ta dan (17. sep.) ni bilo nad Nemčijo. Prav tako po nemških poročilih ta dan 'ni bilo nobenih omembe vrednih spopadov na francoski fronti' (AdG 4234 F). Tudi 18. septembra 1939 so nemška poročila s Poljske poročula samo še o kapitulacijah ostankov poljske vojske. Tako je bilo konec bojev na Bzuri, pri Lvovu, le VARŠAVA JE ŠE KLJUBOVALA. »Ker obljubljenega parlamentarca ni bilo, smo boje okrog Varšave nadaljevali,« poroča o tem poročilo OKvV. »Mesto bodo Poljaki brez ozira na prebivalstvo, ki znaša več kakor milijon ljudi, branili. .. (OKW, 18. 9. za 18. 9.).« Bitka v 'loku Visle' in ki so jo Nemci takrat nazvali 'NAJVEČJA UNIČEVALNA BITKA VSEH ČASOV je že minila z boji pri Kutnu in na Bzuri. Trajala je dober teden dni 'z izredno visokimi in krvavimi izgubami 'za Poljake (AdG 4246 A). V tej bitki so Nemci zagrešili vrsto voj nih zločinov. Po tej bitki so Poljaki nudili Nem cem odpor južno od Modlina in v Varšavi. »Prebivalci Varšave so se dvignili in se sijajno, toda brezupno postavili sovražniku po robu. Po dolgih dneh srditega obstreljevanja iz zraka' in S TEŽKIMI TOPOVI, ki so jih velik del (Nem ci) pripeljali Z NEGIBNE (NEMŠKO FRANCO SKE) ZAHODNE FRONTE, je varšavski radio prenehal igrati poljsko nacionalno himno. . . (Churchill, str. 195).« Tr.':o jc Churci;ill priznal negibnost nemško francoske fronte, na kateri je bila tudi po poročilih nemške OKW samo izvidni.ška dejavnost (AdG 4246 B). Skopo pričevanje o varšavskem obleganju nam je ohranil tudi Ciano v svojem dnevniku: »Valentino (it. posl. v Varšavi) po vrnitvi iz Varšave (27. sept.) pripoveduje svoje osebne dogo divščine. Po njegovih besedah je nemško letalstvo pokazalo strahotno moč (Ciano, str 107).« Pobegli poljski predsednik Moscicki je 19. septembra naslovil na Poljake poziv, s katerim je brez uspeha pozival na boj proti rdeči armadi, ki so jo Ukrajinci in Belorusi pozdravljali kot osvoboditeljico. Moscicki v svojem pozivu na poljski narod, ki ga je dal z ozemlja Romunije, ni povedal, da je v Romuniji, pač pa je priznal samo to, da se je umaknil z vlado 'na ozemlje, I katerega bo lahko branil suverenost Poljske'. Zaradi tega je 'spremenil mesto bivanja predsednika poljske republike': »VAŽNO 1E. DA IZ TEGA MIMOBEZNEGA POLOMA REŠIMO TO, KAR POOSEBLJA REPUBLIKO IN PREDSTAVLJA VIR USTAVNE MOČI (AdG 4243 D).« Nc Moscicki in ne vrhovni poveljnik poljske vojske maršal Smiglv-Rvdz in drugi oblastniki niso doživljali vojnih strahot in zla, ki je prizadelo poljsko ljudstvo, za katero se je pričenja! križev pot trpljenja In tničevanja s strani nacističnih oblastnikov. Na pot odpora proM Hitlerju pa so ga popeljali drugi ljudje in druge sile Zato se je po končani vojni po letu 1945 otreslo starih oblastnikov in v novih, zares poljskih mejah, začelo oblikovati novo, socialistično podobo poljske družbe. Toda takrat je bilo to Še v neznani prihodnosti, do katere ga je ločila trnjeva pot trpljenja in odporniškega boja kakor skoro vso Evropo. Dne 19. septembra 1939 jc govoril HITLER V GDANSKU Dan poprej so Nemci zavzeli Gdinjo. V svojem govoru je Hitler dej >'. da 'Nemčija nima nobenih vojnih ciljev proti Franciji in Angliji', vendarle samo z besedami, saj jc lahko zavrnil Chambei-laina in Dakidicra, ki sta šestnajst dni poprej (dne 3. sept.) izjavila, da se Anglija in Francija nc borita proti 'nemškemu ljudstvu', marveč proti 'nacističnemu režimu'. Zmagoviti Hitler se je lahko pobahal in si štel V čast, da je nemško ljudstvo s tem režimom identično 'in pred nacisti Gdanska izrazil 'svojo zalivalo vsemu nemškemu ljudstvu, ki je v minulih tednih pokazalo občudovanja vredno strnjenost in odločnost' (AdG 4241 A - 4243). Naslednji dan — 20. septembra 1939 — je v Spodnjem domu britanskega parlamenta poročal CHAMBERLAIN O NASTALEM MEDNARODNEM POLOŽAJU V svojem govoru so je Chamberlain, razumljivo, dotaknil ponovno sovjetskega 'vdora na Poljsko. Izjavi! je, da ta 'vdor' ni bij nepričakovan, ker SO že pred tem nekateri 'J.mi v so\ iet-skern tisku opozarjali na položaj Ukrajincev m Belorusov na Poljskem. Ponovil je to, lak je bilo članom Spodnjega doma m svetovni javnosti te znano iz objave britanskega ministrstva za informacije, in skušal pripisati 'ruskemu vdoru' za poraz poljske vojske usodnejši delež, kakor ga je imel, saj poljska vojska kot organizirana vojna sila ni več obstajala. Odločilna bitka v velikem kolenu Visle jc že minila. Toda Chamberlain. ki je ob ruskem osvobajanju Ukrajincev in Belorusov, ki si jih je Pilsudski krivično orisvojil in jih priključil Poljski, videl vse ozemlje kot poljsko prav tako kakor »udi doma Severno Irske za Anglijo, Čeprav so prav tedaj (podobno kakor tudi lanskim letos) to neangleško deželo pretresli nemiri in demonstracije za priključitev k Irski, je seveda govoril o 'agresiji'. Mogoče ga je navdajalo celo rahlo zadovoljstvo, ker si je z 'ruskim vdorom' lahko pomiril vest pred glasovi, da jc on kriv, ker jc Zahod zapravil za^czništvo s Sovjetsko /vezo po njegovi krivdi in zaradi njegovega 'nezaupanja' v Sovjete. Ob sedanjem trenutku seveda ni gledal na prvotni vzrok, ki je pripeljal do nenapadalne pogodbe med Hitlerjem in Stalinom, marvoč jc prav v tej videl vzrok za sedanje sovjetsko dejanje — za 'agresijo', kar ga je notrjeva'o » r.>ri da je imel prav, ker 'sovjetom ni zaupal'. Verjetno vsi niso bili njegovega mnenja in ?.o • Chambcrlainovi politiki do Sovjetske zveze videli zapravljeno priložnost učinkovitega zavezništva proti Hitler\u\ zavezništva, na katerega bi padlo glavno breme Hitlerjeve vojske. Da jc moralo bt*l nekaj takega, govori tudi dejstvo, da Velika Britanija ni napovedala vojne Sovjetski zvezi, kar bi v skladu s svojo garancijo do Poljske morala, ne glede na to, da jc vlada Sovjetske zveze urr.dno objavita 'nevtralnost do Anglije v sedanjem spopadu' in dala diplomatskim predstavnikom v Nemčiji vedeti, da v njenem osvobajanju Belorusov in Ukrajincev nc gre za vojno zavezništvo z Nemčijo. To pa je pomenilo, da do takega vojnega zavezništva tudi v bodoče ne bo prišlo. Brez dvo* ma so o tem dolgo in podrobno razpravljali za zaprtimi vrati britanske vlade in z vseh mogočih vidikov pretresali, kaj bi v danem trenutku ukrenili, da bi se jim kasneje ne maščevalo. To je toliko verjetneje, ker so pravkar doživeli poljski poraz, o katerem ni mogel nihče več dvomiti. O 'iskrenosti' ih 'večnosti' prijateljstva med Hitlerjem in Stalinom ni nihče verjel, pa tudi Sovjetska zveza — ali bolje Vsezvezna komunistična partija boljševikov ni spremenila svojih idejnih stališč do fašizma in nacionalizma in je nazivala sedanjo vojno z imperialistično vojno, v kateri ni štela med imperialiste samo Francozov in Angležev, marveč tudi Nemce in Italijane. Torej je ostajala PRI ODNOSIH DO FAŠIZMA NA STALIŠČIH KOMUNISTIČNE INTERNACIONALE tudi v sedanjem trenutku prav tako kakor drug« komunistične partije na svetu, med njimi tudi KP Jugoslavije, ki jc imela v tem času prav tako kakor druge v odnosu do lašizma in vojne naslednje stališče: Stari je vmes večkrat potožil, da je bila vojna zanje, ki so živeli v vaseh zraven glavnih cest in blizu mest, še boi j trda kot za kmete po hribih. Kakor da bi se brigada zadrževala v vasi daljši čas, toliko je vedel povedati, če je na njihova vrata potrkal kakšen kurir ali pa terenski delavec. Zdelo se mi je, da mu je bilo kar hudo, ko se je v vasi in okoli nje zadrževala le sovražna vojska. Tudi skrival ni preveč, da je moral biti z njimi, če je hotel ostati živ. To je bilo tudi zame jasno. Pa še to sem vedel, da je sedaj, ko je konec vojne, dosti takih, ki radi govorijo o partizanih, čeprav so se jih prej bali in iskali zaščito na sovražni strani. Bil je pač med tistimi, ki se je obračal, kot je zapihal veter, ker ni nikdar trdno vedel, kdo bo na koncu zmagovalec. Zato mu je tako ugajalo, če je vsaj zdaj, ko je vsega konec, kdo od nas potrkal na njegova vrata in prav po takem načrtu sem takrat zajadral k njim. Iskal si je, kot veliko drugih, nekakšno zaščito, da ne bi prav vsak vaški odbornik z njim ravnal, kakor bi mu padlo na pamet. Krivičen bi bil do njega, če bi rekel, da je pripadal slabim ljudem ali pa bil nevaren špekulant. Bil je pač kmet kot toliko drugih, ki je bil zaljubljen v svoje delo in posestvo in bi se vsakemu, ki bi mu hotel kaj odvzeti, na vse kriplje upiral. Takrat, ko smo prišli v njegovo hišo, je bila ura okoli pol štirih in smo takole jedli, pili in kramljali vse do devetih. Hčerka nas je že poprej zapustila in povedala, da gre počivat. Mati se je zaradi tega opravičevala, kakor da nobeden ne bi mogel razumeti, da je mlademu človeku potrebno več spanja kot starejšim. Tudi meni je vrtala skrb po glavi, kaj bo, če bom moral ves dan sedeti s starima dvema in poslušati tožbe o njunih težavah, ki so stiskale njihovo posestvo. Pravila sta mi, da se bodo le stežka uprli, da jih ne potegnejo v zadrugo. Kmalu mi je odleglo, ko je stari opomnil mater, da se bosta morala na praviti za mašo. Vedel sem, da me v cerkev ne bo nobeden silil, zato sem že obračal oči h kavču in se veselil, kako se bom Jepo stegnil po njem takoj, ko odideta. Spet sem se uštel. Le kako sem mogel pomisliti, da so name pozabili. Še preden je dekle odšlo počivat, je bilo tudi zame že vse urejeno. Bil sem nekam neroden in trd, da tega nisem dojel. Vse to mi je bilo šele pozneje jasno kot na dlani. Tako materinsko mi je mati rekla, kakor da sem domač ali pa vsaj dober in spoštovan sorodnik: »Tebi, tovariš major, sem pripravila sobo, če boš legel in se malo odpočil.« S pogledom je parkrat pobožala mene in vsakič tudi moža. Stari je zakašljal, pomigal s košatimi brki in dejal, da ve, kako se prileze postelja, če je človek vso noč na nogah. Stopila je naprej, odprla vrata in mi mignila, naj ji sledim. Odpeljala me je v sobo, ki je bila pripravljena zame. Pa me ja ne mislijo dati spati kar k dekletu, mi je švignilo skozi glavo, četudi ne bi nasprotoval. Ko mi gredo tako na roko, bi se lahko tudi kaj takega zgodilo. Samo če bi me tako postregli, bi bila prav gotovo trda, preden bi se smel vrniti v Beograd. Toliko sem že vedel, da se zaradi takih stvari lahko moj obisk nevarno zaplete. Še posebno tukaj, kjer žive po starih šegah. 2e poprej sem večkrat slišal od drugih, da se s to stvarjo ne šalijo. Mati je odprla vrata. Soba je bila svetla in čista. Na postelji se je košatil kot sneg bel zglav-nik. Vse je bilo skrbno pripravljeno. Preden je mati zaprla vrata in mi zaželela ugoden počitek, je povedala, da me že pokličejo h kosilu. Tako sem se znašel sam v sobi. Sedel sem na posteljo in obračal pogled sem in tja po sobi, ki je bila bogato in okusno opremljena. Iz sobe so vodila še ena vrata, nisem pa vedel, kam držijo. Gledal sem tja in poslušal, če bi na drugi strani začutil kaj živega. Nič nisem mogel odkriti. Vse je bilo liho, le z druge strani so še prihajali glasovi, potem ko sta stara dva odšla v cerkev, je pa tudi tam utihnilo. Sezul sem škornje in slekel obleko. Ko sem že počasi lezel pod odejo, sem še pogledal v tista vrata in opazil sem, da niso povsem zaprta. Čudno se mi je zdelo, da tega nisem popreje videl. Ali pa jih je morda kdo ta čas tako nalahko odprl, da tega sploh opazil nisem. Naj bo že, kakor hoče, vrata niso bila povsem zaprta. Sedaj, ko sta gospodarja že odšla k maši, mi žilica le ni dala miru. Vstal sem, da bi dognal, kaj je za tistimi vrati. Kot senca sem se neslišno dvignil in bos potihoma kot maček napravil par korakov do tistih skrivnostnih vrat. V sobi ni bilo preveč svetlo. Tudi v oni so zavese kot temne sence zakrivale široko okno in zapirale pot svetlemu dnevu. Do vrat sem imel le dober se-ženj. Naslonil sem se na zid in glavo nagnil, da bi videl skozi špranjo, kaj je na drugi strani. Kaj takega prav zares nisem pričakoval. Skozi podolgovato režo se je na drugi strani zasvetlika-la soba. Vrata so bila premalo odprta, da bi mogel spoznati, kaj skriva. Radovednost mi ni dala miru, da bi se zadovoljil samo s tem, kar sem ugledal skozi priprta vrata. Za seboj sem imel že nekaj lepih presenečenj, in ne bi bilo prav nič čudno, če bi me za temi vrati čakalo še eno. Nalahko sem dvignil roko in se samo s prstom dotaknil vrat. Počasi in previdno, kakor da bi tipal za mino, sem jih malce odrinil. Kaj, če bi zaškripala in bi v sobi spala tista pretkana teta? Potem bi se nerodno končalo. Nič, cagav fant ni šc nikdar pri.punci spal, sem se spomnil, da si takega pregovora niso kar tako tjavdan izmislili. Potisnil sem vrata, da so se prav potihoma odpirala. Ko sem polovico glave pomolil v sobo, sem odkril skrivnost, ki je bila v sobi. Nič se nisem zmotil. Za vrati je stala postelja. Prav taka kot v moji sobi, samo da ta ni bila prazna, v njej pa nobeden drug kot Tanja. Kako mi je ob tem spoznanju zaropotalo srce! Spet uganka in dvom, ali je prišlo naključno do tega ali pa sta teta in mati tako uredili. Kakor karel. leskovec da me je nekdo pribil ob podboj, ne naprej ne nazaj se nisem mogel premakniti. Tu vendar nc bom stal, vse dokler me ne pokličejo h kosilu. Nekaj moram ukreniti; ali se vrniti v svojo posteljo ali pa korajžno naprej, pa naj pride kar hoče. Ta druga odločitev mi je bolj ugajala, pa čeprav je bila precej tvegana. Kakor da je občutila moje misli, se je obrnila in na široko odprla okrogle črnikaste oči. Najbrž ni spala in je pričakovala nekaj takega. V trenutku, ko me jc zagledala, jo je moj prihod malo zbegal, kakor da ne ve, kaj naj bi storila. Potem se je tako otroško lepo nasmehnila, kakor da se je rešila kakšne nevarne stiske. »Tanja!« sem potihoma dahnil. Nerodno mi je bilo, da bi kar tako stopil do njene postelje. Nisem hotel, da bi pomislila o meni, češ glej ga, kakšen je, da kot lisjak čaka na priložnost. Pa tudi o tem nisem bil gotov, če bi privolila. Kaj pa, če bo zavpila? Potem bi se znašel v zagati, iz katere bi se težko izvlekel brez posledic. Kmalu sem sprevidel, da sem te stvari v sebi preveč zapletal. Parkrat sem podrsal z nogami in že sem se spustil na rob postelje. Ni umaknila pogleda z mojega obraza. Narahlo sem jo pobožal po gostih črnih laseh in razgretem rdečkastem obrazu. Globoko je vzdihnila in zaprla oči. Po nežnem napetem licu ji je zdrknila svetla solza in padla na zglavnik. »Kaj ti jc, Tanja? Zakaj si žalostna?« sem jo spraševal in skušal potolažiti, čeprav sem hitro odkril, kaj je vzrok za to. »Rada te imam in bojim se, da me boš pozabil.« Že zvečer na plesu, ko sva komaj spregovorila prve besede, sem občutil, da je res, kar mi je sedaj povedala. Ce so drugi tako uredili, da so me zvabili na njen dom, sama ni bila prav nič kriva. Bila je mlada in potrebna iskrene ljubezni. Tudi jaz nisem mogel kar tako mimo tega. Bila je kot se reče, ljubezen na prvi pogled. Kasneje se mi je razkrilo, da pisem s o ničemer odločal. satu hitro Ura, ko bi se morali starši vrniti, jc te. prišla, zato sem jo kmalu popihal v svojo P ^ Ijo in kot ubit trdno zaspal. Zbudil sern Sj| ^ me je Tanja krepko stresla za rame in deja l'^0t. je že vse pripravljeno in da me čakajo za *^jJF Tisto popoldne sem doživel še nekaj neprlC' hovi sosedje, bližnje sorodstvo in kaj vem vanega. Kmalu po kosilu so začeli prihaja*1 kdo vse ni zavil v hišo. Takrat, ko so pri*'1 ? sg| nisem slutil nič nenavadnega. Nedelja je 1 ^\ ljudje obiskujejo kot je najbrž navada P° ta.1 svetu, sem sodil pri sebi. V veliki sobi SO P ^ vili kar štiri mize. Vse lepo pokrito z Delil^I^no' Vse je kazalo svečan in nenavaden videz. Z j gimi ljudmi sem se tisto popoldne spoznal-in teta sta se kot spretni gostiteljici suka u . hiši. V kuhinji se je cvrlo, da je dišalo P° Js| hiši. Tudi oče je bil nekam svečan in vaZ£:n,'jj a kaj pripravljajo?« sem neštetokrat pornis ^ spraševati nisem hotel nobenega. Tako m sem verjel, da bom že kako zvedel. Naj bolj mi je zdelo, da imajo kakšen družinski pra^l pa je morda zaradi tega tudi teta Pri^a kot grada. Sedel sem sredi za mizo ob zidu. jeSui moj stari znanec je sedel zraven mene, na ^ strani Tanja, mati in teta, drugod okoli rru drugi gosti. • oCI- Ne vem, kako da nisem mogel že P°P sjnO kriti, kaj naj vse pomeni. Šele takrat, ko ja tako sedeli in se gostili, se mi je posvetu < ^Q ima slavnost najbrž kakšno zvezo z man°' a£ tihem sem se sicer tol vsak narod ali celo vs .aivsno zvezo i. )lažil s tem, da imf, pO aka vas svoje navad drugi strani pa je bilo tudi res, da se j« | dni kmalu po vojni povsod praznovalo, cQ^1°' delo dopuščalo in je bilo kaj postaviti na. j pO Oče je zadovoljno migal z brki, se čehu* skuštrani glavi in pogledoval po gostih. . Q£tfiU mežikal z majhnimi rjavkastim' ^jo no je semtertja prisluhnil, kaj se kaj pOgpVf gostje, in gledal, kako se počutijo. Sam n "3| imel toliko vmar, ali kdo ve, zakaj scrn,i,aki>' njimi, vseeno pa sem opazil, kako me z nt. [azi. no radovednostjo ogledujejo nepoznani 0 ^j Najbrž so jim žc domači, čeprav ne veni, P" nekaterim, kaj o tem omenili. jjtri Na mize so romale sklede z jedjo m ^ belega vina. Poprej smo popili nekaj ^a?v. ze čakali, kdaj se začne gostija. Na mizi je bi^ ^ vse, kar je bilo namenjeno zanjo, ali še vedn"' nekaj čakali. Najbrž bo nekdo v počastitev no povedal, preden začnemo. Nisem se zmoti Gospodar se je počasi in svečano parkrat zakašljal in s pogledom objel vse P1 kaks' ne. V sobi je vse utihnilo, kakor da pričakuj ne vem kakšno novico. Kar precej časa snio ^ le čakali, kot da stari ne ve, kaj in kako bi Zj a ali pa da je pozabil kaj je mislil povedati. »V p moji sosedje in vsi drugi,« je z mu jo iztisn g sebe. Spet je počakal. Še vedno smo vsi "aPzy do, poslušali, kaj bo povedal. »Nekateri ze veu"'etJfl kaj smo se zbrali v naši hiši, drugi pa z ^aj zdaj.« Ni kaj reči, nazadnje bomo zvedeli n|j^n novega. Gledal sem ga naravnost v deP6 .'ga. Sjiedat sem ga obraz, ki je bil svečan in resen. . sC<\i Potem je le spregovoril: »V naši sredini major, Drago mu je ime. Zelo sem P0110,8,^]0 vesel, da je stopil v našo hišo in si izbral ^ hčerko Tanjo za svojo bodočo ženo.« Kak .Vi-acli bi me nekdo s kolom udaril po glavi, da /c' za-udarca padam v omedlevico in da le nap j$1 vestno slišim zadnje besede, ki jih je P ^^jo možakar, da sem si izbral njegovo hčerko za ženo. «1 Vse bi prej pričakoval kot kaj takega- v.jnO samega začetka je bilo zame vse nekam C in nenavadno, kaj takega pa le nisem P že °u I al. -ičakov mi Njihova želja, da bi me imeli radi za zeta, ^ bila nobena skrivnost, ali da me na tak PICOg]o način ujamejo, to se niti v sanjah ne bi n i zgoditi. Prevzela me jc huda zmedenost. N'V ^ se mi je tudi na obrazu kaj takega pokaza posebno potem, ko so po besedah o zar°,,t|flO obrnili poglede vame. Tudi oče, ki je šc v stal, je obrnil glavo k meni in poskušal nap* ^y vesel obraz. Materin pogled sem kar občujj| ko me boža. Hčerka se je kot otrok Prltl if» k meni. S teto, ki je sedela zraven ma el* imela največ zaslug za mojo zagato, sva se ^ s pogledom. Kako blaženo je dvigala od- ^ obraz se ji je spremenil v eno samo veliko ^j, Prav zaradi tega v mojem pogledu še 0PaZl .. kako seva z njega jeza. sobota - Radio Porocii ob 5 J Poslušajte vsak dan dUski d2 ln 24- uri ter ra-Pa ob 6.05, 7. i„ 24. Ji"1 ranil V" ta 12-. 13. lsd,j1s,ki dne™* ob ' l5-' 17-, 22, 23. in 19 9-, 19.30. 4- MARCA Glasbcn, n"0,- jutro - 8-10 ~ 9-35 S Piha<-na- 9 50S7rOm RTV Ljubljanskim £avar°valnica Sava 0.20 p,"1 Poslušalcem - Vritmu\,Vas doma ~ 1210 ,3nT sl°venskih nh.«w _ d- 9sn 7 *A v Ljublja-J^Jskhr Varovaln'ea Sava Pri !2'30mK 'lovenskih"plesov"-J2.40 £metiJski nasveti -Vi?ami s Pcvci in Iain - 14 lire? p»iporočajo ?e za m] "iV S°botno popold-jo naši S svct ~ l5M p°-Vrt«ljak ,ni pcvci — 16-00 mu - 164S 40 Klavir v rit" ^ 17.10 ' n kniizncga trga l7-50 7 .n ^remo v kino — Ssa^^l8l-Tmblom At')a So" 18 sn Š °Peretnega svesci * {o nnp°govor s poslu- u - 19 iš » hko noč' otro' olom Mil Minute z ansam- Sp0?nav • Dovzana — 2000 vi"o l j!1!? Svte V4 10.05 Se poxn-b0rbo anši ~ 10.25 Pesmi »0JIuila,n. dela — 11.15 Naši ža'avli. ' čcstitajo in po-rcPor£J° ~ 13 30 Nedeljska an« ,~~ 13-50 z domači-Velikirn'-mbli ~ 14-05 Zvoki z ni zabavnimi orkestri — 14.30 Humoreska tega tedna: Tri humoreske — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.30 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra: Kletka — 18.18 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Godala za lahko noč — 23.05 Literarni nokturno — 23.13 Jazz za vse Drugi program ■ 9.35 Z orkestrom VVcrner Miiller — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski cocktail — 13.35 Glasbeni va-riete — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Majhen koncert za nedeljsko dopoldne — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 S popevkami po svetu — 18.35 Z orkestrom Hans Carstc — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.40 Paleta zabavnih zvokov Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Operni opus Giu-seppa Verdija — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Nedeljski divertimento — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Budimpeštanski glasbeni večeri — 23.55 Iz slovenske poezije 6. MARCA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.40 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Sergej Pro-kof jev: Poletni dan - otroška suita za mali orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Med zbori Alberta Roussela, Gabriela Fa-ureja in Gcorga Aurica — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Iz dela Cola Portcrja — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Hollywood Pops — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Lepe melodije — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z Beneškimi fanti —• 20.00 Stcrcofonski operni koncert — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — J. Vaštetova: Spomini — 23.15 Plesna glasba Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Nenavadni pogovori — 14.20 Z ansamblom Boruta Lcsjaka — 14.35 Glasbeni va-riete — 15.40 Melodije iz filmov v instrumentalni izvedbi — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Orgle v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Pota našega gospodarstva — 17.45 Za vsakogar nekaj — 18.40 Iera plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Naš intervju — 19.10 Glasbena skrinja Tretji program 20.05 Botigue lahke glasbe — 20.30 Literarni večer — 21.10 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 21.30 Dooodki dneva — 21.40 Glasba za čembalo in orgle — 22.40 Briltcn in Regcr — mojstra variacij — 23.55 Iz slovenske poezije 7. MARCA 4.30 Dobi o jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne — 10,20 Pri vas doma — 12.10 Dvofakovc melodije — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli — 13.30 Pri poročajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ansamblom Atija Sossa — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Majhen recital klarinetista Icor-ja Karlina — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Manto-vani — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmctca — 20.00 Prodajalna melodij (sterco) — 20.30 Radijska igra 21.30 Koncert lahke glasbe — 22.15 Komorne skladbe Dari-jana Božiča — 23.05 Literarni nokturno - V. Parim: Pesmi — 23.15 Melodije za lahko noč Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni va-riete — 15.40 Jazz na II. programu — 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Ljedjc med seboj — 17.45 Torkov omnibus — 18.40 Z orkestrom Metropol — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Srečanje ob lahki glasbi — 20.25 V korak s časom — 20.35 Glasbene konture — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih - Fran Serafin Vilhar — 22.45 Orkestralna govorica polpretekle dobe — 23.55 Iz slovenske poezije 8. MARCA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Melodije iz filmov — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Jakov Gotovac: dva odlomka iz opere Ero z onega sveta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi z. domačimi vižami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Zamejski zbori pojo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Deli Mi-chaela in Josepha Haydna — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Philharmonia — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.15 Popevke s slovenskih festivalov — 18.30 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Gla." .ni in-termezzo iz studia — 20.15 Koncert simfoničnega drke stra RTV Ljubljana (sterco) — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne nglasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni viriete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Melodije iz musi-calov — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Na mednarodnih križpotjih — 17.40 Glasbeni vsakdan — 18.40 Radi ste jih poslušali — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Slovenske ljudske pesmi — 20.30 Lahka glasba ob kaminu — 20.45 Zivc misli — 21.05 Koncertanti jazz — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 lz manj znane operne literature — 22.10 Razgledi po sodobni glasbi - VVitold Lutoslavv-ski — 23.55 Iz slovenske poezije 9. MARCA 4.30 Dobro -jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Pesmi in plesi Makedonije — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Georges Bizet: odlomek iz 2. dejanja opere Carmcn — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe iz Nemčije in Švice — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Francija Puharja — 14.45 Mehurčki — 15.40 Pianist Aci Bcrtoncclj igra Ravela — 16.00 Vrtiljak - 16.40 Z orkestrom Raphacle — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Klavir v ritmu — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 VVillem Pijper in Hans Henkemans — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Popevke na tekočem traku Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.10 Majhni ansambli - slovenski avtorji — 14.35 Glasbeni varietc — 15.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Kitara v ritmu — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Kulturni mozaik — 17.45 Iz naših javnih prireditev in radijskih oddaj — 18.40 Zvoki iz filmskega platna — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Pet minut čez osmo — 20.30 Radijska kinoteka — 20.40 Glasbeni soiree — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Slavko Osterc: Krst pri Savici (1. dejanje) — 22.00 Dubrov-niški festival 1971 — 23.55 Iz slovenske poezije 10. MARCA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Od melodije do melodije — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Skrinjica z godbo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in godci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba — 14.30 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 15130 Napotki /a turiste — 15.40 Zvoki iz mu-sicalov — Ki.00 Vrtil jak — 16.40 Z orkestrom Rias Berlin — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamlbom Valterja Skoka — 20.00 Slovenski zborovkki skladatelji z evropskimi sodobniki — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih -— 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno —• 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev — 14.35 Glasbeni variete - 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Operetni napevi — 16.40 Popoldne ob sprejemni-niku — 17.35 Svet in mi — 17.45 Rad imam glasbo — 18.15 Z majhnimi ansambli — 18.40 Priljubljene popevke — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Paleta zabavnih zvokov Tretji program 20.05 Radijska igra: Največje upanje — 21.05 Vrtiljak lahkih not — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.00 Fantasia notturna — 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijadc — Naslov uredništva ln uprave lista: Kranj, 'Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri S3K v Kranju 515-1-135 - Telefoni: redakcija 21S35, 21 860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta, neplačanih oglasov ne objavljam^ 4. MARCA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 16.15 Obzornik, 16.30 Košarka Olimpija : Lokomotiva - prenos (RTV Ljubljana), 18.00 Plus pet - mladinski kviz (RTV Sarajevo), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1, 20.35 Zabavno glasbena oddaja: Reg Varnev kakor ga ne poznamo, 21.20 Filmska burleska, 21.40 Tekmeca - serijski barvni film. 22.30 TV kažipot, 22.50 Poročila (RTV Ljublj.) 5. MARCA 8.50 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.45 Po domače z ansamblom Vilija Pe-triča (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja, 11.50 šola smučanja - 9. oddaja, 11.35 Mestece Pevton - serijski film 12.45 TV kažipot, 13.30 Dediščina Alberta Schvveilzerja -barvna reportaža. 14.05 Studio C - zabavno glasbena oddaja, 15.00 Obisk v nedeljo, 15.35 Nekaj veselih domačih - Beneški fantje, 16.05 Za konec tedna, 16.30 Košarka Crvena zvezda : Rabotnički -prenos, 18.00 šest žena Henrika VIII. - angleški barvni film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Vaščani Luga - humoristična oddaja (RTV Beograd), 21.15 Din-don - zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb), 21.30 športni pregled (JRT), 22.00 Poročila, 22.05 Rokometni turnir za pokal Karpatov - srečanje Jugoslavija : NDR - posnetek (RTV Ljubljana) 6. MARCA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 T V v šoli - ponovitev, 15.40 Angleščina - ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Tigr-Ček Peter - 2. del, 18.05 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 V avtobusu - serijski barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Skopi-.). 19.45 Kratek film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.25 Mrtva ladja - slovenski film, 21.55 Kulturne diagonale, 22.35 Poročila, 22.40 Rokometni turnir za pokal Karpatov - srečanje Romunija : NDR (RTV Ljubljana) 7. MARCA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli -ponovitev, 15.40 Ruščina - ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 M. šušmel: Spomini na živalski vrst, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Od zore do mraka, 19.00 Mozaik, 19.05 Delo z računalniki :Si-stem razpečave,- 19.30 M ikro ekonomika:" Način nagrajevanja, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Jutri bo prepozno - italijanski film, 22.10 Simfonični orkester RTV predstavlja — M Bravničar: plesni kontrasti za orkester, 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) 8. MARCA 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Don Kihot - serijski film, 18.15 Obzornik, 18.30 Po domače s slovenskim instrumentalnim kvintetom, 19.00 Mozaik, 19.05 Na sedmi stezi, 19.30 Naš ekran, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Plešem - sem, filmska reportaža, 21.20 Igralci: Štefanija Drolčeva, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) 9. MARCA 9.35 T V v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli - ponovitev, 15.40 Nemščina - ponovitev, 15.55 Angleščina - ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.10 Obzornik (RTV Ljubljana), 17.25 Budimpešta: Nogomet Ferenczvaros : Železničar -prenos (IV), 19.15 Mozaik, 19.20 Eoj za obstanek - film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Četrtkovi razgledi, 21.25 G. Bocca-ccio: O čudodelnem kamnu, 21.55 Poročila, 22.00 Košarka Jugoplastika : Real (Madrid) - posnetek (RTV Ljubljana) 10. MARCA 9.30 T V v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli -ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe. 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.20 Stanovanje - oddaja iz cikla veliki in majhni, 18.10 Obzornik, 18.20 Slovenska poezija 20. stoletja: Pavel Golia, 18.45 Vzgojni problemi: Psihoterapija - magična beseda, 18.55 Šola smučanja - 10. oddaja, 19.00 Mestece Peyton - serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Kviz 72 -prenos (RTV Zagreb), pribl. ob 21.40 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju -ja, 23.00 Poročila (RTV Ljub-barvni posnetek iz Calgarv-ljana) Ta teden na TV Nedelja, 5. marca, ob 18. uri: ŠEST ŽENA HENRIKA VIII. — Jane Sevmour Leta 1535 je Henrik VIII. vladal že 26 let, a še ni imel naslednika. Po usmrtitvi Ane Bolcvn se je oženil z Jane Sevmour, boječim in zadržanim dekletom iz nižjega plemstva. Jane pričakuje otroka, toda živi v stalnem strahu; če pričakovano dete ne bo sin, ki si ga Henrik tako zelo želi, ali če se sin rodi mrtev, tudi njo čaka usoda, ki je doletela Ane Bo!eyn. Ponedeljek, 6. marca, ob 20.35: MRTVA LADJA — slo venski film; režija Rajko Ranfl, v glavni vlogi: Milena Zupančičeva, Radko Polič Fant in dekle preživljata brezskrbne počitnice na morju. Naenkrat fant zgrabi svoje dekle in z njo zbeži v majhnem čolnič-ku na odprto morje. Po nekaj dnevih sta le še dve izmozgani pojavi. Nekega jutra zagledata na obzorju veliko, temno ladjo. Ladja jc mrtva. Premaga ju spanec. Ko se zbudita, zagledata pred seboj celo goro jedače.. Preganja ju strah: jc morda na ladji še kdo? Ali pa sta morda žc znorela? Torek, 7. marca, ob 20.35: JUTRI BO PREPOZNO — italijanski film; režija: Leonide Moguy, v glavnih vlogah Anna Maria Pier-angeli, Gino Laurini, Car-lo Romano, Vittorlo de Sica Film je dosegel izreden uspeh pri publiki, saj je bil prvi, ki je dostojno spregovoril o problemih vzgoje- mladine v puber-tetni dobi. Gimnazijca sta se ob študentovskih pre-šernostih nedolžno zaljubila. Starši jima niso povedali, da zorita za spolno življenje, šola jima je samo pretila, naj se varujeta greha, od vsepovsod pa je butalo vanju resnično in pogosto kaj umazano življenje. Kranj CENTER 4. marca amer. barv. film SI ERA TORIDE ob 16, 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma NEPREMAGLJIVI ob 22. uri 5. marca franc. barv. film PET FANTOV ZA SINGA-PUR ob 10. uri, amer. barv. film NEPREMAGLJIVI ob 13. uri, amer. barvni film SIERA TORIDE ob 15. in 17. uri, amer. barv. film SMEŠNO DEKLE ob 19. uri, premiera ital.-špan. barv. CS filma SANDOKANOVI MAŠČEVALCI ob 21.30 6. marca premiera ital. barv. filma ZLOČIN V TENIŠKEM KLUBU ob 16., 18. in 20. uri 7. marca italij. barv. film ZlOČIN V TENIŠKEM KLUBU ob 16. in 18. uri Kranj STORžIC 4. marca franc. barv. film MAX IN TATOVI ob 16. uri, italij. barv. film POZABLJENI REVOLVERAŠ ob 18. uri, amer. barv. film SMEŠNO DEKLE ob 20. uri 5. marca italij. barv. CS film POZABLJENI REVOLVERAŠ ob 14. in 18. uri, franc. barv. film MAX IN TATOVI ob 16. in 20. uri 6. marca amer. barv. film SIERA TORIDE ob 16. m 20. uri franc. barv. film M\\ IN TATOVI ob 18. uri 7. marca amer. barv. CS film POČITNICE V KALIFORNIJI ob 16., 18. in 20. uri Tržič 4. marca amer. barv. CS film ZGODILO SE JE V AMERIKI ob 16. in 18. uri 5. marca angl. barvni tilm KAPITAN NEMO IN PODVODNO MESTO ob 15. uri, amer. barv. CS film ZGODILO SE JE V AMERIKI ob 17. in 19. uri 7. marca amer. barv. film PRESNETI DONOVAN ob 20. Kamnik DOM 4. marca premiera angl. barv. CS filma UPORNIKI ob 16., 18. in 20. uri 5. marca angl. barv. CS film UPORNIKI ob 15, 17. in 19. uri 7. marca angl. barvni film KAPITAN NEMO IN PODVODNO MESTO ob 18. in 20. uri Krvavec 4. marca franc. barv. CS film PET FANTOV ZA SIN-GAPUR ob 17. in 19. uri 5. marca franc. barv. film NICOLAS PHILIBERT V VOJNI IN LJUBEZNI ob 17. in 19. uri Radovljica 4. marca franc. barv. film PODLEŽ ob 18. uri, amer. barv. film KRVAVA MATI ob 20. uri • ti 5. marca amer .-dani- ^ film CJAMANGO °b 'V amer. barv. film K ^ MATI ob 18. uri, franc-film PODLEŽ ob 20. un^ 6. marca franc.-ita'U- ^ film UBIJ VSE IN St-SAM ob 20. uri 0 7. marca italij. barv. KLOVNI ob 20. un Jesenice RADIO ^ 4. marca amer. barv. ' LJUBEZENSKA ZG°V* 0 5. marca amer. ba' LJUBEZENSKA ZGODBA ^ 6. marca amer. barvi Q film NAJVEČJI R°P LETJA barv. $ 7. marca amer. ?arvV£lJ VRNITEV SEDEM ČASTNIH Jesenice PLAVŽ filt» 4. marca amer. bafV. *vj, VRNITEV SEDEM vr ČASTNIH ' fiim 5. marca amer. barv. ,j. VRNITEV SEDEM vc ČASTNIH fijjD 6. marca amer. barv. LJUBEZENSKA ZGODBA^ 7. marca amer. barf'. LJUBEZENSKA ZGODBA Dovje Mojstrana fp 4. marca franc. barv. NOČ VLOMILCEV . f,/tii 5. marca dan. barvrf DEVICA IN VOJAK Kranjska gora f5 4. marca franc. barvni film NAPAČEN STREL |Jfl 5. marca italij barv. GOTOVO TN VERJETNO ^ 7. nu film LETJA narca amer. barvni^ NAJVEČJI 1''"' [P Javornik 4. marca dan. >a>'v DEVICA IN VOJAK g 5. marca amer. bal0VI1cf^ film NAJVEČJI RorcT|> LETJA, franc. barv. ^ NAPAČEN STREL škofja Loka SORA filifl 4. marca amer. barvm ;n AVTOŠTOPARKA ob l°-20. uri ' filfl1 5. marca amer. barV- ^h AVTOŠTOPARKA obg^jj amer. barv. film PulQ uri KOMANČEV ob 17. »» * fi|,ti 6. marca amer. ba'.v' u 1$. POSTAJA KOMANČEV o uri film 7. marca norv. bai IZHOD ob 20. uri Železniki OBZORJE fiim 4. marca amer. barv. . jfi, POSTAJA KOMANČEV ou uri filfl1 5. marca nem. - barv- ^ HOTEL Z RDEČO LUCJ" 17. in 20. uri Bled nllI, 4. marca franc. barvm ,7, KDO JE UBIJALEC? ° in 20. uri . fjlffl 5. marca franc. barvni .5, KDO JE UBIJALEC? od 18. in 20. uri . ag| 6. marca amer. barvni fj. OROPAJ SVOJEGA NJEGA ob 17. in 20. un ^ 7. marca amer. barvni *p OROPAJ SVOJEGA NJEGA ob 17. in 20. un TRŽNI PREGLED REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE l'iSicL0MA' 7- KASETA, 13. TRAKAR, 14. ALEMAN, 15. OKO-M ln EDINOST. 17- PASI, 18. KLIC, 19. LEE, 20. CENILEC, SnISS' 26' RETA. 27. UPIM, 31. APANAŽA, 33. TNALO, 34. «WNETA, 35. MEJNIK, 36. PRITOK, 37. TRAJNA NAGRADNA KRIŽANKA IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 126 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (30 din) prejme Tončka Ziheri, Žabnica, Sp. Bitnje 18; 2. nagrado (20 din) Marija Zupan, Kranj, Stošičeva 5; 3. nagrado (10 din) pa Bojana Šušter-šič, Kranj, Šorlijeva 31. Nagrade vam bomo poslali po pošti. VODORAVNO: 1. opravljanje (česa), poklic, vaja, spretnost, ' °men»ba, pripomba, 12. grška gora, Talget, 14. v angleščini P »lovni dogovor, združenje, podobno kartelu, 15. Ivana Ko-21 Cai16' 2varJeno delo, zvar, 18. spodnji del posode, 19. skala, ^ skrajšano moško ime (Srečko), 22. tuje žensko ime (Ek-Rl L**" tr*delna krona rimskega papeža, 26. simfonično delo niskega Korsakova, 27. letopis, kronika, 28. nemška tiskovna Kencija (Deutsche Presse-Agentur), 29. prostor v cerkvi za 35 i',Pevski zbor' 31- odža8an konec debla, 32. norčija, abota, ra tTlUdski odbor> i6- latinska beseda za dejanja (ct.), 38. sk^h letov|šce v slovenskem Primorju, 40. znamka italijan-jn gospodinjskih aparatov, 41. sovjetska atletinja Press; °Pevana kraljica Gruzije. Ingoijx ICNO: 1. žival, ki leta, 2. puška za rakete, 3. Anton Prevali 4- Kmetijsko gozdarska zadruga, 5. ime pesnika in boleCcC?. **al'ia> ^' naPad» 7 čebelam podobne žuželke, ki krojj« 8. Avtonomna pokrajina, 9. nebesni »živalski 13. n>ak revizoiL' m-glednik, 11. sredozemska rastlina, aloja, 20. aked°nsko kolo, 17. vrsta igre na karte, remiju podobne, kenii^aillenUi most v Benetkah, 23. Nikola Tesla, 25. znak za druža}n°i|,Prviino »lumini |, 26. prinos imetja v zakon; vloga (ArrTni tudl spoved psu, 27. otok na zahodu škotske 33. rini k koroško pritrjevanje, seveda, zelo, 30. cvetlica, ^oško i boginla rodovitnosti (. . s), 34. skrajšano ameriško radij. C' 57, A'fred Nobel, 39. znak za kemično prvino • QfŠitev Piljite do četrtka, 9. marca na naslov: % krr-5' revoluci]e 1, Kranj, z oznako Nagradna "sanka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. °0!cd st ] * MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na Ulr,ctnost "a arne°i°Skai kultui no-zgodovinska, etnografska in °ciPrta ' lno"zC°<-l<>vinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je azstava pejsažev akad. slikarja Petra Adamiča. Pokraj)i'nskČni ^.t;wbi v Tavčarjevi ulici 43 je odprta stalna 'n rcPubhšk rka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem 1 ka zbirka Slovenska žena v revoluciji. y. 8'tleriui>e,nOVi. hiSi 'c oclPrt Prešernov spominski muzej, r^nccta GodcSt' Stavbi pa razstava krajin akad. slikarja Gal 17- Uo 19JSkC zbirkc so odprte .vsak dan od 10. do 12. in od ?d 10 d2 « Muzeiske zbirke pa si lahko ogledate vsak dan 19ure • urc' v sobotah in nedeljah pa tudi od 17. do lom**? Srečke s so zadele ončnicami din 20 10 80 10 09440 500 378530 10.000 428260 10.000 775060 10.000 1 6 11821 506 16581 506 65231 1006 68321 1006 2 6 60342 2006 63822 506 67682 2006 695282 10.006 3 6 17753 1006 96293 506 594983 10.006 24 10 55724 1010 64294 500 706264 10.000 55 20 5725 200 44095 500 551075 10.000 26 10 56 30 8866 300 18946 1000 282386 10.000 27 10 5577 200 92047 500 109527 150.010 192717 10.000 288 100 768 50 7408 300 10358 500 361308 20.000 89 20 19029 2000 40509 500 028749 10.000 porodi so se V ŠKOFJI LOKI Horvat Stjepan in Godec Pavla Marija V KRANJU Kranjc Matija, roj. 1892, Koz jek Franc, roj. 1903, Još t Jcra, roj. 1906, Omcrs Angela, roj. 1898, Draksler Julka, roj. 1897, Kerstein Katarina, roj. 1891, Lavrenčič Otomar, roj. 1902, Cekuš Marija, roj. 1919, Romič Đorđo, roj. 1932. V TRŽIČU Vola j Milan, roj. 1926 in Hribar Anton, roj. 1904 V ŠKOFJI LOKI Berginc Eleonora, roj 1894 V KRANJU Solata 8 din, špinača IG din, korenček 4 din, slive C din, jabolka 3 din, pomaranče 7 din, limone 7 din, česen 10 din. čebula 3 din, fižol 8 do 10 din, pesa 4 din, kaša 4 do 5 dinarjev, čebulček 8 do 10 dinarjev, kokoši 30 dinarjev, očiščene 18 din, žganje 16 do 17 d n, ajdova moka 6 din, koruzna moka 2 do 3 din, jajčka 0,90 do 1 din. surovo maslo 20 do 22 din, smetana 13 din, orehi, 30 do 32 din klobase 6 din, skuta 7 din, sladko zelje 2,50 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 4 din, cvetača 7 din, krompir 1 din V TRŽIČU Soiata 9 din, špinača 13 din, korenček 4 din, slive 6 din, jabolka 5 d.n, pomaranče 6 din, limone 7 din, česen 8 din, čebula 3 din, t.žol 11 din, pesa 3,50 din, kaša 5 din, čebulček 13 din, ajdova moka 4,80 d;n, jajčka 0,70 slin, surovo maslo 20 din, smetana 12 din, orehi 13 din, skuta 7.50 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 4 din, cvetača 7 din, krompir 1,20 din NA JESENICAH Solata 6 din, korenček 3 din, slive 7,50 din, jabolka 2,80 do 5,90 din, pomaranče 6 din, limone 6,60 din, česen 9,50 din, čebula 3 din, pesa 1,70 din, kaša 3,70 din, čebulček 13 do 16,50 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,65 din, surovo maslo 29 din, smetana 13,80 din, orehi 34 din, klobase 4,50 din, skuta 7,10 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 3,30 din, kisla repa 3 din, cvetača 5,60 din, krompir 1,10 din SOBOTA, 4. marca, ob 10. uri — Ribičič: MUCOLIN IN VOLK; lutkovna predstava MORSKE LA VSAKA ŽENA BO VESELA DARILA. KI GA BOSTE KUPILI V SPECIALIZIRANIH PRODAJALNAH ELITA KRANJ Pri Kranjcu Cankarjeva 7 METRSKO BLAGO Konfekcija Titov trg 7 VSA ŽENSKA OBLAČILA Konfekcija na klancu Vodopivčeva 7 ŽENSKA OBLAČILA PO ZNIŽANIH CENAH Drogerija Titov trg 23 KOZMETIKA IN ZLATNINA, DARILNI ZAVITKI Galanterija Prešernova 14 ŽENSKE TORBICE DARILNI ZAVITKI PRI IZBIRI DARILA VAM BODO POMAGALE NAŠE PRODAJALKE. MOŽJE IN FANTJE! VAŠE ŽENE IN DEKLETA BODO ZANESLJIVO ZADOVOLJNE Z DARILI, KI JIH BOSTE KUPILI PRI NAS. PRIPOROČAMO SE! ELITA KRANJ Lojze ZUPANC in njegovo ZLATO POD BLEGOŠEM pragih m _ _bb m _ Dimenziie ljudske izročila ali Reminiscence o vrednosti tega presajenega izročila izpod peresa Lojzeta Zupanca »Zakaj bi tako hrepeneče iskal pot, če je ne bom pokazal bratom?« (Goethe) Pred menoj leži bogastvo Zbirka pripovedk, bajk in legend iz loškega in gorenjskega kota. Zgodbe, ki so jih stoletja pripovedovali ob večerih po kmečkih hišah dedi in jih prenašali naprej. Poiskal in zbral jih jc pisatelj Lojze Zupan ter jih presadil v umetniški jezik. S tem jim jc dal šc novo dimenzijo, ki ji pravimo fantazijski in umetniški svet pisatelja. Tako je nastala zbirka ZLATO POD BLEGOŠEM, ki je letos prinesla svojemu duhovnemu očetu pomembno priznanje — Prešernovo nagrado. Zbirko je ilustriral akademski slikar Ive šubic, k! jc za svoje 30-lctno umetniško delo prav tako dobil Prešernovo nagrado. Kot da se je zlil s pisateljem, je ustvaril vizualni svet, ki pojasnjuje pisateljev in bralcev doživljaj. Delo, o katerem bom pisal, jc tako zgovorno, da si lahko vsak bralec sam ustvari sodbo. Zato nc bom suhoparno razčlenjeval podobe Zupanče-vega dela. V oceni me zanima nekaj drugega, o čemer nc govorimo in ne pišemo — predvsem, ker se ne poglobimo in ne zavedamo. Vse, kar išče običajna kritika, zvemo že iz pisateljevega predgovbra. Tako zvemo za težko pot zbiranja narodovih zaki"i v od začetkov v Beli krajini, prek Kočevja in Savinjske doline, do Škofje Loke in Gorenjske. Tisto, kar nas zanima, je VREDNOST, kot notranji problem Zlata pod Blego-.šem — tega darila za 1000-let-nico Škofji Loki in sploh slovenski mladinski literaturi. O vrednosti dela bom govoril, ki ga ne priznavamo — vendar je moralo miniti skoraj sto let, kar je podobno delo opravil Janez Trdina, da se je opogumi! nov pisatelj in iztrgal pozabi davnine bogastvo ljudske modrosti in mu z žlahtno besedo dal umetniško obliko. •V slovenskem kulturnem prostoru je Lojze Zupane prisoten kot ustvarjalno izrazit pisatelj. S svojimi konkretnimi deli v slovenskem pisateljskem svetu pomeni zanimivo in samosvojo pojavnost. vzklil je iz specifičnih ljudskih predpostavk, v katerih se je z razponom opazovanja in reagiranja opredelil. Naš svet — v njem so porušene vrednosti in merila — neustavljivo prerašča v teh-nokratsko civilizacijo problematičnega napredka, ki vse bolj poskuša paralizirati človekov duh in kjer ima duhovno (kar pomeni kulturno in ljudsko) vse manjši ugled in dostojanstvo. Stvari nas obkrožajo, zatrpavajo, dušijo, mi pa jim služimo — ker so, kot kaže, postale merilo — in se jim približujemo. V tem svetu sc je pisatelj Zupane, zaskrbljen in vznemirjen, odločil za svojevrstno provokacijo. Provokacijo kot možnost upora. Provocirati (kakor sledi iz Zupanče-vega opusa) je treba z žlahtno besedo iz naše preteklosti, iz ljudstva; in s tistim prvobitnim poskušati — če nič drugega — posumiti v obstoječe in na svoj način (Zupane ga je našel) najti pot v novo, duhovno, vrniti se v ljudstvo. Zlato pod Blegošem je brez brez dvoma z jezikom, v katerem govori, pesniško delo. Koliko vrtoglavih prepadov in globin je za enostavnimi besedami; koliko tradicionalnih in novih poti in horizontov pred menoj, ko je treba pisati o nagrajenem delu! Kako sc racionalno lotiti tc zbirke, ki jc harmonija ljudskega duha in pisateljeve lite rarne kultiviranosti? Kako se lotiti tc tako enostavne m in hkrati tako zapeljive »lepotice«, odkrivanja in dojemanja njenega bistva? SMISLA lepote v grozi vse-mirskega dogajanja se je Zupane zavede! tisti hip, ko je postal pisatelj — z dušo in telesom potopljen v narodove zaklade, skrite po poslikanih kmečkih skrinjah in pajčevinastih kmečkih podstrešjih. Smisel zapisom in umetniški obdelavi ljudskega jc dal Zupane s tem, ko se jc pojavil »kot Orfej med zvermi pozabe« in prenehal biti eden v množici. Zupanče-vo delo v Zakladu pod Blegošem n: samo vprašanje rit- mičnega zaporedja pripovedovanja očancev — po zakonu slepe ohromelosti materije spomina. Skrivnost jc v tem, da se pod kopreno ljudskega izročila skriva Zupan-čeva osebna moralno-intelek-tualna in litcrarno-ustvarjal-na inspiracija za vsa tista prizadevanja, ki so iz pogubne vražjevernosti ustvarila človeka. Zakaj je uspelo pisatelju Zu pancu v taki meri osmisliti narodovo bogastvo? Vsekakor jc bil pri tem težavnem zbirateljsko-ustvarjalnem delu cčlovit človek; intenzivno jc preživljal dramo svoje sredine, probleme vsebine in — na prvi pogled — nepomembne »drobnosti« vsakodnevnega življenja. Le s tem svojim doživetjem jc lahko ustvaril človeško in ljudsko sled — lastno umetniško delo. Samo, ker je bil polopljen v ustvarjalni občutek, je postal GLAS, ki bo govoril in govori iz davnine za zmerom. Vsa skrivnost Zupančeve »ljudske umetnosti« je — mislim — v tem, da ima pisatelj svojo posebno VIZIJO in transformacijo sveta. Magič ni, enostavni in harmonični krog: doživljaj pisatelja, ? doživljajem bralca (ta aktivna tehnika iluzije, ki sc je razrasla, da reši svet ničnosti s tem, da je obrnila sebi v prid čudežno moč irealnoga) jc neprekinjen in vsaka iskrica, ki se vžge, ustvarja nova estetska in življenjska individualna spoznanja in doživljaje. In še nekaj povečuje vrednost — ne samo nagrajenega-ampak vsega — Zupančeve-ga dela. Ustvarjal je iz pre prostega človeka; zato sc jp obrnil vanj in nas nanj opozoril — na pozabljenega, našega kmečkega človeka, ki med vsetnl temi fantazmagoričnim! točkami resničnosti stoji na križiščih zgodovine. ON, ki je gospodar samo svojega telesa, lastnik mršave krave. Ta včasih jasnovidni in rustični, z zemljo nadčutno spojeni mag; duh prirode se m n je pojavljal v vsakem trenutku njegove biološke zdru-Ženosti z zemljo, ki mu je bila ljubica in hraniteljica, učiteljica in vladarica. Vsa njegova spoznanja so izvirala iz elementarne zmage klo-rofilne svetlobe poletja nad brezlistnim somrakom zlu naklonjene, vase potegnjene zime in njenih božanstev, ki so sc vselila v uspavano materijo in napolnila pore človeškega telesa in dreves z jezno razboritostjo. Toda poletni dan, ki jc skozi slapove sončnih žarkov gledal v vse- -mirje in ubiral ritem življenja, je ostal neizbrisno ure-, zan v mislih pastirja, drvarja in kmeta. V mislih, ki so sc spletale v senco prastarih spominov. Človek, ki je obdeloval zemljo, je razmišljal o svoji zvezi z njo in je bil nekoč nerazdružni del narave, neki način monologa, ki ga je zemlja imela sama s seboj. Ker je po nujnih zakonih sodeloval v pogumu obstoja, je osvobodil svoj JAZ tega kmečkega dionizijskega sna. V njem je odmevala enkratna poezija sveta; zahvaljujoč klitju zrna v globini zemlje, ki bo ob dotiku s soncem postalo žitni klas. Sedaj nam skozi Zupančevo delo poje grenko žalostinko za zapuščenimi brazdami in tihim dedovim ognjiščem, ob katerem jc bilo tako lepo jj> toplo v nekem otroštvu v jd* tru življenja. Zupane je v tišino 11 terati^£ re ponesel poganski vaš pcjsaž, zvezdo nad leseno belko in veter, ki igra rn<^ vlakni življenja znano a"-' večne nostalgije. Tako je P votno intuitivno spoznanje svetu, (ki ga imenujemo vf žjevernega) mineralizirano navdihom pisatelja Zupan . kot poslušalca in p0srodpV**" ca v samostojno življenje^*?*" sed - ki gravitirajo ena drugi kot nebesna telesa v soi čevi družini — potrdilo nas prisotnost v razsvetljenci kozmosu. Mislim, da je nagrajeno Zupančevo delo Zlato P°° Blegošem prava mojstrovin*; Mojstrovina oživljene pre* klosti in prečudovitega jez ka. Iz knjige začutiš vonj poganstvu, vonj gorenj s pokrajine. Začutiš moč, ki J v narodu. Zato — hvala van. MOJSTER, ker ste segli svojim srcem v dušo n slovenske davnine in z * „ varjalno roko pone?H v s njost to božansko delo n ljudske modrosti in žlahtn besed. . <* Jože Log*' Ustanovitev KUD na Brezjah pri Tržiču Na Brezjah pri Tržiču je že vsa povojna leta dobro razgibano delo družbenopolitičnih organizacij. Občutno pa sc je delo še bolj popestrilo ob izgradnji gasilskega doma v preteklem letu, v katerem imajo krajevne organizacije svoje prostore. Na pobudo organizacij so imeli minulo nedeljo ustanovni občni zbor KUD, na katerem so izvolili upravni in nadzorni odbor. Sprejeli so tudi delovni program, v so zajete predvsem mije ob kater^ akade' raznih praznik* gostovanja sosednjih N"0j no umetniških društev. program bodo še raZ ^ ko bodo dobili za to P0'1^ na sredstva. V spreJ^. programu imajo tudi up ^ ritev trodejanke »Vol'°af0 bi bom s svojo ženo«, K**** zaigrali v mesecu aP SOBOTA - 4. MARCA 1972 STARI VRH JE NJEGOVA LJUBEZEN domenek s škofjeloškim smučarskim delavcem Gašperjem Zakotnikom aJttlSh* ,nvPorjavel kot kakšen nepalski šerpa. 38 let nosi z n« e kaze jih pa deset manj. Rad se smeje in le kadar govimi žičnicami ni kaj v redu, postane mrk, zaskrbljen. in '»Ka, obratovodje naprav bol- Cnov novega, zmeraj ,1 . Popularnega ?S»a sredi turL-POpu,arncga zimsko-Vrh t!rC?0ga Središča Stari med r, • VC' zakaJ sem *a Primer in'.'"'m P°menkom Jel rost- » 1 s Planiškim sta- Naih vJanci,om Kcrštajnom. Zato- ker imata - če 0parska vrsta dvanajstih fantov, ki je nastopala na proslavah v naj- različnejših krajih. Redno so vadili, imeli pa so tudi predavanja, kjer so jim voditelji društva razlagali o obnašanju, o odnosih do deklet in podobnem. Razen tistega o dekletih, jim takrat ni dosti ostalo v ušesih. »Obiskoval nas je Drago Ulaga in nas učil prvih zamahov kravla. Še sedaj ss spominjam, kako nam je dopovedoval, kako pomembno je gledati pod vodo. Potem nas je peljal v večjo sobo, ki smo ji rekli telovadnica, in nam kazal najrazličnejše lah-koatletske elemente ...« Priljubljena točke kropar-skih fantov na nastopih je bil »levji skok«. Prvi je pokleknil na vse štiri, drugi jc skočil čezenj in se postavil ob prvega. Tako so nadaljevali vse do dvanajstega. Zadnji je ponavadi skakal Rudi. Ker je imel že takrat dober odriv, je v splošno zadovoljstvo lepo zaplaval čez vseh enajst teles svojih kolegov. Tako so potekala mlada leta poznejšega planiškega junaka. Igrice v najmlajših letih in resnejše športno udej-stvovanje kasneje. V Kropi ni bilo toliko ravnine, da bi lahko igrali nogomet, zato so fantje odvozili zemljo, da so si postavili igrišče za odbojko in telovadišče. Prav tako so več let gradili telovadnico. Finžgar se je srečal s športom že v rani mladosti in mu je kasneje posvetil vcMk del svojetra časa. ?. Čolnar Pomenki o Mengšu in njegovih ljudeh Glasbenik, skladatelj, dirigent in pedagog Ali je mogoče, da gredo vsi ti nazivi enemu samemu človeku? Pa je vendarle res: to je mengeški rojak profesor Peter Lipar, pedagoški svetnik in ravnatelj Glasbene šole v Kranju. Zraven pa še po vsej domovini in tudi v slovenskem zamejstvu znan komponist zborovskih pesmi in instrumentalnih skladb. In še dirigent pevskih zborov in godalnih orkestrov! Seveda bi se dalo še kako delo prišteti, npr. ljudsko-prosvetno organizatorstvo pa desetine funkcij v strokovnih in družbenopolitičnih organizacijah. In končno tudi odborništvo v lovski družini .. . Kaj vse lahko nosijo pleča enega samega delavo-1 jnega človeka! iZ RODA V ROD Ce pri kom, tedaj lahko pri Liparjevem imenu rečemo, da jc šel glasbeni dar iz roda v rod. A ne samo ljubiteljstvo, muziciranje v lastno ugodje! Pač pa aktivno delo na glasbenem področju: že profesorjev ded je bil nadarjen organist in godbenik, oče Petrov je bil dolgoletni kapelnik mengeške godbe — kar samo po sebi umevno je bilo, da je mladenič sledil dedovemu in očetovemu veselju do muzike in tudi do aktivnega dela na področju glasbe. 2e enaislletnik je Peter korakal s svojim glasbilom med godbeniki na pihaia . . . še nisno mlad je večkrat nadomestil očeta pri vadbi zbora in orkestra. Zato je bilo naravno, da je oče nadarjenega fanta poslal v ljubljanske glasbene šole, na konzervatorij. Leta 1937 je Peter Lipar diplomiral na oddelku za kompozicijo pri profesorju Slavku Ostercu. In potem je mladi glasbenik nastopil, sicer blagoglasno, a vendar trnovo pot slovenskega ustvarjajočega umetni ka. .. GNEZDO V KRANJU Bilo je nekaj let pred drugo svetovno vojno, ko se je naš mcng<-'dv; rojak naselil v Kranju Tu si je spletci družinsko g. cz do, tu si je našel vsak' iji kruh. Sprva kot pedagog, kmalu za tem kot ravn.telj Glasbene šole v Kranju Ze vsa kta po orrobofLtvt pi je Peter Lipar tudi dirigent pevskega zbora France Prešeren. Z njim je ponesel slavo slovenske pesmi po vsej Evropi (Anglija, Francija, Nizozemska, Češkoslovaška, Italija, Avstrija, Nemčija idr.) in sevc tudi po širni Jugoslaviji in ožji slovenski domovini. In ni si mogoče zamisliti neke kulturne slovesnosti v Kranju brez Liparjevega zbora. Hkrati pa prof. Lipar vodi tudi mladinski godalni orkester, učiteljski pevski zbor Stane Žagar in dirigira množičnim koncertom, kadar nastopajo združeni gorenjski pevski zbori. Naj bo ljubosumnim tekmecem po volji ali ne, trdno drži dejstvo: pevski zbor France Prešeren, ki ga že toliko let — že četrt stoletja! — vodi dirigent Peter Lipar, prav gotovo sodi v sam vrh slovenske pa tudi jugoslovanske zborovske poustvar-jalnosti. SKLADATELJ PETER LIPAR ot nalašč se mi v okviru teh zapisov ponuja ' priložnost, da povem še trpko besedo. Skoro nadčloveško marljivi glasbenik je letos, v sklopu Prešernovih slovesnosti v začetku februarja, pripravil koncert svojih instrumental nih kompozicij in samospevov. Program so izvajali slovenski vrhunski glasbeniki — saj je bil koncert posvečen zares častitljivemu jubileju: štirideset let niči Liparjevega umetmškega ustvarjanja! A, glej! Nobenega analitičnega poročila, ki bi ga napisalo strokovno pero o terri koncertu nisem zasledil v časopisju Mar je tu botrovala brezbrižnost ali se vsilila bleda zavist? Tako radi sc razpišemo, če kdo sreča Abrahama — toda le kakšna zasluga je to, da človek doživi toliko m toliko let? Tudi v nekrologh smo radodarni z besedami in hvalami: torej moraš umreti, da se li kai prizna .. Toda tu je delovni jubilej! Le tak jubilej nekaj velja! Obletnica poštenega, marljivega, požrtvovalnega in uspešnega dela! Kakršne je Liparjevo! BOGATA ŽETEV ojen je bil naš glasbenik Peter Lipar leta 1912 — prvo kompozicijo za mešani pevski zbor pa je napisal že leta 1932, torej kot nadebudni dvajset-letnik! Cez štiri leta, 1936, je v izdaji SIMC (mednarodna družba za sodobno glasbo) izšlo kar troje štiriglas-nih mladinskih zborovskih skladb, ob koncu leta 1939 pa še Bagatele, ki so obsegale dvanajst klavirskih skladb. Istega leta je izdal v samo založbi šc šest zborovskih kompozicij. V povojnem času je Lipar napisal celo vrsto skladb, ki so bile objavljene v revijah (Obzornik, Grlica, Naši zbori idr.) in seve tudi izvajane na mnogih koncertih. Zelo znana Liparjeva kompozicija za mešanj zbor je pesem Pevcu na besedilo pretresljive Prešernove umetnine. Leta 1965 so izšli v založbi Društva slovenskih skladateljev trije zvezki Liparjevih mešanih pevskih zborov, leta 1969 v isti založbi Suita za godalni orkester in leta 1970 šest skladb za violončelo in klavir. Poleg izvirnih skladb pa obsega Liparjev opus še celo vrsto priredb narodnih ljudskih pesmi. Še besedo o instrumentalni glasbi, ki se ji Lipar posveča, žal le mimogrede — časa ni, spričo šolskih in dirigentskih obveznosti — omenim naj le Bagatele in toka t o za klavir, Atematikon in Fantazije za klavir in klarinet, Tri plese za violino in klavir, Pet skladb za čelo in klavir ter Suito za orkester. Ker v glasbi nisem doma, četudi delo na tem področju prav zato tem bolj cenim, seveda ne morem pisati o zanimivem prehodu Liparja-glasbenika iz prVih modernih atonalnih skladb (vpliv profesorja Osterca) v svet prijetne in razumljive melodikc. Pri drugih skladateljih jc proces prav obraten. In tudi pri nekaterih umetnikih, npr. Picaso je bil najprej realist in šele na starost modernist. ČLOVEK IN LOVEC Za marsikoga, ki ve, ka- ♦ ko nedostopni so nekateri umetniki, četudi so le malo zaposleni, jc srečanje z družabnim in šarmant-nim profesorjem Liparjem prava osvežitev. Družinski oče, zvest prijatelj, človek, ki je vedno pripravljen ustreči — to je glasbenikovo drup<. lice. In če še povem, da je Peter Lipar priljubljen tovariš med mengeškimi lovci ter požrtvovalen član in odbornik lovske družine Jošt v Kranju, potem lahko k temu zapisu napišem piko. Šc nc! Povedati velja, da se je med Mengšani edinole Peter Lipar uveljavi)! v glasbeni umetnostni ustvarjalnosti. Če no šte'emo pokoinega komponista Marija Kogoja, ki mu je, že močno bolnemu, Mengeš nekaj časa nudil gostoljubje. Črtomir Zoreč Delavske univerze na Gorenjski Ne samo za delavske univerze na Gorenjskem, tudi za vse druge slovenske delavske univerze je značilno, da so v dvanajstih letih svojega dela opravičile svoj obstoj, saj so opravile nešteto nalog svojega obširnega vzgojno-izobraževalnega programa. Vendar pa še vedno velja, da dejavnost delavskih univerz na Gorenjskem utesnjujejo stari prostori, tesne učilnice, nc-ogrevane predavalnice, pomanjkanje ustreznih učil in pripo-močkov. Še vedno gostujejo po osnovnih in drugih šolah, kino dvoranah, kar jih še dodatno finančno obremenjuje- » vrsti problemov, ki še vedno ponekod hromijo dejavnost, je nerešeno kadrovsko vprašanje, ponekod pereče finančno vprašanje itd. Za delavske univerze na Gorenjskem bi lahko upravičeno trdili, da so kvalitetno izboljšale svoje programe, da so se znale hitro in učinkovito prilagajati potrebam in zahtevam časa, razmeram in ne nazadnje tudi žcijam občanov. Poudarjale in izpopolnjevale so predvsem tiste oblike izobraževanj3' za katere je bilo največ zanimanja, obenem pa niso zanemarjale tudi tistih oblik izobraževanja, za katere je bil mc občani manjši odziv. Osnovne šole za odrasle so temelj izobraževanja, a je ve0T darle očitno, da na nobeni gorenjski delavski univerzi vpisanih v osnovne šole za odrasle toliko slušateljev, koliko bi vsaj nekoliko ustrezalo številu ljudi z nedokončano osnova šolo, ki so zaposleni po posameznih delovnih kolektivi • Delovne organizacije in kolektivi kot da so sc povsem spriJaf. nlli z nestrokovnim kadrom, sami delavci kot da so poza"* na možnost dodatnega izobraževanja in s tem na pridobit kvalifikacije in strokovnosti. Ob tem pa je seveda treba *ut povedati, da so skoraj po vseh večjih tovarnah in drU^ delovnih organizacijah sami ustanovili svoje izobraziva centre in je zato manjši odziv za strokovno izobraževanje posameznih delavskih univerzah povsem razumljiv. Na vseh delavskih univerzah na Gorenjskem pa sc dol>r^ zavedajo, da se bodo morali v prihodnje še napr-:;j prOag**" potrebam in željam, sestavljati ustrezne programe 'z°'7rjllo vanja In svoje delo primerno organizirati. Ponekod pa izreo očitni problemi in težave zahtevajo I« ,:jšo pAvazavo lTI' delavskimi univerzami in delitev dela med njimi. Delav**1, univerze v večjih središčih bodo morale biti v prihodnje ko usposobljena središča za zahtevne oblike izobraževanja za preskusno uvajanje novih oblik in metod dela. Ob krep sodelovanja med delavskimi univerzami bo najbrž v nekate primerih treba pomisliti tudi na združitev tistih, ki nimaj primernih možnosti za samostojno delo in razvoj. D. SedeJ Cerkvica sv. Marka v Vrbi t' hiteli Obiskovalci Vrbe na Gorenjskem, še posebno pa ij>w' a. Prešerna, so ob obisku njegovega rojstnega kraja lahko u"4a. vičeno nezadovoljni, saj zunanjost cerkvice vzbuja dokal losten videz. V Prešernovih pesm ih tako zelo lepo °Pe^gt cerkvica, postavljena na grič ob vasi, zaradi svoje lepe in privlačnosti privablja številne radovedne poglede. Cerkve sv. Marka kale sledove romanske arhitektur^ ^ zunanji strani so stare freske iz 15. stoletja (sv-. \nc-Križanja). V notranjosti so po stenah ostanki fresk iz pc!''tefi ga 15. stoletja. Freske so odkrili leta 1956. leta, na et1t fresk pa so odkrili pisano letnico 1568. V ladji so našli t' Jerneja iz Loke. ,atie. Žal pa je le nekaj časa njena zunanjost tako zelo - ja marjena, da nujno terja popravilo in obnovo. Na za spomeniško varstvo v Kranju pravijo: »Z obnovo cer sv. Marka v Vrbi bomo začeli v teh dneh. Cerkev srtl° ^ja meravali obnoviti le lansko jesen, a nas je prehitela zg<-> zima in tako smo preureditev in obnovo preložili na letij. pomlad. Denar za obnovo je deloma prispevala jeseniške turna skupnost, deloma pa republiška kulturna skupn0'j& Notranjost cerkvice smo že večkrat obnavljali. V n,tJcx,ici bogati' in dragocene srednjeveške freske, ki dajejo ee> ^ še posebno vrednost in kulturno ter zgodovinsko Porrt nost- : Jd* Domačini sami ne pomnijo, da bi zunanjost cerkvice ^ kdaj obnavljali in tako menda ni bila obnovljena zfi ^ desetletij. Zdaj bomo popravili vso zunanjost, še post?P streho, ki je zares v zelo slabem stanju.« D. Se Življenjepis moje mamice V lepi kmečki hiši v vasi krnice na Gorenjskem se je Francetu ln Francki Demšar teta 1939 rodila hčerka Stanislava. Dve leti po njenem roj-»tvu je v Jugoslavijo vdrl okupator. Oče Franc je odšel * gozdove že leta 1941, mati Francka pa Je varovala pet na8ajivih otročičkov. Vojna le minila, oče se Je zdrav ^""l domov, napočil pa je J»dl prvi šolski dan male Stanislave, v šolo Je hodila v Uskovlco. Učenje Ji ni delalo preglavic. Bila Je odlična učenka, zato bi se rada šo- lala. Toda njeni starši tega niso zmogli. Zato je morala ostati doma. Pridno je pomagala očetu na polju in materi v kuhinji. Z devetnajstimi leti je odšla od doma. Zaposlila se je kot delavka v Jelovici. Sedaj dela v LTH. Meni je skrbna mati, očetu dobra žena in odlična gospodinja. Imam jo zelo rada in želim, da bi živela še mnogo let. Jožica Erbida, 4. b r. osn. šole Cvetka Golarja, škofja Loka Tekla sem ^ sredo mi jc tovariš za telovadbo povedal, da bo v soboto na kranjskem stadio-nu atletsko tekmovanje. No-Vlce sem se zelo razveselila. V soboto zjutraj sem se ^Peljala v Kranj. Sla sem na stadion, kjer je bilo zbra-nib že veliko tekmovalcev, ^er tistega, kar čuti moje mlado srce. Mati, dom, domovina Slovenska mati, oh, koliko si že pre-aia! Prav gotovo se spominjaš, kako si **«nj|fi poljubila sina, ki Je šel v partl-i»ne, da bi se hrabro boril za domovino, ^.eprav tl Je krvavelo srce od bolečin, ko "I zvedela, da Je sin padel, nisi klonila, •narveč si bila ponosna, da Je sin žrtvo-ai svoje mlado življenje za domovino — *a nas vse. Danes zadovoljno gledaš svoje vnučke 8rečne, zdrave. k-J^akSne so bile tvoje bolečine, ko so ti istl lz naročja iztrgali otroka, tebe pa so poslali v koncentracijsko taborišče. Tako nisi nikoli več videla svojega majhnega otroka. Uboga vietnamska mati! Kako boleče mora biti, ko ti v naročju od lakote umrje malček, ali pa ga prav blizu tebe raztrga bomba. Kruti sovražniki ne vidijo tvoje bolesti. Njihova srca so trda kot kamen. Njihov pohlep po slavi ln bogastvu jc tako močan, da ne vidi tvoje strašne in neizmerne bolesti. Kaj pa naše matere danes? Srečne so, ko nas gledajo, kako doraščamo, kako sc v nas razvija zdrav duh. Delajo in trpijo toda to trpljenje jim je sladko, saj sc žrtvujejo za nas, ki nas ljubijo. Vse žrtve, vse neprespane noči pa odtehta ljubezen, ki je nesebična. Kaj bomo dali našim mamicam za njihov praznik, da se jim vsaj malo oddolžimo za to, kar so one dale za nas? Seveda. Pridno se bomo učili, tako bodo naša spričevala čim lepša. Tudi pridni in poslušni moramo biti. Tako nas bodo vesele mamice ln domovina. Kajne, dragi pionirji? Bogdan Bricelj, Jesenice, Tavčarjeva 17 Kot drobni kristalčki padajo snežinke na zemljo. Igrajo se in plešejo svoje zimsko kolo. Striček veter pa jih moti in jim nagaja. Jaz pa nc vidim ničesar. Pogled mi zastirajo vroče solze, ki mi polzijo po licih in padajo v mrzli sneg. Dero kot hudournik, kot da bi hotele zbrisati težko bol iz srca, ki me teži in vleče k tlom. Mislim na mamino obljubo, mamin dar, ki mi ga je obljubila. Na smuči, lepe nove smuči, ki naj bi jih dobila za spričevalo. »Da, in spričevalo je bilo takšno, kot sem pričakova'a. A mati in njena obljuba? Nič! Le preprost izgovor — ni denarja,« sem se hudovala. Nenadoma pa se ozrem v strahu, da jc kdo slišal moje misli. Zagledala sem le sne-žaka, ki mi je s svojim tem ni m pogledom zrl ravno v srce. Zazdelo se mi je, da je spregovoril, čeprav se je ogla sila le moja vest: »Le čemu obsojaš mamo zaradi smuči? Navsezadnje pa tudi ti ne izpolniš obljub! Kaj nisi sestrici obljubila, da ji sešiješ krilec za njeno punčko?« »Da, seveda sem ji!« zakii-čim, kot da bi sc hotela opravičiti. »Zakaj nisi obljube držala? Sestrica ti je rade volje odpustila in na to pozabila. Le zakaj ti nc pozabiš? Zakaj ... zakaj?« mi je odmevalo v glavi. »Vedi, da se še tako majhna želja nc uresniči vedno! Zapomni si to!« lz odrevenelosti me, prebudijo glasovi razposajenih prijateljic. Z nekoliko lažjim srcem se zapodim po bregu 8 sanmi v roki. Tudi to zimo bodo morale nadomestiti smuči. »Oh, smuči!« Darja Bodlaj, 7. b r. osn. šole kokrškega odreda, Križe Kotiček sz|| ljubitelje cvetja Q^ zdravnik ve tu je Vrt ob vrstni hiši PIŠE: IN2. ANKA BERNARD Vrtovi ob vrstnih hišah so praviloma zelo majhni, široki komaj 7 metrov in sorazmerno precej dolgi. Ker je prostor v mestu dragocen, jih je treba skrbno oblikovati, čim manjši so, tem lepše in smotrneje morajo biti urejeni. Vrtovi so namenjeni predvsem bivanju v zelenju, zato naj se dnevna soba razširi v teraso, s katere se ob ugodnem vremenu lahko preselimo na trato. Mjš W$L Vrtove obdamo z enotno visoko živo mejo, da je bivanje v njih intimnejše in prijetnejše. Med sosedi naj bodo na splošno meje precej nižje. Med dobrimi sosedi lahko meje odpadejo. Namesto ograj zasadimo zelenje, ki se s sosedovim zliva v celoto. Zato je enotno in načrtno oblikovanje vrtov tem bolj potrebno. Le manjši del v širini terase zakrijemo z lastnim ogrodjem za popenjavke ali višjim izbranim zelenjem, da dosežemo potrebno zasebnost ob bivanju na terasi. Ker je vrt zelo utesnjen, izberemo nižje okrasno grmovje. Posebno primerne za majhne vrtove so mnogocvetne vrtnice, ki jih lahko zasadimo tudi za živo mejo med sosedi. Zelenjavne grede namestimo ob meji. Ob gredah naj bo ogrodje za kornpostišče, ki bo tako spravljeno na majhnem prostoru in nc bo motilo. Večji del vrta naj zavzema skrbno negovana trata. Manjši bazeneck ali peskovnik za otroke pa bosta v razvedrilo otrokom in starejšim. Korenje Pozimi je posebno važno, da poleg prehrane bogate z vitaminom C, ne pozabimo tudi na živila, ki vsebujejo posebno veliko vitamina A. Ta vitamin je posebno pomemben, ker lahko njegovo pomanjkanje okvari površinsko plast dihalne sluznice. Njegova korist za pravilno delovanje sluha pa je že tako splošno znana. Odpornost dihalne sluznice proti prehladom bomo pozimi torej krepili med drugim tudi s korenčkom. Vitamin A botno našli tudi v jetrih in nekaterih drugih živilih. In kako bonu uživali korenček? Lahko ga jemo naribanega skupaj z limoninim sokom in sladkorjem. Mešanico lahko pojemo z žlico, za otroke pa bo bolj veselo, če iz nariba- nega korenja in sladkorja oblikujemo kroglice. Tudi v kuhanem korenju se vitamin A ohrani. Piščanec drugače Če ste se že naveličali vedno enakega vonja pečenega piščanca, lahko preizkusite nov recept. Očiščenega piščanca razkosamo in posa-mezne dele ločimo od kosti, tako da dobimo majhne zrezke. Solimo in popramo ter povaljamo v rožmarinu in drugih dišavnih rastlinicah. Kose mesa počasi ocvremo v olju in ponudimo s krompirjem. Za tiste, ki pa imajo raje bolj mastno meso, pa kose piščanca cele, ne da bi jih ločevali od kosti, povijemo s tiakovi slanine, potem ko smo jih solili, poprali in odi-šavili. Vsak kos mesa pomažemo z oljem in spečemo v pečici. Mojca iz Radovljice — Stara sem 14 let, visoka 157 cm in tehtam 51 kg. Imam srednje dolge rjave lase in rjave oči. Doma imam rožasto blago, iz katerega bi rada imela poletno obleko. Želim si tudi kostim za hladnejše dni. Prosim, svetujte mi model obleke in kostima ter kakšno blago naj kupim. Kakšna dolžina mi pristaja? Marta — Ker ste še zelo mladi, vam vsekakor najbolje pristoji mini dolžina. Če imate lepe noge, potem naj bodo krila kar precej kratka, sicer pa se raje odločite za dolžino, ki se končuje nekaj centimetrov nad koleni. — Obleka za poletje je brez rokavov, mini dolžine, okroglega izreza, zapenja se ob strani. Sjiodnji rob, žepi in okras na prsih so iz enobarvnega blaga. Izberite barvo, ki v vzorcu prevladuje. Obleka je v princes kroju. Kostim ima nekoliko daljšo jopico. Zadnja stran je gladka, rokavi pa so ozki in dolgi. Ovratnik je bolj majhen. Zanimiv je okras pod rameni na sprednjem delu kostima. Jopica sc zapenja enovrstno, pas je potegnjen skozi zanke. Krilo je skoraj ravno, zapenja se ob strani. Priporočam vam tweed, če boste kostim nosili še zdaj, drugače pa bi bil primeren tudi šantung. V naših trgovinah ga je dovolj v vseh barvah. Dojenčkove po železu železo je v človeškem telesu zelo važen element; Je sestavni del hemoglobina, ki ga imamo v rdečih krvnih telescih. Razen tega je železo tudi sestavni del vsake celice, najdemo ga pa tudi v plazmi. Rezerve železa so nakopičene v jetrih, vranici in kostnem mozgu. Če ga v organizmu ni dovolj, se razvije slabokrvnost. Pomanjkanje železa pri dojenčkih je najpogostejši vzrok slabokrvnosti tudi v ekonomsko dobro razvitih deželah. Največ železa vsebujejo meso, jajca, jetra in zelenjava. Za dojenčkove potrebe ga je v mleku premalo, šele proti koncu nosečnosti preide lz materine krvi v plod nekaj železa, kar predstavlja rezervo. Ta zadostuje za prvih nekaj mesecev, dokler je mleko glavna hrana dojenčka, čeprav otrokov organizem zelo varčno ravna z železom, ga vendarle polagoma izgublja. Na ta način postajajo na eni strani zaloge večino manjše, potrebe organizma pa vedno večje. Prav v prvih mesecih življenja je hitrost razvoja in rasti organizma največja, proti koncu prvega leta starosti pa se polagoma manjša. dr. Štefan Plut Nahod Zima gre sicer h koncu, na-hod pa lahko staknemo vsak dan. Zato ni odveč tale nasvet: takoj ko začutimo, da s& nas loteva nahod, vdihniniO nekajkrat iz stekleničke s ko-lonjsko vodo ali močno navlažimo z njo robček. Menda se nas. nahod nc bo lotil, &4 ga takoj v začetku skušamo pregnati s kozarcem vode, v katero smo kanili nekaj kapljic jodove tinkture. Pravijo» da pomaga tudi vroča polnr' na kopel rok do komolcev. & pa nahod že imamo, si ga olajšamo z vročo kopeli0 nog, ki smo ji dodali pest sO" H. DRUŽINSKI PO M EN KI , Si^TA - 4. MARCA 1972 GLAS * 2.1 STRAN Občni zbor planinskega društva Kranj 86 zbrali0'!, 23-- fcbruarja, so aninci v dvorani občinske skupščine, ?a pregledajo enoletno delo ln &i začrtajo delo za leto Predsednik tov. Ciril Hudovernik je začel občni *Por s pozdravom, nato se Je spomnil lani umrlih planincev, ki so dalj časa delali *°t odborniki našega društva: Marjana Ogrizka, Du-|ana Rcja in Dušana Renčlja. ^hšali smo vrsto poročil. Zve-?eli smo, da je ob koncu leta imelo društvo 2005 članov, od teh 315 mladincev in 700 pio-nirJev. Mladina je številčno Se vedno v vodstvu. Oblike planinske dejavnosti so se odvijale v posamcz mh odsekih. Propagandisti !° skrbeli za predavanja v *ranju m tudi v šolah. Skupki izlet vseh odsekov v Cen; lralne Alpe je vključil tudi ^»mistične treninge. Člani pravnega odbora in rnen-!0rii pionirskih sekcij so od-na skupni izlet na Blc-jcečo planino in na Kepo-Uan planincev smo počastili * pohodom prek Krvavca v kamniško Bistrico. Bilo nas -e prek 100. čii g0sP°darskem in finan-;nent poročilu smo izvedeli "oskrbovanju naših postojank na Kališču in v koči ob Zlcnici na Krvavcu. Tov. Pad-]^ra Je nakazal potrebe ob-"°ve in dozidave obeh koč, sredstev zanje nimamo. jereSeno je tudi vprašanje .»arega doma na Krvavcu, ^tališče Ljubljana—Pulj i?a ta p.riPi"avljeno odkupiti, a ^aninska zveza Slovenije ne f* sv°jega soglasja. Pregled a"-ne bilance je pozitiven, -dina je organizirala svoje * in -'/.lete. Pomagala MšfPri .prenosu hrane na Ka-,Ce m popravljala planin-p ah P°ta. Odhajala je na re-d" . ske orientacijske poho-in /vezno prvenstvo. Sami Mladi 0pcoho,d Fo p»tth nt^k h rc;la- tečaj« I,n so . v°dnikov v Vri sCu°biM -vaa L edlliirni šo^° ? Povezavo V'gosl Jodel j s;,K7-vojakov. IJde-snoda planincev Kopaoniku. 7 akcijami od- se b0;:,0va'i s« °ko''ci s^«,n Prinčev Loč, lorž.iča. S^e* JC dGlal M< .],.. \ ^radi dela pionirski specitično-—»a in nalog. Združeval ^ najmlajše planince iz Hmih popolnih osemletk in Ven štiriraziednic. Izdelali ^enotno shemo za delo v t^ sekcijah. Pripravili so j kovalni program. Vklju-r vali so se tudi v programe 'adinske kom-sije in si pri- dobivali bronaste, srebrne in zlate znake Pionir-planinec. Največ teh znakov so si pridobili planinci iz šole Luci-jan Seljak in Preddvor. Tekmovalni program Mladina in gore, ki ga je izdelal pod odsek, da razgibava planinsko dejavnost med najmlajšimi, je obsegal: število članov, izletništvo, dopisovanje v časopise, tekmovanje v orientaciji, v kvizu znanje s področja planinske šole (lani prvo pomoč, orientacijo in varstvo narave) in še pridobivanje znaka Pionir-planinec. Tekmovanje je vodila posebna komisija. Upoštevala je delo zadnjega šolskega leta. Rezultati so bili naslednji: 1. mesto šola Lucijan Seljak, slede: Preddvor, France Prešeren, Stane Žagar, Simon Jenko, Šenčur, Predoslje, Gorice, Olševek in Cerklje. Največ članov imata sekciji France Prešeren in Stane Žagar (115 oz. 114), v odstotkih na število učencev pa največ sekcija Preddvor. Vse sodelujoče sekcije so prejele od upravnega odbora knjižna darila, s katerimi si vsako leto dopolnjujejo planinsko' knjižnico. Če seštejemo vse izlete pionirjev, dobimo število 91, udeležencev pa nad 2000. Nepozabni so ostali množični izleti na Snežnik. Mrzlico, z jamarji pa v Kočevski Rog in zaključni izlet za najboljše na Nanos in Čaven. Na pobudo planin cev in njihovih mentorjev ie bilo veliko tudi športnih dni na naših šolah usmerjenih v gore. Močna so prizadevanja mentorjev in vodstva pionirskega pododseka, da bi planinska vzgoja prodrla v naše učno-vzgojne programe, da bi zainteresirala celotne kolektive in pedagoška vodstva ;n za vse pozitivne elemente planinske vzgoje pri oblikovanju mladega človeka, ki mu hoče privzgojiti pravi čut za odnos do narave in sočloveka. Poročilo načelnika pionirjev so dopolnili zastopniki vseh sekcij in povedali, kaj so delali v preteklem šolskem letu. Alpini$ti so v minulem tu želi (ene uspehe. Uspe&ho so izvedli ekspedicijo v Hin-dukuš plezali so v Centralnih Alpah in domačih stenah. Skupaj so opravili 412 vzponov, precej je bilo prvenstvenih smeri. Imeli so zimski in letni alpinistični tečaj in sodelovali v smučarskih tekmah. Odsek je mlad, poprečna starost je 19 let. Žele še več povezave s starejšimi alpinisti-veterani. Načelnik Marjan Ručigaj je od likoval najboljšo navezo Francija Štera in Nejca Za-plotnika. Dobila sta plezalne pasove. Nagradili so tudi Janeza Hribernika za večletno vztrajno delo v odseku. Markacisti so popravili pota: Mače—Kal išče, Kališče— Jakob, pot na Taško in do stare Cojzove koče, Kurirsko pot od Bašlja do Kali-šča. Jamarji so tesno sodelovali s planinskimi sekcijami na osnovnih šolah. Tu so izvedli 10 predavanj z barvnimi diapozitivi. Vodili so 4 a\lo-buse pionirjev v kočevske jame, raziskali so kanjon Kokre in vrsto jam na Gorenjskem in drugod v Sloveniji. Gorski reševalci slave letos 25-letnico svojega odseka. Imeli so več uspešnih akcij v reševanju ponesrečenih planincev in kondicijske treninge z nočnimi vajami. Ze osmo leto dežurajo na smučiščih Krvavca. Razrešitvi starega odbora so sledile volitve. Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Ciril Hudovernik. V načrtu dela za novo leto smo slišali predlog povišanja članarine za člane. Za pionirje in mladince, ki niso v službi, pa ostane nespremenjena. Občni zbor je soglašal s predlogom. Sprejet je tudi plan dela, kj zajema: povečanje števila članstva, naročnikov Planin-, skega veslnika, predavanja tudi V večjih krajih zunaj Kranja, samostojne sekcije v Planiki in Tekstilindusu, sodelovanje in močnejšo povezavo vseh odsekov, več društvenih izletov v Julijce, Karavanke in Kamniške planine, alpinistični tabor, proslavo 25-letnice GRS in alpinističnega odseka ter 15-let-nice mladinskega odseka, modernizacijo koče ob žičnici, preureditev doma na Kališču, večjo publikacijo našega dela, ureditev pravnega razmerja med Aerodromom in PD ureditev gorskih poti, vključitev v svetovno akcijo Varstvo okolja. Hočemo dati pobudo za skupno delo z drugimi organizaci-iamj in političnimi forumi Kranja, da se začne urejati kanjon Kokre. Občni zbor je sklenil poslati vodji odprave na Tstor-o-Nal dr. Tvu Valiču pozdrave in posebno zahvalo za uspešno vodenje ekspedicije. Pregled starega dela in pogledi na bodoče naloge se tesno prepletajo. Potreben nam je nov optimizem in idealizem, da vztrajamo i.a začrtani poti. Marija Brudar 90 Bet industrijskega gasilskega društva Železarne Pred nedavnim jc imela poklicna reševalna enota industrijskega gasilskega društva Železarne Jesenice svoj redni letni občni zbor. Poklicni gasilci in reševalci so imeli skupaj s prostovoljnimi gasilci 332 vaj, skrbeli pa so tudi za izobraževanje svojih kadrov. Zelo dobro so sodelovali z občinsko gasilsko zvezo ln gasilskimi društvi v občini in v zamejstvu. Stalno sodelujejo z gasilci iz železarn v štorah in v Ravnah. Lani so si ogledali tudi delo gasilske enote v Vidmu v Italiji. Sodelovali so pri vseh požarih v Železarni in v občini, opravili več nalog preventivnega dela. Preventivi so nasploh posvetili veliko pozornosti. Letos bodo s pomočjo Železarne kupili nov rešilni av- to, uredili laboratorij za ra-dioizotope, v katerem bodo namestili vso zaščitno opremo in naprave, polnilnico za kisik, CO. in zrak, v času kongresa gasilske zveze Slovenije, ki bo od 9. do 11. junija v Murski Soboti pa bodo v svojem domu pripravili veliko razstavo naprav za gašenje. Ob koncu občnega zbora so za predsednika upravnega odbora izbrali spet dr. Milana Ceha, za poveljnika Francija Bahuna, za odrednega inženirja dipl. inž. Dušana Si-koška, za sanitarnega referenta dr. Stanka Vilmana. Predstavniki gasilskih društev iz štor in Raven so jeseniškim poklicnim gasilcem-reševal-ceni ier prostovoljnim gasilcem tega društva izročili lepa spominska darila. B. Blenkuš Odvažanje smeti v Šenčurju V Šenčurju je že vsa leta pereča čistoča. Ljudje imajo sicer lepo urejene hiše in vrtove, kar pa je zunaj njihove meje, sploh ne pogledajo. Na vseh koncih Šenčurja so veliki kupi smeti, zaradi katerih je prišel Šenčur na slab glas. Prav zaradi tega je krajevna skupnost Šenčur določila za vse prebivalce, da morajo smeti odvažati v gramoznico na severni strani Šenčurja. Kdor bi določilo kršil, bi bil kaznovan. Ven- dar se s tem čistoča ni izboljšala. Ker je Šenčur že skoraj mesto; sta se KS Šenčur in komunalno podjetje odločila, da bo smeti odvažal komunalni servis. Obvezno odvažanje se bo začelo 1. aprila po vseh šenčurskih ulicah. Ob katerih dnevih, pa še ni določeno. Vsak stanovalec bo dobil za smeti posodo, za katero bo moral nekaj odšteti, prav tako tudi za odvoz smeti. . Erzin Novo osrednje smetišče Na zadnjem posvetovanju predsednikov krajevnih skupnosti i/ tržiške občine so obravnavali tudi problem osrednjega smetišča v Tržiču, o čemer so že nekajkrat razpravljali. Sedanje osrednje smetišče je-pod Pristavo, vendar kraj za odmetavanje smeti ni najbolj primeren. Kot smo slišali na omenjenem posvetovanju predsednikov krajevnih skupnosti, bo dobil Tržič kmalu novo osrednje smetišče, in sicer v bližini Kovorja. Kraj je primernejši, pa tudi lastnik zemljišča je pripravljen odstopiti prostor. — jk Koncert iz naših krajev v Mošnjah Kljub slabemu vremenu se je v nedeljo dopoldan zbralo v Mošnjah toliko ljudi, kolikor jih že nekaj časa ne pomnijo. V kulturnem domu je bila namreč javna radijska oddaja Koncert iz naših krajev. Ob napovedani uri je reporter RTV Ljubljana Andrej Nahtigal pristopil k mikrofonu in predstavil vse nastopajoče. Za prijetno vzdušje je poskrbel tudi Henčkov trio, pevski zbor Stane Žagar iz Krope pa je poskrbel za lepo pelje. Med drugim je nastopil tudi duct Branka Strgar in Stojan Vene ob spremljavi Zadovoljnih Kranjcev, za smeh pa je poskrbel Milan Kalan. Izžrebani sta bili tudi dve vstopnici, srečna izžrebanca sta dobila od Ljubljanske banke hranilni knjižici z vlogama 100 in 200 din. Takih obiskov si v Mošnjah še želijo, saj prebivalci tega kraja, razen televizije, nimajo prilike do drugega razvedrila. C.Zupan )»- Sreda na sodišču Če objestnost Hi las zmoti poskočno polko Premalo športnih objektov v škofjeloški občini Pravzaprav tisto sredo zjutraj v sobi sodnika za prekrške sploh ni kazalo, da bo ta dan kaj posebnega razburilo domišljijo naključnega poslušalca. Obtoženci so prihajali z vabili, ki so jih nervozno mečkali po rokah. V večini primerov so se zagovarjali zaradi manjših prekrškov zoper javni red in mir. Občinski sodnik za prekrške pa je zasliševal, ugotavljal, opominjal. NEPRIJAVLJENA BIVALIŠČA Običajna vprašanja, običajni odgovori in zagovori, običajne ugotovitve. Ljudje, ki ne prijavljajo najemnikov svojih stanovanj ali tistih, ki pri njih stanujejo, imajo navadno enake vzroke in zagovore. »Kakšen mesec je bil pri meni in nisem ga mogel prijaviti, ker mi ni pokazal osebne izkaznice,« ali »pozabil sem, verjemite, tudi to se lahko zgodi, da človek pozabi.« KARTE PRED SODNIKOM Tisto jutro kot da je bilo rezervirano za strastne ha-zarderje. »Ajnc« in druge kvartopirske strasti, jasno da za denar, so p. .peljale dve skupini kvartopircev pred občinskega sodnika, i »Zaklinjam se, da jc bil denar, ki so ga z mize vzeli miličniki tedaj, ko smo kvartali, namenjen za dve uri kegljanja,« je bil prepričljiv prvi. »Pozneje sem se jima pridružil, kar tako sta me pritegnila v igro, izgubil in vložil sem le petsto starih dinarjev,« je nedolžen drugi. »Veste, tovariš sodnik, če vam čisto odkrito povem, takole med nami, tile miličniki nas imajo že od vsega začetka na piki,« je bil osebno zaupljiv tretji. Toda znova in znova je sodnic opozarjal, svaril: »Kazni so trikrat višje. 500 dinarjev kazni in še dva meseca zapora dobe tisti, ki sc vrnejo zaradi enakega prekrška. Spametuj se, tovariš! Vrzi karte, a ne za denar!« Prikimali so, a že isti hip je nekoga skoraj vrglo iz tira in se je jezno obregnil: »Mene samo to še zanima, kam gre tisti denar, ki nam ga miličniki pri kvartanju poberejo?« Sodnik: »Po zakonu se predmet prekrška vzame, torej v tem primeru karte in denar Odvzeti denar takoj pošljejo na žiro prekrškov zoper javni red in mir.« PRETEP, VREDEN FILMSKEGA SCENARIJA Zasliševanjem je sledila večurna obravnava, zanimiva in vznemirljiva. Po pričevanjih obtoženih, posebno pa prič, je zaživel dogodek, ki je pred nekaj meseci v nekem kraju razburil bližnje in dalj njo okolico. V sodni dvorani je ecne njeno sredo sedelo osenc ob tožencev in pet prič. Pred nekaj meseci se je na praznični dan zbralo v nekem hotelu na plesu več sto ljudi. Malo po polnoči se je v tem hotelu začel pretep, v katerem so sodelovali prav vsi, ki so tedaj plesali. Tedaj sc je nekaj minut vse gnetlo, pretepalo, padalo in pobiralo, vriskalo in cvililo, skratka, prizor, ki bi zamikal režiserja kavbojskih filmov. Začelo sc je pravzaprav že dan pred usodnim večerom, ko so mladi fantje iz mesta obiskali hotel v sosednji vasi. Med poskočno polko je nekdo od domačinov malo preveč prešerno zacepetal z nogami in nenamerno sunil sosednjega plesalca. Ta mu je navrgel lc svareč pogled in stvar je bila vsaj za tisti dan opravljena. Morda je, morda pa tudi ni naključje — nihče od obtožencev seveda tega ni povedal, nobena priča, pa tega ne more dokazati — da so naslednji dan mladeniči iz mesta namerno dobesedno zasedi] hotel. Sami pravijo, da jih je gnala tja neizmerna želja po prijetni zabavi. Povod za poznejši pretepa-ški spektakel je bil več kot očiten. Meni nič, tebi nič je nekega mirno plešočega domačina mimoidoči mladenič dolgih svetlih las poškodoval. Pri tem je bil zelo prepričljiv in izviren: s čelom ga je tako močno udaril v nos, da se mu jc pri priči ulila kri. Dolgolasec je na sodišču izpovedal, da ga je — a šele pozneje! — poškodovanec nesramno ozmerjal s smrkavcem, kar pa poškodovanec odločno zanika. Ne zanika pa, tako kot ne zanika nobeden od obtožencev in nobena od prič, da se je hip nato stepla vsa plešoča dvorana. Roke so udarjale, se otepale, noge spotaknile vsako stanovitno oviro, vse bližnje in daljnje, kar je sploh še moglo stati na nogah. Tzjave obtožencev: »Saj ni bilo tako hudo, le babe so tako grozno cvilile!« »Seveda sem videl, kaj se doeaja« pravi obtoženec, skoraj še fantič, »a sam se nisem tepci, res ne! Le nekaj sem jih dobil po glavi.« »Dokažite, da sem bil zraven, dokažite!« je skoraj vpil drugi obtoženec, »v drugem prostoru sem bil in prav nič me ni brigalo — in mc še zdaj ne — če se tr.m notri vsi pobije]o!« Vendar pa se je našel tudi kdo, ki se je pozneje opravičil tistemu, ki ga je naključno zadela njegova pest. Z opravičili in podobnim prehajamo že v drugo dejanje tragikomedije s plesišča. Po končani bitki so se nekateri najbolj aktivni boje-viteži usedli skupaj in prijateljsko pokramljali. Seveda, bojeviteži in ognjeviteži obeh skupin.. Ocenili so pravkar opravljeni posel, se dalj časa zadržali pri vzrokih in pozneje razpravljali o rezultatu in možnih posledicah. Analiza je bila kar sc lc da dosledna, a brez ponovitve in nazornih dokazil. Tokrat so sc zadovoljili le z besedami. Prijateljsko prepričevanje se je ponovilo naslednji dan popoldne, ko so obtoženi poiskali domačine, sc opravičili in se z njimi pogodili, da zadeve pred pravico nc bodo pogrevali. A roka pravice jih je vseeno dosegla in stvar so morali omenjeno sredo pogrevati, kajti na postaji milice so izvedeli za pretep in so ga po zakonu in službeni dolžnosti morali prijaviti in predati v obravnavo občinskemu sodniku za prekrške. D. Sedej V torek popoldne je bil v škofji Loki redni občni zbor občinske zveze za telesno kulturo Škofja Loka, ki se ga je udeležilo 61 od 97 vabljenih delegatov. Vabilu sta se odzvala tudi predstavnik ZTK Slovenije in predstavnik ZTK Slovenije in predstavnik ObZTK Tržič. Poročilo o delu v pretek lcm letu je podal predsednik zveze ing. Filip Smid. Najprej se je dotaknil dela posameznih komisij v okviru škofjeloške ObZTK: tehnične, komisije za delitev sredstev in komisije za srednje ročni program. Povedal je, da bo kmalu ustanovljena še komisija za izobraževanje. Nato je bilo v poročilu omenjeno stanje v telesni vzgoji po šolah. Na tem področju je v zadnjem času opazen viden napredek. Se zlasti razveseljivo je, da sc je v zadnjem letu povečalo število učiteljev z ustrezno izobrazbo. Zgrajena je bila tudi nova telovadnica v Gorenji vasi. Na novo sta bili ustanovljeni . dve šolski športni društvi (Gorenja vas, Železniki), tako, da jih jc zdaj v občini sedem. Brez društva so samo še poklicne šole. Ugotovljeno pa je bilo, da je po šolah še izredno vcH^ neplavalcev. Ta problem P*j bi se v prihodnje v vel* meri reševal s šolo v nara*"; K dvigu kvalitetne ravtjj športa pa bo prav SotoV° pripomoglo tudi na nov" ustanovljeno društvo telesni vzgojnih pedagogov, ki vklju' čuje osemnajst članov. bilo Zevanj t no nih V nadaljevanju je cej govora o zdru društev. V občini trenu obstaja' 51^ različnih^PgJJJJ sekcij, v katerih sc m- » Krivoprisežnik « v Srednji vasi Kulturno umetniško društvo v Srednji vasi je minulo nedeljo uprizorilo Ancegru-berjevo ljudsko dramo Krivoprisežnik. Delo je režirala Cilka Zupan, ki že 15 let vodi kulturno dejavnost v tem delu Bohinja. Čeprav so se dela lotili amaterji — domačini, so bile vse vloge zelo kvalitetno podane, zato mladi prebivalci tega dela Bohinja zaslužijo vso pohvalo. Obiskovalci so dvorano napolnili do zadnjega kotička in vsi niso mogli dobiti prostora. Zato bodo jutri zvečer (nedelja) predstavo ponovili. nik udejstvuje 2850 občanov. tegracija je za zdaj uspe';*!? v Selški dolini (SD Mp^/' take težje pa se že kažej« tudi v Žireh. V škofjeloški občini H* nutno delujejo štiri §P°rL. šole za mlade: alpska |0 * šarkarska v Škofji Lok', P v niška v žireh in tekaška Železnikih. Močno je v & njem času zaživela dejavn v TVD Partizan Gorenja v,. in Škofja Loka, med naJDs(J uspešnimi društvi P? jfi Transturist Alples, Alp"13 v. strelski družini. Najni<% nejši v občini jc smU£W šport, sledijo pa m" k ka, rokomet in strelov? ^ občnem zboru so sklcn»' bodo v prihodnje P°J|UrTi več pozornosti tudi dI^"nju športom: nogometu, PlaV' in namiznem tenisu. Iz poročila je bilo raZVa0 no, da jc v občini ¥ vC%. veliko premalo športnih icktov in strokovnega ka« j Zato so delegati v razprj^ prav tem vprašanjem P°^ tih največ pozornosti. *3 pa vendar, da sc bo tu , teh področjih v prihod«« letih pokazal napredek. j. Govek«' Koprivnik in Gorjuše Želja po napredku i1' Pred dobrim mesecem, ko je bila krajevna volilna konferenca socialistične zveze na Koprivniku, je bilo na pobočjih še veliko snega. To pa ni motilo prebivalcev, ki so se tisto soboto zvečer zbrali v osnovni šoli. Iz poročil različnih krajevnih organizacij o delu v minulem mandatnem obdobju je bila razvidna prizadevnost in požrtvovalnost vseh prebivalcev vasi Koprivnik in Gorjuše. Omenjali so prostovoljne akcije, urejanje cest. vodovodne napeljave, razsvetljavo, posek lesa, zemelj ska dela, zbiranje prispevkov itd. Skratka, prebivalci — člani socialistične zveze na tem področju sc še vedno ukvarjajo s problemi in nalogami, ki jih v dolini ko- maj še poznajo. Vsi aktivisti, člani raznih odborov organizacij in društev, z veliko zavzetostjo in odgovornostjo opravljajo svojo dolžnost. Edino plačilo za njihovo prostovoljno delo pa je zaupanje in priznanje, ki so jim ga izkazali vaščani na konferenci. Omenili pa so tudi vrsto problemov, ki jih sami nc morejo rešiti. Kljub naravnim lepotam in izredni lepoti ter urejenosti turističnih sob, nihče ne stori ničesar, da bi se ta kraj vključil v turizem. Turističnemu dru-št vu Bohinj so očitali, da jih sploh nc omenja v propa- njihovih upravičeni ^ Gostinstvo bali in da bodo tudlti $1 nosti. 00** šah je skoraj celo s<> koriščen. Tudi ^lif skoraj dotrajane. (llL# podjetje z veliko * btf' pluži cesto in let°s , pjfi prebivalci skoraj pr^ odrezani od dohne-^j rt pikrih so na seji P°x g3j * di na račun trgovine. y nobeno trgovsko P°aj,il0 f če odločiti, da bi ure«-1 fi gaiidnih edicijah. Gost je zanemarjeno. Edina gostil na na Koprivniku je zaprta železničarski dom na Gorju mer no prodajalno. |U tega močno P^^L^ telefon. Skratka, P'°raj> je veliko in kljub »?.thfflWg in požrtvovalnosti^fo* valci Gorjuš in ^ , ne morejo sami reSUb0 fcpj Zato upajo, da sc . t. no le začelo r**Pj& le/.ni enake pozot\ nosti kot drugi v djj PfK Komunalni servis Kranj razglaša naslednja prosta delovna niesta za večje število KV STEKLARJEV in večje število KV MIZARJEV istočasno sprejme v uk neomejeno število vajencev za naslednje poklice STEKLARJEV SLIKOPLESKARJEV PEČARJEV TERACERJEV KAMNOSEKOV ZIDARJEV POLAGALCEV PODOV TAPETNIKOV ?a učenje zgodaj navedenih poklicev se zahteva °ncana osemletka oziroma najmanj 6. razredov osnovni' šole z možnostjo nadaljnjega šolanja. »*. ave »Prejema splošni sektor podjetja v Kranju, M>adl„ska ulica 1. Odkar je bila zgrajena nova gorenjska avtocesta, se v podvozu pod to cesta med Naklom in Bistrico ob vsakem večjem deževju ali od jugi, ko se topi sneg, nabere toliko vode, da morajo cestarji podvoz zapreti. Marsikdo, ki se prepovedi nI držal, je z avtomobilom vred obtičal sredi polmetrske vode. Menimo, da bi odgovorni v tako dolgem času t« hibo s primernim odtokom lahko odstranili In omogočili tudi. v deževnem vremenu normalen promet, (jk) — Foto: F. Perdan Radi bi dobili klubske prostore Brivsko frizerski salon Kranj razpisuje prosto delovno mesto direktorja * dc'avee z višjo izobrazbo in 3 leta praksi na t>) !5FOVornein delovnem mestu; daveč s srednješolsko izobrazbo in 5 le» prakse :) k"3 |X,Kovolncni delovnem mestu; 2n i 'CM m ('elavee brivske ali frizerske stroke, .tet prakse v tej stioki, da je član našega ko-'ektiva in dober gospodar. °nudbe pošljite upravi podjetja do 15. marca 1972. Podružnica društva upokojencev' v Ztren šteje 390 ela-nov. V večini so to upokojenci, ki so bili pred upokojitvijo zaposleni v tovarni obutve Alpina. Pred dnevi Bera se o delu društva pogo vaiial i dosedanjim predsednikom Julijem Govekarjem. »šest let sem bil predsednik,« je začel pripovedovati, »zdaj pa sem zaradi preža« poštenosti doma vodilno mesto prepustil drugemu. Pred dobrim mesecem je mesto predsednika prevzel Jože Košir. To seveda še zdaleč ne pomeni, da v društvu ne delam več. Se vedno se skupaj pogovarjamo o težavah, ki nas tarejo.« IV/1 La/V š VILA ■{r^SIV/ILaA Iskrene čestitke za 3IVI W\ »In kaj so največje težave?« »Prav gotovo bi nekateri upokojenci • morali dobiti boljša stanovanja, ker zdaj živijo v nemogočih razmerah. Na tem področju vendarle kaže na izboljšanje. Prav zdaj je namreč v gradnji blok, ki bo namenjen delavcem Alpine, družbenim delavcem in upokojencem. Radi bi dobili tudi klubske prostore, kaže pa, da se nam ta želja prav kmalu še ne bo uresničila. Predlog,*da bi za klub namenili dvosobno stanovanje v novem bloku, namreč ni bil sprejet. Kaj bi delali v klubu? Sestajali bi se v njem, igrali šah in karte, gledali televizijo in brali časopise.« »Kakšne so vezi med upokojenci in podjetji, kjer so bili zaposleni?« »Ti odnosi so zelo dobri. V Alpini nas ob koncu leta vedno povabijo na ogled tovarne, pogovor in kosilo. Ob sprejetju zaključnega računa pa se nas vedno spomnijo z dotacijo. Prav nič slabši niso odnosi z ostalimi: Mizarskim podjetjem, šolo. Tudi tu upokojence vedno vabijo na svoje prireditve. Res, zadovoljni smo s takim sodelovanjem.« »Kakšno pa je zanimanje za izlete, ki jih pripravljate?« »Vsako leto se takega izleta udeleži vsaj dva avtobusa članov. Lani smo bili na Koroškem, predlanskim v Italiji, šc prej na Dolenjskem, ob morju in letos pa smo Benetke.« »Zelje?« »Še naprej ž:limo sodelovati i vsemi. iltlja vseh je, da se dosedanji odnosi ne bi pokvarili in da t i bila vsa podjetja tudi v prihodnje uspešna.« L Garaknr Kumrovcu, se odločili za Franci Rebernik na prireditvi za dan žena V torek, 7. marca, bo v Kranju zabavno glasbena prireditev v počastitev dneva žena. Prireditev bo pripravil Sterco klub z Jesenic, ki že dalj časa organizira po raznih gorenjskih krajih uspele zabavne prireditve in gl is-bene večere. Tokrat bo vodil prireditev igralec Mirko Bogataj, za smeh in razvedrilo bo poskrbel humorist Grega, v zabavnem — glasbenem programu pa bodo nastopili Majda Jazbec, Sonja Gabr-šček in jeseniški pevec Franci Rebernik, ki se vse bolj pogosto pojavlja na raznih prireditvah in koncertih. Zdaj s svojim prijetnim glasom zabava goste na plesih v Kranjski gori, znan pa je tudi na Bledu in na Jesenicah. Prireditev, na katero so vabljene predvsem žene in dekleta, bo 7 marca ob 20. uri v kinu center v Kranju. D. S. OKRŠLAR JANEZ usnjena galanterija Kranj ZA DAN ŽENA VAM NUDIM UGODEN NAKUP ŽENSKIH TORBIC, NAJNOVEJŠE MODE od 4. do 11. marca 10 % popust OBIŠČITE ME NA PREŠERNOVI 12 (V HODNIKU) KUPILI BOSTE LEPO IN POCENI! PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE, NE BO VAM ŽAL! Lesnoindustrijski obrat GRADIŠ škofja Loka zaposli takoj NK DELAVCE za delo na notranjem transportu hlodovine ln žaganega lesa. Interesenti naj se osebno zglase v kadrovskem oddelku LIO »Gradiš« škofja Loka, Kidričeva c. 56. GOSTILNA BLAŽUN Grašič Franc, Kranj, Cesta talcev 7 (Klanec), telefon 22 001 prireja za dan žena VESELI VEČER v soboto, 4. marca, ob 20. uri. — Zabaval vas bo kvartet Osojnik. — Rezervacija 10 din. — Vljudno vabljeni! — Obenem čestitamo za dan žena. Samopostrežna restavracija Kranj sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas: 1. KVALIFICIRANO KUHARICO 2. NEKVALIFICIRANO DELAVKO — DESERVIRKO Vaslop službe takoj ali po dogovoru. samo mixal ima aktivno moč * aktivna moč premaga vso umazanijo * aktivna moč varuje vaše perilo prvi jugoslovanski biološko razkrojljivi detergent belemu perilu daje dišečo svežino pisanemu perilu vrne pristne barve tudi sodobne tkanine so tako lepo oprane, kot doslej le z zamudnim kuhanjem ^ ■ karkoli perete - potrebujete le 1111X31 Gradbeniki - gradbena podjetja in zasebniki* Hitro in pod ugodnimi pogoji vam nudimo: betonske mešalce 130 in 90 1/ stroje za izdelavo betonskih blokov in cevi. krožne žage in cestne gradbene valjarje različnih tipov in velikosti« Ponudbe in informacije daje: €osnws export - import, industrija in notranja trgovi*1* Ljubljana, Celovška 32 in Maribor, Grajska 7 Koper, Dimnikarska 10 ZLATOROG MARIBOR »Ko se ptički ženijo« V programu turističnih prireditev, ki ga je izdelalo turistično društvo v Tržiču, je zajeto tudi oživljanje starih ljudskih običajev, da ne zatonejo v pozabo. Eden od njih je tudi spuščanje luči po Trži-ški Bistrici na večer pred Gregorjevim, ki je 12. marca. Običaj je ohranjen iz časov, ko so »Šuštarji« delali do šestih zvečer ob petrolejkah. Na Gregorjevo, ko je dan že daljši in niso več pri delu v delavnicah potrebovali luči, so postavili sveče v preproste lesene hišice in jih spustili po reki. Na ta dan, tako so pravili, se pričnejo ženiti tudi ptički. Pri tem programu sodelujejo tudi vse tri osnovne šole. Pod vodstvom učiteljev tehničnega in likovnega pouka bodo učenci izdelali hišice v tipični vaški etnografiji. Na dan pred spuščanjem luči bo v paviljonu NOB razstava hišic, katere bo posebna komisija tudi ocenila. -Jp Januarja je komunalnog jetje Kovinar z Jesenic ^ lo popravljati cesto Pr0 „J<> ninl pod Golico. Cesto ^ razširili in asfaltirali o^jr* ža do Erlaha. D«10 ^ * predvsem zemeljski P^ fO" drsi s pobočja Mircc to: B. Blenkuš mrnmmmw»w»>*m dr. gerhardč ven»wer V bolnih in zdravih dneh bo vaš nepogrešljivi svetovalec knjiga ar-Gerhard Venzmer Domači zdravnik Format: 23 x 15,5 cm Jjfog 700 strani 505 risb 156 fotografij barvnih fotografij 3<* barvnih risb ^zava: celo platno in barvni scitni ovitek ^NS^^^a . Ta.:,, i, I mujMi zakaj ne bi smela biti nobena družina brez Knjige »domaći zdravnik«? Knjig a vsebuje to, kar mora o zdravem življenju vedeti vsak sodoben človek. Ravnava najpomembnejše o telesni negi, prehrani, spolnosti, zakonu, nosečnosti, Ob Porodu""" ""•"T11 uu> o razvoju in negi otroka. Sreduje znanje o zgradbi in funkcijah telesa in njegovih organov. ^'SuJC bolezni in njihove tipične značilne znake. vetuje ženi in materi, kako je treba negovati bolnika. 5 Bn .° **RVI POMOČI je urejeno po abecednem redu. Gesla dajejo kratka Zc'nsk'hn^IUl po-'as,u,a' kako je treba ravnati pri nesrečah in nenadnih hudih bole- ltx znakih. Tudi na zunaj je to poglavje vidno označeno. Knjigo *° napisali priznani strokovnjaki, ki so se zavedali velike odgovornosti. lvnf.!GA ^SLUžI VSE ZAUPANJE bralcev, isto zaupanje, ki ga ima pacient do 7«jBa zuiavnika. tfjska* DOMACI ZDRAVNIK bo izšla konec aprila. Zanjo velja do izida subskrip-cena 99 din. Prodajna cena po izidu bo višja. Vabi sPrej1Tl0. k'alce- da si knjigo po prednaročr iški ceni čimprej zagotovijo. Naročila OaročiW^° VSt3 kni'yarJ1c. zastopniki in poverjeniki na šolah akviz-^er j+, s priložen« "nico pa Mladinska knjiga, Oddelek za prodajo po pošti, Ljubljana, Titov a ?/ Tli. naročilnica A O I natančen naslov H^le»(a> pri St .osebne izkaznice _fe^n**;«VL^<«E7iXy?«i STR0J 'a ^-lavu mm l°lc v,..1, strešne OPEKE ii n mm nn umi ■m mu Na.i Slrešl»e OPEKE ^lku °V v oglasnem od- 4.fem,REpO. Orehovi 1058 1057 *edbsije Vecjo Uk8°dni ceni prodam > ftP^ne SS22 MOSTA in I ^loviji^^LJE. Gorici 17, t ; Pl'°dama '059 U°vij,ea °- Vrb"i^ 10, Ra-1060 šče 9, 1061 stare Zasip 10o2 f «led°C,a^ KRAVI. Bodeš 5 6I- Bl^KE- Pogača, \ 1063 ševek JSCj.ffAVO. dobro tVlam ' Ccrkl"° 10V5 k?tpi a VU^iiv *°-«^ki 8?>e inV"Janje prašičje £?C° /i ifl! POSTE-°r^a 491(S din- Juva^čič. *Vhn ' lani 1066 0> T"°l TRAKTOR fer-nrSPr!kl1Cno Prikolico. °°r^a 49T din- Juva^čič. frolhn * Krani 106Ć S*°n 7"°l TRAKTOR fer S?lctl m \ icno P'ikoiico. ^voie1 Janhari«. Podreča "ču,- • Beleharjeva 49, i ^odi^ 'J • 1068 > z"1 Revizijo rr, 3' Cerklje 1069 Kupim rabljen TRAKTOR stever 18 KM. Struno Franc, Potovrh 23, Novo mesto 1015 Kupim STROJ za navijanje tuljav znamke auman. Fon Zvone, Sorlijcva 29, Kranj 1016 Kupim trodelno KNJIŽNO OMARO. Naslov v oglasnem oddelku 1017 Kupim HIDRAVLIKO za traktor deutz. Pivk V., Virmaše 47, škofja Loka 1018 Kupim OTROŠKO KOLO za šest let starega fantka. Moša Pijade 9, Kranj 1079 Nujno potrebujem SOBNO STRANIŠČE (stol) za bolnika. Ponudbe poslati pod :>čimprej« 1080 Kupim lahek GUMI VOZ. Naslov v oglasnem oddelku 1081 Kupim mlado KRAVO s teletom, dobro mlekarico, škofja Loka, Cesta talcev 20 1082 MOTORNA VOZILA Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1964. škrjanc Janez, Šenčur, Kuraltova 10 1019 Prodam AVTO taunus 17 M. Cesta na Klanec 57, Kranj 1020 Prodam NSU pretiš skuter, neregistriran, moped T-12 co-libri na tri prestave. Kafol D., Puštal 50, škofja Loka 1083 Prodam skoraj nov PONY EXPRES. Gregorčičeva 17, Cirče, Kranj 1084 Prodam FIAT 750, letnik 197(i. Klance 11, Komenda 1085 Kupim nov ali malo rabljen AVTO fiat 850, austin ali NSU princ. Naslov v oglasnem od tlel k u 1086 Prodani VW 1300, letnik 1968 s prikolico ali brez. Fra-kelj Jože, Dražgošc 56, Želez niki 1087 Prodam karambol i ranega SPAČKA. Cena 3500 din, in komplet GRAMOFONSKIH PLOŠČ za učenje ant-leščin^. Centa, Planina 9 tiJiiliiM Dva fanta iščeta SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »sostanovalca« 1021 Pošteno dekle išče SOBO v Škofji Loki. Plača dobro. Naslov v oglasnem oddelku 1022 Nudim STANOVANJE upokojenki in upokojencu za varstvo otroka. Naslov v oglasnem oddelku 1023 Dekle nujno išče SOBO v Kranju. Rakovec Francka, Kidričeva 9, Ljubljana 1024 Oddam SOBO za dopoldansko varovanje otrok in kuhanje. Mohorič, Skalica 10, Kranj 1025 Takoj oddam komfortno Opremljeno SOBO na Bledu. Informacije: Sladic, telefon Ljubljana 311-050 dopoldne 1088 Sprejmem SOSTANOVALCA. Jezerska cesta 6, Kranj 1089 Ugodno prodam takoj vse-Ijivo HIŠO v Bistrici pri Tržiču. Naslov v oglasnem oddelku 967 Prodam starejšo, takoj vse-Ijivo H ISO v Stari Loki. Ve-šter 10, škofja Loka 1090 takoj. Naslov v oglasnem oddelku 1091 5> £4»asy Sprejmem DEKLE ali GOSPO, ki bi na domu varovala dve leti staro deklico in eventualno pomagala pri gospodinjskih opravilih. Ponudbe poslati pod »varstvo pomoč« 890 Iščem ŽENSKO za varstvo dveh otrok starih tri mesece in 18 mesecev vsak drug teden po 8 ur. Naslov v oar-lasnem oddelku 1026 Iščem DELAVCA za cemen-tarsko obrt. Likozar Marjan. Benedikova 18. Kranj 1027 V službo sprejmem PEKOVSKEGA POMOČNIKA ali priučenega. PEKARIJA UMNIK, Šenčur pri Kraniu 1028 INSTRUIRAM matematiko za osemletko. Pridem na dom. Ponudbe poslati pod »1200 din« 1029 Zaposlim DELAVCA za polaganje parketa in plastičnih mas ter VAJENCA. Lahko IZGUBI IEMO mi Našel sem črnega PSA ovčarja. Jerala Ludvik, Podreča 15, Kranj 1030 Pred pokojninskim domom v Klanju izgubljen poročni PRSTAN vrnite proti nagradi Cernigoj Silvi, Kidričeva 29, Kranj 1031 Izgubljen poročni PRSTAN dobite pri Jerala, Stražiška 10, Kranj 1032 V Stražisču najdena. DENARNICA z manjšo vsoto denarja se dobi v Kocjanovi ulici 5, Kranj 1092 30 let star fant z manjšo kmetijo v ravnini, ki so ga razmere in čas pustile samega, želi spoznati dekle, ki si želi urediti lepo mirno družinsko življenje. Ponudbe poslati pod »Bled« 1033 Kmečki fant 28-176 z manjšo kmetijo in službo želi spoznati kmečko dekle, ki se želi poročiti na domačijo. Ponudbe poslati pod »domačija« 1034 ROLETE lesene, plastične in žaluzije naročite zastopniku Špilarju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610. Pišite, pridem na dom 433 CENJENE GOSTE obvvšCa-tno, da bo GOSTILNA LAK-NER na Ko k rici v sredo na DAN ZENA ODPRLA. Sprejemamo skupne in posamezne družbe. Za obisk se priporočamo. Verčič 971 CENJENE GOSTE obveščamo, da GOSTILNA ZAJC La-hovče sprejema vse skupne in posamezne družbe vsak dan za DAN ŽENA. Za obisk se priporočamo 1035 GRADITELJI, POZOR! Sporočam, da sem odprl OBRT. Delam vsa zidarska in keramična dela na novih gradnjah in adaptacijah solidno in hitro. Oglasite sc pismeno ali v nedeljah osebno. Dežman Tone, Tavčarjeva 2, Radovljica 1036 Sprejemam naročila za vsa ZIDARSKA DEI \. Bitiči Kadri, Sejmišči 7, Kranj 1037 i''.".' • ••<: v:: I MLADINSKI AKTIV MAV-CICE priredi v nedeljo. 5. marca, ob 18. uri MLADINSKI i'i Ls (graj bo ansan* bel TURISTI Vabljeni! 1038 GOSTILNA ALES na Br# gu čestita ženam ob njihovem prazniku in jih vabi v sjedo. 8, punca na VESLI O ZABAVO. Igral bo GUSTI.I L Vabljeni! 1039 KUD /ALOG prireja v nedeljo, 5. marca, ob 15. uri PLES. Igra kvintet RUDIJA JEVSKA. Vabljeni! 1094 GOSTILNA ZARJA Trboje prireja v počastitev dneva žena v soboto, 4. marca, in v sredo na praznik dan žena ZABAVO S PLESOM. Igral bo ansambel VESELI TOP-NICAR.I1. Vabljeni! Dipl. oec. LIDIJI LAZAR i| Kianja za uspešno opravljeno diplomo na Ekonomski fakulteti univerze v Ljubljani iskreno čestitajo domači 1093 Iskreno se zahvaljujem neznanemu najditelju, ki mi je vrnil žensko ročno uro, ki sem jo izgubila 22. februarja zvečer pred Prešernovim gledališčem. Danica Fiat žene — članice DU podružnice 2abnica-Bitnjc se najlepše zahvaljujemo upravnemu odboru po družnice ter tov. Cererju, zastopniku republiškega odbora društva upokojencev Ljubljana za ganljive besede v počastitev dneva žena pri Strahincu v Bit-njah 27. februarja 1972 Komisija za kadrovske zadeve pri Zavarovalnica Sava — PE Kranj ponovno objavlja prosto delovno mesto terenskega inštruktorja POGOJI: srednja ekonomska šola ali srednja komercialna šola ali gimnazija z zaključnim izpitom ter 4 leta delovnih izkušenj. Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami v zavarovalstvu. Kandidat naj stanuje na področju mesta Kranja. Prošnje za sprejem z dokazili o strokovnosti sprejema komisija za kadrovske zadeve pri PE Kranj do vključno 15. marca. GLAS * 30. STRAN SOBOTA — 4. MARCA Zahvala Ob boleči izgubi naše drage Anice FeCdin roj.Poiak sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem, posebno pa sosedom in vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, storili karkoli dobrega za pokojnico in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Bajžlju Janezu za prizadevanje pri zdravljenju. Vsem se lepo zahvaljujemo za darovano cvetje in venec, sosedom in sodelavcem iz tovarne Sava pa za prispevke skladu za gradnjo Onkološkega inštituta v Ljubljani. Prav posebno se zahvaljujemo za poslovilne besede tov. Knifičevi, tov. Grilovi, tov. Bascju, tov. Verbiču in tov. Križnarju, pevcem iz Naklega pod vodstvom tov. Zelnika za ganljivo petje, tov. Moharju pa za organizacijo in vodstvo pogreba. Žalujoči: mož Dušan, hčerka Dubravka, sin Uroš, mama in ata ter brat Branko z družino Naklo, 29. februarja 1972 Zahvala Ob bridki izgubi naše drage mame, stare mame, tete, sestre in sestrične Jerce Jošt roj.Kokaij Markonove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, ji darovali cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti v prerani grob. Zahvaljujemo se dr. Pircu Vladislavu in sestri Zinki za zdravljenje ter zdravniškemu osebju Psihiatrične bolnice v Ljubljani, g. župnikoma dr. Francu Rozmanu in Štefanu Babiču za spremstvo in ganljive besede. Posebna zahvala družini Bemostrovi za vsestransko pomoč v težkih trenutkih. Enaka zahvala pevcem iz Naklega za ganljivo petje ter članom kolektiva Oblačila Novost Tržič, Tekstilindusa in Peka. Vsem še enkrat iskrena hvala. Naklo, 28. februarja 1972 Žalujoči: mož Jože, hčerke Joži, Mici in Rezka z družinami ter hčerki Lucija in Tilka, sestra in brata Zahvala Ob smrti našega dragega moža in očeta Franjota Trobca gostilničarja in bivšega avtoprevoznika sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so počastili njegov spomin, darovali vence in cvetje, osebno ali pismeno izrekli sožalje ter nepozabnega pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Prisrčna hvala tudi dr. Novaku, dr. Skulju in dr. Romihu ter sestri Darinki Tarman za vso pomoč. Iskrena hvala gospodu duhovniku za spremstvo in poslovilne besede, enako tudi pevcem. Vsem in vsakemu posebej naša globoka zahvala. Žalujoči: žena Mim^ sin Lado, snaha Metka, Suzana in Marko Kranj, 15. februarja 1972 JAVNI NATEČAJ A. V najem oddajamo 2 urejena poslovna prostora v zgradbi Vodopivčeva 2, v Kranju, (pritličje) v obsegu 51,3 m in 21 m2, ki sta primerna za trgovski lokal oz. opravljanje storitvene obrti. POGOJI: 1. Izklicna najemnina znaša 20 din za m2 mesečno. 2. Varščino v znesku 2052 din (za večji poslovni prostor) oz. 840 din (za manjši poslovni prostor) Je-treba vplačati ob vložitvi ponudbe, in sicer na račun št. 515-1-878. B. Pismene ponudbe sprejemamo do vključno 20. 3. 1972 do 12. ure. Sprejeta bo ponudba ponudnika, ki bo ponudil najvišjo mesečno najemnino. Ponudbe pošljite v zaprti kuverti, na katero napišite: »Oddaja poslovnega prostora v najem' — nC odpiraj!« Odpiranje ponudb bo v sredo, dne 22. marca I9'z ob 13. uri, v prostorih Podjetja za stanovanjsko i° komunalno gospodarstvo, Kranj, Cesta JLA 6/»' Kranj, v sobi št. 10. Podrobnejše informacije se dobijo v Podjetju 23 stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Krani' Cesta JLA 6/V, soba št. 4 ali po telefonu 218-75, i°* terna 13. Ogled prostorov možen po predhodnem dogovoru- Podjetje za stanovanjsko In komunalno gospodarstvo Kram Podjetje VINO KRANJ Kranj, Mladinska 2 Komisija za delovna razmerja razglaša prosta delovna mesta: 1. prodajalke 2. 3 transportnih delavcev riučcri Pogoji: pod L: kvalificiran trgovski delavec, ali Prl trgovski delavec s 5-letno prakso; pod 2.: nekvalificiran delavec, odslužen vojaški roK-Nastop je mogoč takoj. OD sc določijo po P'aVl niku o delitvi OD. Poskusna doba traja 1 mesec-Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov. R°k *J predložitev prijav je 10 dni od dneva objave delovnega mesta. Ob bridki in prerani izgubi našega ljubega moža, očeta, sina, brata, strica, nečaka, bratranca in svaka Emila Arnška se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala č. duhovščini za obred in izrečene ganljive besede, šenčurskim gasilcem posebno pa tov. Golobu za izrečene besede, pevcem za odpete žalo-stinke in AMD Šenčur. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Anica, sin Emil, mama, ata, sestra Anica in ostalo s6rodstvo Šenčur, 26. februarja 1372 oče- Zahvala Ob bridki izgubi našega dragega očeta, starega ta, brata, strica in bratranca Franca Grošija iz Grada se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. sosedo!«' prijateljem, znancem in gospodu kaplanu iz CerKW za poslovilni govor. Zahvaljujemo se vsem, ki SO n*"" na kakršenkoli način pomagali v teh tenkih <-IllC vsem še enkrat iskrena hvala, žalujoči: sin in b!**™ z družinama p^dinska ckIPa NK Triglav: stojijo od leve proti desni Klaič, Mrak, štagar, Brezar, Fabjan, mPe. Melnik; cepijo Lebar, Tlvol, štular, Kordež, Valenčič, Blaže* in Valant Pred pričetkom nove nogometne sezone Mladi vračajo nekdanji ugled iftete-»«!ek$ Iet kranJski n°g°-W»,žlVe v senci drugih razSni{0v Kranja. Zaradi nogomS ^Zr°kov je kranJski kiBSimet.izgubil na ugledu, 8a Je pridobil pred pet- najstimi leti. Lani je devet najboljših nogometašev zapustilo Triglav in zaradi znane afere NK Triglav je izpadel drugič v svoji bogati zgodovini iz republiške lige. Seda- ^venstvo Železarne v sankanju Uri Drede^°. 5. marca ob 9. in rpL1f.eja..kornisiJa za šport . i želczai dika^rcacJjo Pri TO OOVin- rnej0u *clczarne Jesenice kanin no Drvenstvo v san- Boi«,"V°P| >>Pri Fencu« do v Planini pod Golico. V Planino pod Golico bosta udeležence tekmovanja vozila dva avtobusa z odhodom ob 7.30. Eden iz Koroške Bele, drugi s parkirnega prostora izpred železarne. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj bo ob 13. uri v hotelu Dom pod Golico. Priznanja za vodstvo kluba j.^^ubotncn p,C5 klub Tri,. anj" 1 BSU vaterpo-je Plavalni jetril 1,"81av Podelil za deset-UiPlom.>^Sno del° v klubu c!r- Miliv n Dragu Petriču, J°*etu T\U VeIičkoviču, dr. Rebolju, ing. Francu Nadižarju in Borutu Chvata-lu. Posebno diplomo in spominsko darilo je prejel trener kluba Peter Didič. Vaterpolisti pa so obdarili tudi svojega predsednika Mate Bcciča. Sah Prvak Harincki ga (1'Uštv" fn'Zaciji Sahovskeg no D * Lesce je bilo odigrajo im" M° LCSC V Šah" ™ je so- ^ tudi i lgralcev, med nji-P,vo ,Lta PT^^egornika. p°raza jS» Je osv°Jil °rez \'rZfJoic carinski. 2- S eriereo: \ "arinski 10-5. l<-r,e 9, 3. Mali 8,5. 4. Prestrl 7, 5. Hrovat 6, 6. Jovan 5,5, 7. Sifrar 5,5, 8. Se-gula in Vrečko po 4, 10. Kopač in Skrjanc po 3, 12. Lan-gus 1 točka. Drugo kategorijo sta potrdila Harinski in Prestrl, Jovan pa je osvojil tretjo kategorijo. D. Šiftar Prv enstvo v Šenčurju lovsko CVi Se ie začelo ša-N* tekmPrvenstvo Šenčurja. Wtov JT"^ SodeluJe 24 Pa tud- P^enstvu nasto- s° v «JL .nekaJ Pionirjev, ki v Prvih treh kolih že ne- kajkrat prijetno presenetili. Ob tej priložnosti so v okviru športnega društva Šenčur ustanovili šahovski klub. Turnir igrajo vsako sredo in nedeljo. B. Remic nja generacija nogometašev vsekakor ni sposobna, da bi pripeljala klub na nekdanjo kvaliteto. Večina igralcev prvega moštva igra v glavnem za rekreacijo. Najčešče se vidijo igralci skupaj le na tekmi. Vsakdo, ki želi igrati nogomet, ima mesto v prvi ekipi. Večinoma pa so tO igralci, ki so prišli i/ drugih klubov, oficirji JLA in igralci iz drugih republik. Vsekakor tako ne more iti naprej. Kdaj bodo dobili mladi igralci iz nogometne šole ali iz mladinske ekipe svojo priložnost? Ali so vsi nesposobni, da bi se uvrstili v pivo ekipo? Triglav že več let posveča veliko pozornost pionirjem. Osvojili so tudi naslov republiškega prvaka. Večjo pozornost pa bi morali posvetiti tudi mladincem. Pionirji, ki so osvojili predlani naslov prvaka SRS, sedaj igrajo v mladinski ekipi. Trenerske posle vodi Rudi Gros, ki pa je zaradi znane afere o pomlajevanju republiške reprezentance v Boru kaznovan z enoletno prepovedjo opravljanja funkcij v nogometu. Prepovedano mu je zato tudi vodenje kranjske ekipe. Njegov namestnik je Ivo Pcrko-vič, bivši trener prve ekipe. Po končanem jesenskem delu prvenstva v gorenjski ligi so mladinci Triglava v vodstvu. Od desetih tekem so dosegli šest zmag, trikrat igrali neodločeno in enkrat izgubili. To vsekakor ni neki posebni uspeh. Vsekakor so to mladi igralci, ki bodo še dve do tri sezone igrali v mladinski konkurenci. V Kranju se sprašujejo ljubitelji nogometa, če bo vendar ta mladinska generacija vrnila ugled kranjskemu nogometu. V klubu so prepričani, da bo prišlo čez nekaj let do prelomnice. P. Didič Nadaljevanje v gorenjski vaterpolski ligi Danes in jutri bodo z drugim in tretjim kolom nadaljevali s tekmovanjem v gorenjski vaterpolski ligi. V drugem sobotnem kolu, ki bo na sporedu ob 19. uri, se bodo srečali Triglav : Radovljica, Gimnazija : Vodovodni stolp, Iskra : Kamnik, Borec je prost, v nedeljo pa ob 7.30 Borec : Gimnazija, Vodovodni stolp : Iskra, Kamnik : Triglav, medtem ko je Radovljica prosta. Upamo, da bomo tudi v teh dveh kolih videli zanimivo vaterpolsko igro, saj so že v prvem kolu nekatere ekipe presenetile. —dh Občni zbor TVD Partizan Kranj Premalo pomoči Pred dnevi so imeli člani TVD Partizan Kranj svoj redni letni občni /bor. Zal pa se tega letnega zborovanja ni udeležil nihče od družbenopolitičnih organizacij, niti od občinske zveze za telesno kulturo, čeprav jih je društvo pravočasno povabilo. Iz. poročil je bilo razvidno, da društvo gostuje v treh telovadnicah in za to plačuje visoko najemnino. Nima pa še vedno lastne telovadnice, čeprav bi jo nujno potrebovalo. V svojih vrstah ima veliko članstva, predvsem pionirjev. Druga ugotovitev v poročilih pa je bila, da bo moralo društvo v letošnjem letu preseliti svoj počitniški tabor v Banjolah v oddaljeno Premamimo. Društvo sc bo moralo umakniti naraščajočemu turizmu, ki vedno bolj potiska v nerazvita področja telesno vzgojne organizacije. Ugotovili so, da je društvo glede na razvito dejavnost deležno vsekakor premajhne pomoči občinske zveze za telesno kulturo Kranj. Tudi v kadrih se čuti iz leta v leto veliko pomanjkanje, tako da kaže, da bo potrebno telesno vzgojo za pionirje zaradi pomanjkanja vodstvenega strokovnega kadra v bližnji prihodnosti ukiniti. Odpovedati pa se bodo morali tudi raznim tekmovanjem, ker s sedanjo dotacijo nc morejo izpeljati v celoti svojega programa. D. Komnenlč Hokej Jesenice : Partizan 11: 4 Jeseniški hokejisti so v sredo v polfinalni tekmi za jugoslovanski pokal gladko premagali beograjski Partizan z 11:4 in se tako uvrstili v finale. V prvi tekmi s Partizanom v Beogradu so sre- čanje izgubili. V finalu za jugoslovanski pokal pa so se sinoči pomerili v hali Tivoli z ljubljansko Olimpijo, vendar do zaključka redakcije še nismo prejeli rezultata. J. J. Triglav na kvalifikacije Mladi hokejisti Triglava so tudi letos osvojili naslov republiškega prvaka. S tem so si pridobili pravico udeležbe na kvalifikacijah za vstop v zvezno ligo — B skupina, ki bodo v marcu. Poleg Triglava bosta na kvalifikacijah sodelovala še Segesta iz Siska In Vojvodina iz Novega Sada. PLANICA Samb dvajset dni nas še loči od prvega svetovnega prvenstva v poletih v dolini pod Poncaml. Od 24. do 26. marca bo Plani: ca po treh letih spet sprejela najbolj drzne skakalce sveta, ki se bodo tokrat potegovali tudi za naslov svetovnega prvaka. Po prijavah sodeč bo nastopilo okoli 50 skakalcev iz 12 držav, med njimi tudi olimpijski zmagovalec na veliki skakalnici Poljak Fortuna in Japonci. V sredo, 22. marca bo po nalogu IS delegata preizkus velikanke, v petek, 24 marca, bodo za vse udeležence poskusni poleti, v soboto ln nedeljo, 25. In 26. mar- ca, pa bo prvenstvo. Smučarska zveza Jugoslavije je za planiško prireditev prijavila naslednje skakalce: brata Pudgar, Štefan-čič, Mesec, Norčlč in Pre-lovšek. Od ponedeljka, 6. marca, dalje pa so že v prodaji vstopnice in nalepke za avtomobile v vseh turističnih poslovalnicah v Sloveniji. Organizatorji računajo, da bo letošnjo planiško prireditev obiskalo več kot sto tisoč gledalcev. Pokroviteljstvo nad prvim svetovnim prvenstvom v poletih Je prevzel predsednik republike Josip Broz-Tito. J. Javornlk i An Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka je na zadnji seji sprejelo stališče, naj bi polovico regresa dobil vsak zaposlen, ostalo pa naj bi v delovnih organizacijah razdelili med tiste, ki res letujejo. »Kaj menite o stališču ObSS?« smo vprašali tri sindikalne delavce v treh škofjeloških podjetjih. Franc Gaber, predsednik osnovne organizacije sindikata v Jelovici: »V Jelovici smo že pred tremi leti razdelili regres v stalni in stimulativni del z namenom, da čim več članom kolektiva omogočimo letovanje. Tudi letos smo že sprejeli načrt delitve. Potrdil ga je tudi delavski svet. 400 dinarjev regresa bo dobil vsak član kolektiva. Stimulativni del pa tisti, ki bodo letovali na morju ali v planinah, kjer vsako leto zagotovimo dovolj postelj. Regresiramo teden dni dopusta. Delavec, ki jc v podjetju manj kot 5 let, bo prejel 30 din regresa dnevno, od 5 do 10 let 35 din, od 10 do 15 let 40 din in nad 15 let 50 dinarjev. Nezaposleni svojci prejmejo pb 20 dinarjev regresa dnevno. Delavcem s slabšim socialnim stanjem plačamo dopust v, celoti. Lani r je letovalo 415 naših delavcev in 540 njihovih svojcev, kar je dvakrat več .kdt pred tremi leti, ko smo uvedli stimulativni del.« inž. Jože Sever, predsednik osnovne organizacije sindikata v L-TH: tfVsak zaposleni dobi po 300 din regresa in 50 din za otroka in nezaposleno ženo. Sindikat pa posebej regresira do 10 dni letovanja. Lani je član kolektiva dobil za dan dopusta 25 din, svojci pa od 8 do 10 dinarjev. V penzionih Alpe Adria, Strunjanu in Zavoda za letovanja Kranj je lani letovalo 600 članov kolektiva in 542 njihovih svojcev. Dvajsetim članom, ki niso zmogli stroškov dopusta, je letovanje plačala sindikalna organi zacija. Tudi letos bomo s to obliko regresiranja dopustov nadaljevali, saj omogoča letovanje kar največ zaposlenim.« Milica Langerholc, tajnica osnovne organizacije sindikata v Šeširju: »Znano nam je stališče občinskega sindikalnega sveta. IO osnovne organizacije sindikata pa o njem še ni razpravljal. Mislim, da je taka delitev pametna, saj regres dobimo, da laže krijemo stroške letovanja. Do sedaj smo pri nas dobili regres vsi, ne glede na to, če smo preživeli dopust izven kraja bivališča.« L.Bogataj Socialni položaj slepih V torek popoldne je regionalni klub poslancev za Gorenjsko v Kranju pripravil z gorenjskimi poslanci socialno zdravstvenega zbora republiške skupščine posvetovanje o družbeni skrbi za slepe in o njihovem socialnem položaju. Posvetovanja so se udeležili tudi predstavniki zveze slepih Slovenije in organizacij slepih iz Kranja, Celja ln Kopra. Čeprav je uvodoma kazalo, da bo posvetovanje odpadlo, saj sta se ga od osmih poslancev udeležila le dva (Slavko Osredkar in Bojan dr. Fortič), so se odločili, da predstavniki zveze slepih razgrnejo problematiko in povedo predloge, ki naj bi jih poslanci upoštevali v razpravah v skupščini. Tako so ob tej priliki predstavniki slepih ponovno opozorili na nekatere dolgoletne probleme. Prikazali so predvsem premajhno skrb v naši republiki za starejše slepe, nadalje opozorili na potrebo po izboljšanju socialne varnosti in na njihov družbeni standard nasploh. Razložili so tudi predloge, da bi v prihodnje vsem slepim v republiki priznali status invalida, pravico do nadomestila za izgubljeni vid, nadalje pravico do dodatka za postrežbo ter pravico do rehabilitacije, tehničnih pripomočkov itd. Ce ti predlogi ne bodo sprejeti, pa se zveza slepih zavzema, da se z zakonom uredi položaj vsaj najbolj socialno ogroženih. Razen tega velja med predlogi omeniti stališče, da bi v Sloveniji vsakemu slepemu priznali status invalida, minimalna pomoč pa naj bi znašala polovico najnižje pokojnine. Podpredsednik socialno zdravstvenega zbora Slavko Osredkar je po razpravi zagotovil, da bodo z omenjeno problematiko seznanili vse gorenjske poslance, svet gorenjskih občin in zbor delegatov slovenskih občin. Rekel je tudi, da bodo poslanci v skupščini zagovarjali stališča slepih. A. 2. Obisk prt Katarinci Lukančevi je posebno doživeHc Toliko skrbno zbranih, za mnoge ljudi malenkosti' fc v njenem stanovanju združenih v čudovito celoto s o letne Hi&e. Tako urejena, povsod prisotna, za mnog ljudi je nepoznana, je tudi Katarinca. »Kaj bi pisah o meni,« se brani, »pišite o Loškem gledališču,« in isti hip sc spominja dogodkov iz druge svetovne votne, ko je kot mlado dekle pomagala terencem v Žetezn' kih, svojemu rojstnemu kraju. Pripoveduje o delu n1 Življenju takoj po vojni, ko je bila poverjenica Zfl socialno delo v Škofji Loki, o ropotu strojev v Gorenjski predilnici, o Loškem gledališču, kjer dela sedaj. Živahna je in. vedno pripravljena pomagati. Takšno jo poznajo igralci v gledališču, obiskovalci in LoČant- L. B. Priprave naveliko proslavo Odbor za proslavo 400. obletnice kmečkih puntov na Slovenskem, ki deluje pri republiški konferenci SZDL, bo ponovno obravnaval priprave na veliko obletnico. Zasnova za proslavo je bila sprejeta že leta 1970. Proslav- ovrt>1 ljanje naj bi ponovno ^ notilo zgodovinski P gj0 vseh kmečkih puntov na venskem. Še do 8. marca Delovne in druge organizacije ter občani kranjske občine, ki razpravljajo o letošnjem predlogu resolucije o razvoju gospodarstva in družbenih služb in o letošnjem predlogu proračuna, imajo čas za pripombe, mnenja in predloge še do 8. mar- ca. Javna razprava bo po 8. marcu končana, ker bodo ustrezne službe začele pripravljati dokončni predlog obeh dokumentov. Ob do-, končnem predlogu bosta razpravljala in sklepala oba zbora občinske skupščine 24. marca. A. ž.