V Ljubljani, petek dne 5. julija 1912.
Leto 1.
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
•M
Stev. 186.
—a ■ mmmBsmmm	mm m p..i!Lwjnrr.-Mf tim 8 j gg
Posamezna številka 6 vinarjev
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ol) nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletne K 10’—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se s:	pošilja	upravništvu.	n:
s:	Telefon	številka 118.	rt:
Na zatožni klopi.
Pred ljubljanskih deželnim sodiščem se je začela včeraj obravnava proti tržnemu nazor-niku Adolfu Ribnikarju, katerega dolži državno pracdništvo. da se je udeležil znanih septem-berskih demonstracij in bil nekak naposreden aranžer in voditelj teh ekscesov.
To mu očita obtožnica državnega pravdni-štva. faktorja, ki mu je dolžnost izslediti zločin in krivce dovesti kazni. Ljubljan. september-ski dogodki so bili res brutalni, toda ako se upošteva vzrok teh krvavih dogodkov, tedaj so opravičljivi; pobalinski in zahrbtni nastop ptujskih Nemcev napram Slovencem, udeležencem Ciril-Metodove skupščine je izzval v Ljubljani glasen odpor, ki si je dal duška v september-skih demonstracijah.
Te demonsrtacije niso bile izraz volje posameznika ne gotove politiške stranke, to so pokazali dogodki ob času demonstracij, ko so bili aretirani pristaši obeh slovenskih strank to so pokazale obravnave, kjer so sedeli na zatožni klopi somišljeniki obeh slovenskih strank! Septemberske demonstracije niso bile inscenacija z gotovim namenom, one so prišle same po sebi»
Toda od onih krvavih dni. ko je ves slovenski narod, brez razlike politiškega preprc-čai.„a stal ob grobu mučenikov Adamiča in Lundra pa do danes je minulo dokaj časa; pozabili so se takratni sklepi, pozabilo vse. kar je takrat združevalo ves sloven. narod! Par let je minulo od tega. žrtve septemberskih dogodkov gnijo v zemlji. a bratomorni boj na Slovenskem zahteva novih žrtev.
Naj bi sodišče oziroma državno pravdni-štvo mo iskalo krivcev, saj to je njih službena dolžnost, naj bi vodilo na zatožno klop tega ali onega, saj oseba je tukaj malenkost, ideja, ki so jo rodili v prvem hipu septemberski do godki je vse. vsakdo bi si mislil, sodna uprava se pokorava svoji uradni dolžnosti.
Ali Ribnikaijevega slučaja ne gre presojati raz to stališče.
Klerikalna, ali kakor se hoče sama imenovati Slovenska Ljudska Stranka je izrabljala napram napredni stranki septemberske dogodke od onega trenutka, ko je uvidela, da bo mogla iz te gonje pribirati sebi iz vladnih jasli dobre hrane, v kranjskem deželnem zboru je klerikalna stranka jemala v zaščito bar. Schwar-za in zavračala krivdo na vsakega, ki ji je bii politiško neljub. In kot končno žrtev so si izbrali Ribnikarja. Kekli smo. da se ne gre tukaj za osebe, naj bi sedel včeraj na zatožni klopi kdorkoli, mi bi v njem ne videli nikakega strankarja. mi bi videli v obtožencu splošen izraz in odpor, razpoloženje takratnih dni.
Toda predzgodovina včerajšnjega procesa je ostudna slika slovenskih strankarskih razmer. Slovenska oolitiška stranka, ki ima v svojem doI. programu kot najvažnejšo točko narodnost. je padla na nivo špiceljstva in vohunstva. Eden naiodločneiših faktorjev te stranke namestnik zaupnika krone je padel na nivo de-nuncijanta. Dolgo vrsto let sem je zbiral ma-tenjal. vodil zasebiiv. preiskave, uplival na sedanje in bodoče podrejence, da bi onečastil vsled^ strankarskih strasti spomin septemberskih žrtev, da bi uničil politiškega nasprotnika.
Posrečilo se mu je spraviti Ribnikarja na zatožno klop. obtožnica mu očita udeležbo pri demonstracijah, nekako vodstvo nad izgredniki. in naj izpade obravnava kakorkoli.' žalosten in gnusen spomin bo ostavila med’ nami.
LISTEK:
CONAN DOYLE:
Zgodbe napoleonskega Iluzarja
(Dalje.)
P
»Kako pa!« potrdi on, smehljaje se mojemu začudenju.
»Saj me cesar niti ne pozna!« sem ugovarjal. »Kako je torej mogoče, da me kliče k sebi?«
»Tega tudi jaz ne vem,« pravi Lasalle, vi-haje si brke. »Ako potrebuje dobre sablje, mu vendar ni treba iskati dol do mojih poročnikov; toda« — in zopet me potiplje po rami, kakor je bila njegova dobrodušna navada — »enkrat trka sreča na vrata vsakega moža. Tudi pri meni se je oglasila; kako bi bil drugače polkovnik pri desetem polku? Pokoncu, sinko, in mnogo sreče na pot!«
Ker je bila ura šele dve, me je zopet zapustil, obljubil pa je, da se vrne in me spremi v palačo. Bogme, kako počasi so naenkrat začele lezti minute! V vročični razburjenosti sem hodil po sobi semintja in ugibal na prečudne načine, kaj vendar zahteva cesar od mene. Ali je nemara slišal o kanonih, ki smo jih vzeli pri Slavkovem? Ne, ne, odtistihdob je bilo že dve leti, in vrhutega je imelo nebroj vojakov enake zasluge. Ali me hoče poplačati za moj dvoboj z adjutantom ruskega carja? Zdajci pa me prešine mrzla zona; spomnil sem se nekaterih malin grehov in aventur, ki je nemara slišal o njih m mu gotovo niso ugajale. A zopet sem se spomnil Lasalovih besed: »Ce potrebuje dobre sablje,« in to me je pomirilo. Saj je bilo jasno kakor beli dan, da polkovnik vsn.i sluti zvezo stvari, in če bi me čakalo kaj h bi gotovo
Katoliški duhovnik dr. Evgen Lampe Je zbiral materija), podpisal ovadbo državnemu pavdništvu. Take stvari so zasebna stvar posameznika. ker njegova stvar je. kai hoče veljati v ugledu drugih ljudi. Lampe hoče biti denun-cijant in je postal. Ali Ribnikarjev slučaj je popolnoma drugačen. Lampe cj denunciral tu kot pristaš klerikalne stranke, kot nje funkcijonar v deželnem odboru, denunciral je v imenu klerikalne stranke one stranke katera je sama sodelovala y narodnem odboru.
Glsilo te strnke »Slovenec« je javnost pripravljalo na to deriuncijacijo in o ovadbi, vedno so švigale vesti po straneh tega lista in že vnaprej je bilo čitati in spoznati, klerikalci so pripravljeni izrabiti septemberške dogodke v politiške svrhe. Za cilj so si vzeli Ribnikarja, tudi njim je bilo vseeno, kdo sedi na zatožni klopi, samo da je priznan somišljenik narodno-na-predne stranke, da se je' že cksponiral v politi-škem življenju. Tako žrtev so potrebovali klerikalci. ker hoteli so postaviti na zatožno klop narodno-napredno stranko in jo tako. spraviti v zvezo s septemberskimi dogodki.
Lampetova deittTficijacija leži danes nad klerikalno stranko, kakor velika, neizgovorjena psovka. Stranka, ki se v svojem politiškem boju poslužuje takih potov, je stranka morale, politi-ške nedostojnosti. Še značilnejše pa je to. da sc stranka, ki je danes na Slovenskem v popolni premoči, poslužuje napram manjšini takih sredstev. ki dokazujejo popolno moralno propalost!
Lampetova denuncijacija dokazuje, da je narodno-napredna ideja na Slovenskem močna in trdna, zato vodijo klerikalci proti nji najne-dostojneiši boj. boj politiških apašev. Brezobzirni boi klerikalizma na vsi črti proti narodno-napredni misij, dokazuje strah, ki ga imajo klerikalci pred svojim porazom! Klerikalci nadaljujejo s tem svojim politiškim bojem nemoralo, deželni šolski svet naj disciplinira one. ki so se udeležili Aškerčevega pogreba, ki je bil svobodomislec in nepatrijotičei državljan! Denunci-jaciia pade na denuncijacijo. a Lampe ne ve in se ne zaveda, da obtiči vsaka denuncijacija kot pljunek ua njegovem talarju, neizbrisevi r madež na stranki. y soglaša z njegovo moralor Obupna so že sredstva, ki jih porabljajo slovenski klerikalci napram napredni stranki, a ravno ta obupna sredstva morajo biti naprednim delavcem v brezprimerno izpodbudo. Stranka, ki so ji tako nedostojna sredstva dobrodošla. je nedostojna, da nosi ime slovenske stranke. Ti stranki, katero so njeni voditelji dvignili in doveli na ta pota. ki jih sledi sedaj, mora izginiti raz slovensko ozemlje, kar sicer moramo obupati nad usodo in bodočnostjo naroda !
Klerikalna stranka je stranka brezdomo-vinstva. politiška nemorala, strankarskih in osebnih koristi, ta stranka dovede narod do propasti!
In res sedi danes ta stranka na zatožni klopi!
Ne sedi na zatožni klopi Ribnikar, ne žrtev Septemberskih dogodkov, ne slovenska napredna ideja!
Na zatožni klopi sedi klerikalna stranka, a
sodnik ji ie vseslovenski narod!
Slovenski narod pa bo soglasno obsodil to stranko korupcije in propalostl. ter prelomi! nad njo palico!
In ta obsodba bo tolikanj krutejša, kolikor gnusnejši tnateriial. kolikor nedostojnejša pota si je izbral ovaduh Lampe!
ne bil tako hudoben, da bi mi voščil srečo. Ob tej misli mi je poskočilo srce. Sedel seru in pisal materi pismo, da je poslal cesar pome, hoteč slišati moj svet v jako resni zadevi. Moja mati je menila vedno, da je cesar zelo pameten mož; kako jo je morala moja novica pokrepiti v njenem mnenju!
Ob poluštirih sem začul na stopnicah La-sallovo sabljo, ki se je zadevala ob slehernem koraku, in takoj nato ie vstopil on sam. Spremljal ga je šepav gospod v črni obleki, z belimi manšetami in čednim ovratnr \ Mi vojaški ljudje sicer nismo poznali muov . civilistov, ali, tristo vragov, to je bil nekdo, ki ga je moral poznati vsak! Prvi pogled v tiste žareče oči, na smešno zgrbančeni nos in ravna, trdno zaprta usta mi je izdal, da imam pred seboj edinega moža v Franciji, ki se mora celo sam cesar ozirati nanj — mansieurja de Talleyrand.
Lasalle je povedal moje ime, in dočim sem jaz salutiral, me je pomotril državnik s svojim ostrim pogledom od nog do glave.
»Ali ste že povedali poročniku, zakaj mu je ukazano priti k cesarju?« je vprašal s tenkim falsetom, kakor da gre za navaden posel.
Moje oči so romale od enega teh dveh mož do drugega, in nisem se mogel premagati, da ne bi delal na tihem svojih opazk o ostrem nasprotju med njima: tu črnooblečeni diplomat, ki je sedel neslišno na ponudeni stol, tam lepi, veliki huzar v modri uniformi, ki se je posadil njemu nasproti in uprl eno roko v bok, dočim je počivala druga na ročniku sablje.
Lasalle se je obrnil k mehi. »»Stvar je namreč ta,«« je izpregovoril, naglo, kakor je bila njegova navada; »»ko sem bil davi pri cesarju, mu prineso neko pismo. Jedva ga odpre, že plane s stola v takem strahu, da zleti papir na tla. Sklonem se in mu ga poberem; on
Slovenska nanredna ideja bo pa s ponosom In prezirom odbila ta nedostojni napad klerikalnih propalic in stopala naprei v boj do zmage!
POLITIŠKA KRONIKA.
Skupni vojaški proračun za leto 1913. je
že v glavnih obrisih končan; jasno je že iz teh obrisov, da bo zahtevala vlada za prihodnje leto ogromne svote za vojaštvo. Z ozirom na letošnje izdatke zahteva vlada 17 in pol miljo-nov tekočih, a 19 iniljonov enkratnih izdatkov, tako. da bo po kvoti odpadlo na Avstrijo 23.21 miljonov. Tako bo skupni vojaški kredit za leto 1913 znašal (brez mornarice) okroglo 400 miljonov kron. Mornariški proračun pa zahteva za prihodnje leto 142 miljonov kredita, tako da bo skupno vojaški kredit za leto 1913 znašal okroglih 540 miljonov kron.
Vodja ogrske opoziciije pl. Justh je napisal kot tajni svetnik naravnost na cesarja pismo, v katerem popisuje zadnje dogodke na Ogrskem ter daje cesarju na razpolago, da mu odvzame dostojanstvo tajnega svetovalca.
Vojaška revolta v turški armadi dokazuje popolno desorganizacijo, ki jo je uvedel mlado-turški režim v vojsko. Vojno ministrstvo je pozvalo oficirje, da naj obsodijo dezerterje, a ti so izjavili, da so dezerterji pobegnili iz pa-triotičnih obzirov napram državi v protest proti sedanji vladi, da torej vlada ne srne kaznovati dezerterjev kot nevarnih upornikov. Sploh sc onaža v turških vojaških krogih popolna desorganizacija. Redna armada ne nastopa prav nič resno proti vedno večjemu številu dezerterjev, ki se družijo z albanskimi uporniki.
DNEVNI PREGLED.
Deriuncijamje in falzTflkatorji v deželnem odboru. Proces proti tržnemu nadzorniku Ribnikarju dviga glasno obtožnico proti kranjskemu deželnemu odboru v prvi vrsti proti denuncijantom Lampetu in Peganu, ki sta vodila nekako predpreiskavo proti Ribnikarju, ter potem izročila ves akt z ovadbo in Lam-petovim podpisom državnemu pravdništvu. Toda že prve priče v včerajšnji obravnavi so pokazale, kako sc je vodiJa ta »predpreis-kava«. Priči Kurent iii Dolinar sta odločno izjavila. da je Peganov protokol nepopoln t. j. da je Pegan falzificiral izpovedi zaslišancev in predložil sedišču popolno napačne oz. popravljene izpovedbe. Na vprašanje zagovornika dr. Novaka je pa priča Dolinar izjavil, da Pegan ni pustil niti prečitati niti podpisati njegove izpovedi, temveč ga je po zaslišanju enostavno odslovil. Ko je bil Pegan potem sam, je sestavil izpovedi posameznih prič in napisal, kar ga ie bilo volja! Zato so pa taka nasprot-stva v izpovedi pred deželnim inkvizitorjem in pred sodiščem. Klerikalcem ni bilo dosti, da so denuncirali Ribnikarja, ne falzificirali so izpovedi orič in tako hoteli vplivati na sodišče. Toda prva razprava je jasno dokazala popolno neverodostojnost teli izpovedi, kakor jih je protokoliral Pegan! Na ta način so klerikalci mogli sestaviti ovadbo proti Ribnikarju!
Čuden policijski komisar je vsekakor g. Jančigaj! Predvčerajšnjem se ie pripeljal iz Dolenskih Toplic, k.jer je na »dopustu« v Ljubljano. da nastopi kot priča proti Ribnikarju.
pa je strmel srepo tjavendan, kakor da je videl prikazen! »Fratelli deli’ Ajaccio!« je zamrmral, »Fratelli deli’ Ajaccio!« Kaj pomeni to, seveda nisem vedel: koliko laščine pa naj razume človek. ki je bil tam samo v dveh vojskah! Toda zdelo se mi je, da se je zmešalo cesarju, in vi, monsieur De Talleyfand, bi gotovo mislili isto, da ste videli pogled njegovih oči. Tisto pismo je prečital in sedel potem skoro pol ure, ne da bi se genil.««
»Pa vi?« je poizvedoval Talleyrand.
»»Jaz? Stal sem poleg in tudi nisem vedel kaj početi. Nenadoma pa se je zazdelo, da se je zopet osvestil.
»Lasalle,« me nagovori, »pri desetem polku imate gotovo par hrabrih častnikov?«
— Vsi so hrabri, sire, pravim jaz.
»No, pa če bi bilo treba izbrati nekoga, ki se je mogoče zanesti nanj, ki pa ni tak, da bi preveč premišljal — saj me razumete, Lasalle!
—	koga bi potem predlagali?«
Videl sem, da potrebuje človeka, ki ne bo silil pregloboko v njegove načrte.
— Imam moža, ki so ga same ostroge in brki, pravim, oficirja, ki mu misli ne uhajajo preko sabelj in konj.
»On je mož. ki ga potrebujem,« reče Napoleon, »pripeljite mi ga ob štirih!«
In tako, sinko, sem šel naravnost k tebi. Zdaj glej, da napraviš čast desetemu polku!«
Ne morem trditi, da so se mi posebno laskali razlogi, ki so bili napotili polkovnika, da je izbral mene, in tudi moj obraz je moral pričati o tem, kajti polkovnik se je zagrohotal na glas, in tudi Tal!eyrand se je zasmejal s suhim glasom, ko se j? obrnil k meni:
»Naj vam dam še dober svet, dragi moj! Vaš čoln plove zdaj v nevarno vodo, in marsikdo bi vam svetoval slabše od mejne. Nihče iz-
Posamezna številka 6 vinarjev.
s:	Uredništvo	in	upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglaBe se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telef.m številka 118.	~
Javna tajnost v Ljubljani je, da je ta gospod postal v zadnjem času malo preveč oblasten, k čemur pa mu ne daje prav nobenega vzroka njegova preteklost in mnogi čudni dogodki tekom njegovega komisarjevanja. Kak pojem pa ima ta komisar o uradni zadevi, kakor je obravnava, je pokazalo včerajšnje njegovo posto-pnje. Takoj začetkom obravnave je predsednik opozoril priče, da ne sme kakor je pač zakonito. niti ena ostati med poslušalstvom! Zunaj je čakalo mnogo prič. a niti ena si ni drznila v dvorano. Ko pa je predsednik začel za-slišavati prve priče, mestne policijske stražnike in uslužbence, se je priplazil komisar Jančigaj v dvorano in za vrati skrit slišal izpovedi prič. Šele po intervenciji urednika g. Pu-stoslemška še ie ta priča oddaljila iz dvorane. Kak namen je imel Jančigaj, ko je nepostavno prisluškoval izpovedbam prič, je jasno, hotel si je zapomniti izpovedi podrejenih mu stražnikov in jih uporabiti napram njim! Kaj čudno luč meče torej to postopanje na pravno izobrazbo in pojmovanje policijskega komisarja! Gospod Jančigaj se mogoče čuti vsemogočnega. a pazi naj. da ne bo še vsegamogoc-nosti prekmalu konec in to jako žalosten konec! Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce!
»Ljudska govorica« je vedno imenovala Ribnikarja kot voditelja septemberskih dogodkov. tako pravi obtožnica, na to ljudsko govorico se sklicuje državni pravdnik! A kje je iskati to ljudsko govorico, kdo je pravzaprav ta ljudska govorica. Nikdo ni smatral Ribnikarja kot sokrivca in aranžerja, edino »Slovenec« je namigaval vedno na to, torej je na ta način »Slovenec« državnemu pravdniku ljudska govorica! Kaka je ta ljudska govorica seje pokazalo že prvi dan obravnave, ko je nastopila priča Pust, ki spada pravzaprav po svojem obnašanju in svojih izpovedbah na zatožno klop ali pa v blaznico. Ako se državni pravdnik sklicuje na take govorice, tedaj mora stati njegov obtežilni materijal na kaj slabih nogah. Izpoved priče Pust, ki je mirno in ravnodušno priznal, da je prvikrat zaslišan pred preiskovalnim sodnikom lagal, naj bi bila ona govorica, katero je potem razširjal »Slovenec«, na katero se opira državno pravdništvo. Da so se denunci-jauti in falziiikatorji v deželnem odboru in okoli »Slovenca« opirali na besede lažnjivca, je prav razumljivo. Čudno pa je, da tudi državno pravdništvo sledi to pot in imenuje »Slovenčeva« na-migavanja in Pustove fantazije ljudsko govorico!
Gospod Štele je nahrulil na občnem zboru Kmetijske družbe g. Ribnikarja, češ, danes smo te vrgli iz Kmetijske družbe, skoro te bomo pa še iz magistrata! Torej že takrat so klerikalci pripravljali in aranžirali svojo gonjo proti Ribnikarju. Štefe je v gotovih momentih svojega razpoloženja precej klepetav in mu uide mar-sikaka nepremišljena beseda, tako je bilo tudi takrat. Štefe je delal po »Slovencu« in po graških listih (saj je znan dopisnik nemških listov) ono »ljudsko govorico«, na katero se tolikrat sklicuje državni pravdnik. Ves svet pa danes ve. da se je ovadba proti Ribnikarju delalaspo-razumno s »Slovenčevim« uredništvom in deželnim odborom!
Slovenski ulični napisi v Ljubljani se vedno nt dado miru ljubljanskim kazinotom, ki se po graških štimcah nad njimi pritožujejo. Ni jim dovolj, da so pred upravnim sodiščem s svojo ljubo Lino tako pogoreli, sedaj se sklicujejo na neko odredbo češke vlade, ki je tudi imena
med nas nima niti najmanjše slutnje, kaj pomeni ona reč ,a vendar je — med nami rečeno^— silno važno, da smo mi, ki vodimo usodo Francije, poučeni o vsem, kar se godi. Ali razumete, kaj mislim, monsieur Gerard?«
Reči moram, da nikakor nisem vedel, kam meri s svojimi besedami, toda priklonil sem se in napravil obraz, kakor da mi je vse jasno.
»Ravnajte torej prav previdno in molčite, ne pravite nikomur,« je nadaljeval. »Midva se ne bova javno pokazala z vami, a počakava vas tu in vam bova svetovala, kakor hitro nama poveste, kaj se je zgodilo med cesarjem in vami. A zdaj se odpravite, kajti netočnosti cesar ne odpušča.«
Odšel sem peš proti palači, ki je bila jedva kakih sto korakov daleč. V predsobi srečam Duroca. Dobri fant je begal skrbnega obraza med množico čakajočih semintja; saj je nosil, danes novo, škrlatno in zlato uniformo! Pravkar je šepnil monsieurju De Caulancourt, da so tu navzoči sami tuji vojvode, izmed katerih upajo nekateri doseči kraljevsko krono, drugi pa se tresejo straha, da jih najde prihodnja ura kot berače. Kakor hitro pa je slišal Duroc imenovati moje ime, me je spustil noter — in stal sem pred cesarjem.
Res sem bil videl tega velikega moža že mnogokrat od blizu, kadar smo bili v vojski, a tako še nikoli kakor danes. Kakšen je bil? Eh, majhen, bled možiček lepega čela in precej okroglih pleč, ki so jih dokaj povzdigovale bele do-kolenice in bele nogavice. Toda oči! Vsak, tudi tujec, je moral postati pozoren na njih pogled. Bil je tako čuden in postaj včasih tako trd, da je tudi najhrabrejšemu grenadirju otrpnilo srce od straha.
(Dalje.)
praških ulic prestavila v nemščino. Toda tudi to sklicevanje ne bo prav nič pomagalo, imena ljubljanskih ulic ostanejo za vse čase le slovenska in ako se ljubi kakemu kazinotu, da jih prestavlja, naj stori to, saj ima dovolj časa, a nazivi ostanejo le samoslovenski, pa naj se kazino tje še toliko jeze!
Nučičev poslovilni večer se je vršil sinoči v deželnem gledališču ljubljanskem ter najbolje uspel. Občinstvo sc je navdušeno poslavljalo od svojega dolgoletnega ljubljenca in mu izreklo vse svoje simpatije. Vsled pomanjkanja prostora priobčimo o večeru obširneje poročilo v jutrišnji številki!
Nesreča. V sredo zvečer je vozil z motornim kolesom 171etn,i Fran Gradišar po Kongresnem trgu in na voglu Zvezde zavil z največjo silo in naglico tako. da je priletel ob zid uršulinskega samostana. Padel ie raz kolo jn obležal nezavesten. Po mestu se je takoj razširil glas o veliki avtomobilski nesreči, no Gradišar se ie poškodoval le neznatno, ter so ga prepeljali v deželno bolnico, katero je pa kmalu zapustil. Vzrok nesreče je ker je vozil prehitro in potem v premalein loku zavil, kar je bilo vzrok, da ie zavozil ob zid. Motor se ie precej poškodoval.
Brzovlak št. 303. ki odhaja ob 5. uri 36 minut iz Divače se bo ustavljal v času od 15. julija do 15. septembra tudii na postajališčih Radik med Divačo in Herpeljem-Kozino.
Špijonaže in aretacije so sedai na dnevnem redu. Te dni je bil na južnem Tirolskem aretiran neki Prus Tandein. ker ie bil osumljen Špijonaže; ker so vse sumnje potrdile so ga izročili okrožnemu sodišču v Tridentu.
Sumljivi, slučaji kolere so se pojavili zopet
V Petrovaradinu. Analiza bakteriološkega instituta v Zagrebu je sicer konstatirala, da se ne gre v tem slučaju za kolero, vendar je zdravstveni svet izdal najobširnejše varnostne odredbe za Slavonijo in Hrvaško Primorje.
Kinematograf »Ideal«. Danes v petek dne 5. julija specialni večer:	1. Od jajca do pi-
ščanca. (Zanimiv naraven posnetek.) 2. Ura budilka. (Humoristično). 3. Ce oče odpotuje. (Drama). 4. Ob vznožju slikovite Rax. (Popotna slika). 5. Tašča nekaj voha. (Komičen prizor). 6. Smrt za vratom. (Sedanjosti najzanimivejša drama iz Divjega zapada. Isti predstavljalec kakor v filmu »Strah puščave«. Samo zvečer). 7. Mirko in naročni pes. (Ve-lekomično. igra Mirko Abilard). — V soboto »Skrivnost žene« (Lukrecija Borgia), prekrasna kolorirana učinkovitost v 2. dejanjih. V torek »Pustolovstva ločenega« veseloigra v 2. dejanjih z Moriceni v glavni vlogi DRUŠTVA.
Vstopnice la veselico 7. julija na dirkališču pod Tivoli se prodajajo v trafikah gdč. Dolenčeve v Prešernovi ulici, gospe Sešarkove v belenburgovi ulici in gospe Fuchsove na Marije Terezije cesti nasproti Kolizeja. Naval bo vsekakor velikanski pri blagajnah, zato naj si vsak preje nabavi vstopnice. Otroci do 10 let so v spremstvu staršev prosti vstopnine.
Veselica za Narodni sklad dne 7. julija se vrši ob slabem vremenu v vseh prostorih Narodnega doma. kamor gre par tisoč oseb. Vendar upamo, da nam bo vreme milo in da bomo rajali popoldne v solnčnem svitu, zvečer pa v prijetnem hladu pod tisočerimi zvezdami in obsevani od električne luči množice obločnic. ki bodo razsvetljevale veselični prostor, da bo svetel kot podnevi.
Odborova seja »Bratstva« se vrši danes ob 8. uri zvečer v restavraciji »Narodnega doma«. Liane odbora poživljamo, da se vsi udeleže seje. ker so na dnevnem redu važne zadeve!
Obnovljeni septemberski procesi v Ljubljani.
Ljubljana, 4. julija 1912.
Adolf Ribnikar pred sodiščem.
Danes ob 9. uri 'dopoldne se je pričela pred tukajšnjim deželnim sodiščem št. 79 razprava, ki je prava sramota za ves slovenski narod. Na zatožni klopi sedi tržni nadzornik, živinozdrav-nik in bivši deželni poslanec g. Adolf Ribnikar, katerega sta deželna odbornika dr. Lampe in ar. Pegan ovadila, da ie aranžiral september-ske demonstracije.
Razprava.
r, J°5n.0 °b 9- Uj'i J'e sljopil v dvorano senat. Predseduje višji deželnosodni svetnik Veder-njak (Slovenec), kot votanti funkcionirajo vi-Si deželnosodni svetnik dr. Hauften (Nemec),
svetnik°PnfrMn ^cjkl (Ncn?ec) in deželnosodni ?Zveneč). Zapisnikarja sta u	Lerdo	Bobravec. Državno prav-
dmstvo zastopa dr. Neuperger. zagovorništvo dr. Fran Novak.
^mn3v»rana le,n^bit0 .polna* Vse z veliko nestrpnostjo pričakuje pričetek razprave. »Gra-zer lagblatt« m »Tagespošta« imata svoia po-
!$£ klo^ Bled a' Ad°lf Rib?i!car sede S zatožno klop. Bled je m prepadel. Na obrazu se
, aeP.,,e, ^mesečni preiskovalni zapor zelo potil. Shujšal je precej.
Obtožnica.
u n°*j Ribnikar je sodeloval ptj septem-berskih demonstracijah in nekako vodil vse dogodke: zlasti se zdi. da je vodil oni oddelek demonstrantov, ki je prišel od pošte po Šelen-burgovih ulicah nasproti kazini. Ribnikar je bil ze v preiskavi, ali dokazati se mu ni moglo ničesar, vsled česar je bil kazenski prestopek ustavljen. A ljudska govorica je Ribnikairja vedno imenovala in označevala kot aranžerja Hemonstracij. Naknadna poizvedovanja pa so dognala, da je bil Ribnikar udeležen pri demonstracijah. Med demonstranti, ki so zadeli
V Uyg0Vl u,ici v P0l'c>lski kordon, je bil tudi Ribnikar, ki se je dvignil na voz Janeza Kunaverja in govoril množici, da na slovenski zemlji ne sme nikdo ovirati in zapirati poti Slovencem. S klicem: naprej ie skočil raz voz,
nakar je množica predrla policijski kordon in naskočila kazino. Ko so bile na kazini že razbite šipe. je hodil Ribnikar še vedno okoli, kakor da kentrolira delo demonstrantov, iz česar se da sklepati, dale bil vodja demonstrantov. Stražniki, ki so bili zaslišani takoj ix> onih dogodkih, so izpovedali v prilog obtoženca, ker se je baje na nje uplivalo. da naj ne izpovedo obtežilno za Ribnikarja. Da je bil Ribnikar v zvezi z aranžerji dernonstrancij se da sklepati že iz dejstva, da je dan pred demonstracijami nekoga svaril, da naj se pripravi, da bodo prihodnji dan razbili Nemcem šipe! Tudi je bil povsod na mestu, kjer so demonstranti opravljali svoje delo. Prišel pa je vedno na lice mesta. ko so demonstrantje že končali svoj napad in se oddaljili: tako da se da sklepati, da jj.e Ribnikar nadzoroval posamezne >oddeike demonstrantov. Ako se uvažuje to. tedaj je razumljivo, da se je Ribnikar udeležil neposredno demonstracij, da je vodil oddelek v Šelenburgovih ulicah in povzročil napad na kazino, vsled česar je obtožba popolnoma opravičena.
Zaslišanje.
Po precitanju obtožnice, kar je trajalo 7 minut se začne zasliševanje obtoženca.
Senatni predsednik Vedernjak: Ali se čutite krivega.
Ribnikar: Ne!
Vedernjak:	Vi	ste	živinozdravnik. kedaj
ste študije dokončali.
Ribnikar: L. 1906. Ko sem končal študije, sem stopil v službo dunajskega magistrata, kjer sem bil do spomladi I. 1907. Takrat sem odšel na Štajersko, kjer sem bil v Šmarju kot deželni živinozdravnik, in sicer do konca leta 1907. S 1. januarjem 1908 sem bil nastavljen pri Kmetijski družbi v Ljubljani kot živinorejski nadzornik obenem tudi kot ravnatelj pod-kovske šole v Ljubljani. Prvega januarja leta 1909. sem konečno nastopil na ljubljanskem magistratu službo kot tržni nadzornik z letno plačo -1566 K.
Vedernjak: Vam se očita da ste hujskali pri demonstracijah ljudstvo in tako povzročili ono veliko nesrečo. Kje ste takrat stali.
Ribnikar: V Prešernovi ulici.
Vedenvjak: Kako je bilo na shodu v Mestnem domu.
Ribnikar: Na shodu v Mestnem domu sem stal čisto blizu govornikov, ker sem se tudi kot žurnalist zanimal za govore. Smisel shoda je bil. naslikati ljudstvu položaj, ki je nastal po dogod. v Ptuju in pozvati vlado, da ščiti Slo-vencc pred takimi napadi. Cel shod. katerega se je udeležilo do 10.000 ljudi naj bi bil sijajna a dostojna manifestacija slovejiskega naroda za svoje pravice in protest proti nasilstvom ptujskih nemškutarjev. Govorniki so maso neprestano poživljali, naj se mirno razide. Ko je sijajni shod končan, se ie začela masa valiti proti Mestnemu trgu. Jaz seru se ji pridružil m ji sledil čez frančiškanski most. Ljudje so peli narodne slovenske pesmi kot ie navada ob takih prilikah. Tu sc ie masa razdelila. En del jc udrl v Wolfovo ulico, drugi pa skozi Prešernovo v Selenburgovo ulico. S to sem šel tudi jaz. Videl sem. da je naenkrat obstala.
V	ulici je stal namreč policijski kordofi. Krik in vpitje je postajalo vedno hujše. Policija je rinila ljudstvo, ki je hotelo pred kazino] nazaj. Mislil sem. da policija navala ne bo mogla vzdrzati. Jaz sem se prerinil čisto naprej. Smatral sem kot akademično izobražen človek za svojo dolžnost, da ljudstvo pomirim, da se ne zgodi kaj hudega. V tem trenutku je prišel od kazine sem kmet Kunaver z vozom. Stopil sem takoj na voz in pričel govoriti. Govora se natančno ne spominjam. Minula so od tedaj že štiri leta. Govoril sem v tem smislu kot govorniki v Mestnem domu. Poživljal sem množico, naj nikar ne rine naprej in naj bo pametna. — Kot 281etni mladenič. ki je ravno prišel po svojih študijah do poštenega kruha, mi niti na misel ni prišlo, da bi ljudstvo hujskal in si tako uničil vse. kar sem si priboril s stradanjem.
Vedernjak:	Vi ste torej le pomirjevali
ljudstvo. Po govoru ste stopili iz voza.
Ribnikar: Da.
Vedernjak:	Ali	Vas	ni pozval policijski
komisar Jančigaj, da stopite iz voza.
Ribnikar:	Mogoče,	a natančno ne vem.
Masa se je po mojem govoru v resnici pomirila. Nehalo je vpitje in prerivanje. Tudi pritisk na policijski kordon ni bil več tako močan. Več ljudi se je tudi že razšlo. Bil sem že prepričan. da se bo vse končalo mirno. Tu se je nenadoma zgodil slučaj, ki je potem postal usodepolen. Nekdo je zaupil. da je padlo iz Ko-slerjeve hiše črnilo. To je ljudi silno razburilo. Naval na policijo je bil vedno hujši. Policija se je pričela umikati. Med tem so pričeli v kazini že pokati šipe. Masa. ki je šla skozi WoI-fovo uiieo. je morala predreti kordon, na kar je odšla naravnost proti kazini, v katero je začela metati kamenje. V Šelenburgovi ulici ljudstvo takrat še ni moglo prodreti kordona. Ko pa je začula šklepetanje šip. policija ni mogla več mase vzdržati. V kratkem se je pričel napad na kazino tudi iz Šelenburgove ulice. Jaz sem nato odšel v Zvezdo,
Vedernjak: Ali nista bila tam tudi policijski svetnik Lavter.
Ribnikar: Mislim.
Vedernjak:	Alj	ste	videli, da so potem
prišli orožniki.
Ribnikar:	Da.	Ne	vem. kam sem potem
odšel. Dobil sem svojo družbo in sicer dr. Žerjava. njegovo soprogo, dr. Lavrenčiča in jurista Gilberta Zupančiča. S tem sem odšel proti magistratu in potem po Vodnikovem trgu. Tu sem videl, da ljudje razbijajo na Mahrovi šoli slišal Pa. da so razbili tudi že Huthov zavod na Poljanski cesti. Ko sem prišel čez jubilejski most. sem zvedel, da so demonstranti razbijali tudi že višje gori in sicer hišo krpjača Reis-nerja. Jaz sem bil še vedno v. svoji družbi. Ko sem prišel tja. že ni bilo žive^duše več tam. V hiši ni bilo nobene luči videti. Odšel sem nato po Šentpeterski cesti čez frančiškanski most
V	gostilno »Pri lipi« v Zidovski ulici. Z mirno vestjo tahko trdim, da sem popolnoma nedolžen. Če bi hujskal ljudstvo v Šelenburgovi ulici, bi isto policijski kordon lahko v hipu razbilo in udrlo med kazino. Da se pa napad na kazino ni poprej izvršil iz Šelenburgove ulice, dokazuje dejstvo, da so v kazini že pokale šipe. ko smo bili mi od nje še oddaljeni kakih 150 metrov.
Vedernjak: Vi ste rekli, da ste bili takrat še nepoznani v Ljubljani.^ Zakaj ste pa potem nastopil kot govornik v Šelenburgovi ulici.
Ribnikar: Videl sem že dovolj demonstracij posebno na Dunaju. Kot akademično izobražen človek sem smatral za svojo dolžnost. da opozorim demonstrante naj demonstrirajo mirno, da bo manifestacija imela večji in dostojnejši izid.
Vedernjak: Kako ste bili oblečeni takrat?
Ribnikar: Navadno obleko in slamnik.
Vedernjak: Bomo slišali, da niste govorili tako pomirjevalno. Pozvali ste baje maso. naj udre naprej in koncem govora zavpili: Naprej. Komisarju Jančigaju ste tudi rekli: Kaj boš ti tukaj, v Union pojdi, da te bodo ven vrgli. Kmet Kunaver tudi pravi, da je dobil utis. da ste hujskali ljudstvo.
Ribnikar; Mogoče je. da sem policijo prosil. naj pusti ljudstvo naprej. Lahko je tudi dobil kmet svoj utis. Kar se pa tiče Jančigaja, ki me ie nagovoril z besedami: Če ste zato tukaj, da mirite ljudstvo, vplivajte pomirjevalno. je iz tega jasno, da je moral vedeti, da sem poprej miril demonstrante. Ker me je pa tako surovo nahrulil, sem mu tudi jaz mogoče surovo odgovoril.
Vedernjak: Ali vas ni noben stražnik aretiral.
Ribnikar: Nobeden.
Vedernjak: Nekdo Vas je hotel, potem pa mu je baje drugi stražnik rekel: Ali ga ne poznaš. to je Ribnikar.
Ribnikar:	Policija me takrat še ni po-
znala. ker še nisem bil v magistralni službi.
Vedernjak:	Vi	ste	bili	takoj po demon-
stracijah v preiskavi, ki se je pa potem ustavila. Ljudska govorica pa je kljub temu še bila da ste Vi glavni krivec.
(Ljudska govorica, ali pravilno rečeno »Slovenec« in »Graz. Tagblatt«. Op. ured.)
Ribnikar: Pred štirimi leti sem bil v preiskavi. a takrat se mi ni moglo ničesar dokazati. Če bi kai zakrivil, bi o tem gotovo takoj vedela vlada in državna policija. Za časa pogreba Adamiča in Lundra se je sestavil poseben komite pod vodstvom dr. Majarona, ki je jamčil, da se izvrši pogreb brez vsakih demonstracij. Ta komite je bil predložen baronu Sclnvarzu. Zraven sem bil tudi jaz in Schwarz bi me gotovo ne potrdil, ako bi vlada vedela
o	meni kaj slabega.
Dr. Novak: Tako je. bravo!
Ribnikar: Če bi jaz hujskal demonstrante, bi o tem gotovo vlada zvedela že najpozneje v 24 urah in o tem poročala magistratu. Ker se pa mi ni moglo ničesar dokazati, so prvo preiskavo ustavili. Tekom let so se sedal znašli hudobni ljudje, ki ml takorekoč strežejo po življenju. Jaz sem se pričel kmalu politično razvijati. Postal sem celo deželni poslanec in s posebno eneržijo vedno pobijal to. kar je po mojem mnenju poguba slovenskega naroda, namreč klerikalizem. Pri občinskih volitvah v Ljubljani sem s svojo delavnostjo tudi mnogo pripomogel k temu. da je zmagala napredna stranka. To je seveda moje nasprotnike silno jezilo: začeli so me preganjati, kakor kako podgano. Gospodje so že v onem času. ko je bil na magistratu svetnik Laschan kot vladni komisar, skušali omajati moje stališče in me spraviti stran. Deželni odbor je vložil na vlado proti meni ovadbo, v kateri ie zahteval, naj me Laschan disciplinira in to samo radi tega] ker sem se drznil na naprednih shodih kritizirati škandalozno gospodarstvo deželnega odbora.
A želja deželnega odbora se ni izpolnila.
Jaz sem bil vesten v svoji službi in zato me je svetnik Laschan pustil pri miru.
Ko sem kmalu na to govoril tudi na občnem zboru Kmetijske družbe, kjer je bil tudi »Slovenčev« urednik Štefe. so me brez vsakega vzroka_ vrgli iz zbora, nakar se je Stele izrazil: Sedaj smo ga vrsli iz Kmetijske družbe. v kratkem ga bomo pa še iz ma1 ata. Slišal sem. da zbirajo proti meni materija!, da je vzel zopet vso stvar v roke sam deželni odbor. ir» da dr. Pegan zaslišuje priče. Jaz se nisem zato zmenil, ker se nisem ničesar bal, pozival sem vedno v listih klerikalce, naj vendar stopijo s fakti na dan, ker mi je »Slovenec« vedno očitaJL da sem vodil demonstracije. — Ljudska govorica! — Kaj pa ie to. To ni bilo ničesar drugega, kakor »Slovenec«, škofovski list In »Graz. T agblatt«. Samo en primer, kako delajo klerikalci ljudsko govorico in javno mnenje: 1 oslanec Silberer je ponesrečil v gorah. Io so vedeli tudi klerikalci. Vendar so se kljub temu izmislili, da je vsled goljufij pobegnil Pozneje so ga našlj. klerikalni listi so bili silno blamirani.
Dr. Novak: Šipe na kazini so že žvenketale. predno so prišli demonstrantje iz Šelenburgove ulice tja.
Ribnikar: Da.
Priče.
S tern je bilo končano glavno zasliševanje obtoženca.^ Na vrsto so prišle priče, katerih zaslišavanje je silno interesantno. Iz njih izpovedi se namreč vidi. kako sta dr. Pegan in dr. Lampe klanfala ovadbo. Pegan fe poklical meninič tebinič priče na deželni odbor in jih zaslišaval. Izpovedbe prič je dr. Pegan potem falzificiral. protokola seveda zato tudi nikomur ni prebral niti dal podpisati. Ovadba se ie sestavila prav po klerikalni morali.
Franc Kurent,
mestni stražnik. 41 let star izpove:
Na večer demonstracij seirt stal ob tri četrt 9. uri pri lonhalle. nato Zvezdi in potem v Selenburgovi ulici.
Vedernjak: Kje ste šli v Selenburgovof ulico.
Kurent: Skozi Zvezdo mimo kazine.
Vedernjak: Ali je bilo takrat že kaj ljudi v Zvezdi?
Kurent: Da.
Policijski kordon v Šelenburgovi ulioi je stal ravno nasproti Knaflove ulice. Bilo je
10	-12 mož. Zaprli smo celo cesto. Prvi naval množice je bil silen, potem pa se je množica pomirila. Od kazine je prišel kmalu kmet Kunaver z vozom na katerega je stopil Ribnikar in govoril množici par minut. Kaj ne vem, slišal sem le sledeče besede: »Mi Slovenci smo tu na domači zemlji.« Slišal sem tudi Jančigaja. ko je pozval Ribnikarja, naj stopi iz voza. Med Ribnikarjevim govorom ie večkrat padla beseda Ptuj. nakar je množica vedno zakričala: Fej! Ko je šel Ribnikar iz voza, se je začel pogajati z Jančigajem, da bi policija spustila množico naprej. Jančigaj tega sam ni mogel dovoliti in je šel vprašat pol. svet. Lav-terja. Ko je Jančigaj prišel nazaj, je izjavil, da bo policija pustila množico naprej, obenem pa policiji povedal, naj množico takoj, ko on razprostre roke. zopet ustavi. Množica je šla v; resnici počasi naprej. Ko. je Jančigaj raznrn-strl roke. ie na Kazini že pokalo. Demonstranti v VVolfovi ulici so namreč predrli policijski kordon in naskočili Kazino. Mi smo bili takrat šele nasproti Knaflove ulice. Jaz sem takoj, ko so začele pokati šipe rekel: Če bi se še v Wolfovi ulici policaji držali tako. kot mi. bi se nesreča gotovo ne zgodila. Ribnikarjev govor se ineni ni zde! hujskajoč ampak le spod*-bujajoč. Navduševal je množico za narodno stvar. Če bi hujskal, bi podpiral maso. naj prodre kordon in	razbije	vse	šipe.
Vedernjak: Vi	ste bili	par	tednov po	de-
monstruaoijah o dogodkih zaslišani. Zakaj niste izpovedali o Ribnikarjevem konfliktu z Jančigajem.
Kurent:	Mislil	sem,,	da bo to Jančigaj
sam opravil, če je spoznal kaj za kaznjivo. .
Vedernjak; Govori se. da ste se bali. da zgubite službo in zato niste vsega povedali.
Kurent: Jaz sem povedal vse. Če se je čutil Jančigaj razžaljenega bi lahko to siam storil, ker je jurist.
Vedernjak: Vi	ste bili	zaslišan] pri deželnem odboru. Kako	ste naslikali	takrat vaš	do-
godek.
Kurent: Raviiotako kot sem storil to danes!
Vedernjak:	V	ovadbi	deželnega odbora
pa ie zapisano precej več.
Kurent: Potem ie dr. Pegan inojo izpoved predrugačil. (Ogorčenje v dvorani).
Vedenjak: Ali ste slišali, da bi Ribnikar poživljal množico, naj ne sila naprej.
Kurent: Ne vem. Se nisem zanimal, ker sem pazil na ljudi.
Vederniak: Ali je 1. 1908. kdo uplival na
Vas. da bi kako drugače izpovedal«.
Kurent: Nihče. Šef je rekel, da nai vsak vse pove. kar ve.
Dr. Novak: Ali je po Ribnikarjevem govoru masa pritiskala na kordon.
Kurent: Pritiski je zelo ponehal. Če bi imasa hotela pritisniti, bi pa lahko kordon predrla.
Dr. Novak: Kje je stat takrat kordon, ko je Ribnikar neha! govoriti.
Kurent:	Kakih	200—250	m	od kazine.
Potem smo dobili povelje, naj gremo počasi naprej.
Dr. Novak: Ali Vam ni stražnik Hudales nekoč nravi!, da mu ie Pust pravi!, da je Rib-bnikarja na sodniji tako »verteullov«. da bo najmani 10 mesecev sedel. Pust je baje tudi rekel: Da bi ga vsaj še drugi tako očrnili; potem bo sedei.
Kurent: l)a Hudales mi je pripovedoval, da mu je to pravil Pust sam.
Ivan Dolinar
užit. preglednik izpove:
Jaz sem pet let v mestni službi. Po shodu v Mestnem domu. kjer se ni govorilo ničesar slabega.,, sem šel za vodo čez frančiškanski most v Šelenburgovo ulico. Tani sem zagledal Ribnikarja, ki jc govoril z nekega vzvišenega mesta. Slišal sem le sledeče besede: Mi smo Slovenci, kdo nam more braniti naprej. Nekdo je naenkrat zavpil: Iz Koslerjeve hiše je padla tinta.
v?derniak: Kaj mislite, ali je bil Ribnikar-' jev govor hujskajoč ali pomirjevalen.
Dolinar; Nobenega vtisa nisem imel. Govoril je navdušeno.
Vedernjak: Ribnikar ie rekel, da je miril.
Dolinar: Nisem slišal.
Novak: Vi ste bili tudi zaslišanj pri deželnem odboru. Alj so Vam po izpovedi prebrali protokol in dali podpisat.
Dolinar: Ne.
Ivan Pust
bivši policijski stražnik, sedaj magistratni sluga pride na vrsto. To ie glavna obtežiina priča, od katere ovaditelji največ pričakujejo.
Dr. Novak; Prosim slavno sodišče, da se priče ne zapriseže. ker je 1. 1908. popolnoma drugače izpovedal, kakor letos pri dež. odboru. (Pust. se začne silno razburjati, (Opt. ured.) i
Pust je bil tudi radi gluhosti odpušen iz pol. službe. Znano je tudi. da je izjavil Hu-dalesu. da je Ribnikarja »verteuflov«. Dalje je Pristovu izjavil, da ie na Rnbnikarja silno srdit.
Drž. pravdnik se protivi temu predlogu.
Sodni dvor sklene, da se najprej zasliši Pristova in Hudalesa.
Filip Pristov.
Vedernjak: Kako ste prišli s Pustom radi Ribnikarja na razgovor.
Pristov:	Šel sem kot ribič gledat vodo.
Bilo je ob pol dveh popoldne, ko pride k meni Pust in me vpraša: Kaj pa Ribnikar. Jaz sem mu odgovoril:	Ja. sedi sedaj. Nato mi je
Pust odgovoril: Znaš. iaz sem na tega vraga silno srdit. Da bi ga vsaj zaprli. Pozneje sem
Zvedel, da Ribnikar sploh ni dobro zapisan pri policiji in da je Pust glavna obtežilna priča v Ribnikarievi aferi.
Hudales Martin
mestni srtažnik pove. da ne ve. da bi bil Pust kaj jezen na Ribnikarja.
Vedernjak; Ali niste Kurentu pripovedovali. da Vam je Pust rekel, da je Ribnikarja i»verteuflov«. da bo »fest« kaznovan.
Hudales; Da in sicer kmalu po zaslišanju pri sodniji mi je to pravil.
Vedernjak: Kje ste bili za časa demonstracij?
Hudales: Na vogalu kazine, pri prvem kostanju. Videl sem. da je Jančigaj nekaj Ribnikarju rekel, nakar mu je ta odgovoril: Če s} komisar, pojdi v Union, da te »im oklofutano.
Vedernjak: Ali Vas je kdo I. 1908. nagovarjal. da govorite pri preiskavi drugače.
Hudales: Mene ne.
Pust Ivan
mestni sluga:	Mogoče	ie.	da	sem Pristovu
tekel, kar ie izpovedal.
Vedernjak: Kaj pa Hudalesit.
Pust:	Hudalesu	sem res rekel, da sem
Ribnikarja »verteuflov«.
Vedernjak: Kje ste bili za časa demonstracij?
Pust: Najprej v Wolfovi ulici, potem v
P” elenburgovi ulici, kjer je bilo 600—700 ljudi.
red kazino sem Ribnikarja pograbil za roko, a se mi je zmuznil. Videl sem ga tudi., ko je govoril' na vozu. Po govoru ie masa takoj predrla kordon.
Vedernjak: Kje je bil kordon predrt.
i1	Pust: Pri Knaflovi ulici. Jaz sem stal par korakov pred Ribnikarjem.
Vedernjak: Ali je Ribnikar miril ljudstvo.
Pust: Hujskal.
Vedernjak:	Zakaj	ga niste 1. 1908. na-
znanili'.
Pust; _ Bil sem takrat za provizoričnega Stražnika in sem se bal. da zgubim službo.
Vedernjak: Ali niste .vedeli, da ne smete lagati.
Eust: Ne vem. ka sem govoril pred preiskovalnim sodnikom.
Dr. Novak: Kako pa to. da se tako dobro Spominjate, kaj je Ribnikar govoril 1. 1908. Kdo vam je rekel, da boste službo zgubili. Prosim g. predsednika, da to stvar pričo IVPirajfa.
Vedernjak: Ne vprašam. -|r Dr. Novak: Zahtevam senatni sklep.
Pust: iTo je moja stvar, kdo mi je to Stekel.
Sodni dvor odkloni zahtevo zagovornika.
Ob pol eni uri opoldne predsednik prekine razpravo.
\	Popoldanska	razprava.
Razprava sie nadaljuje ob tretji mfl popoldne
Ignacij Voie 1 uradnik pri clr. Peganu izpove: Za časa demonstracij sem bil še učenec na obrtni šoli.
< :SeI sem z gručo ljudij po Prešernovi ulici ,00 poste in Knaflove ulice, kjer je stala policija. Stal sem 15 korakov od kordona. Od kazine je prišel voz. na katerega je stopil Rib-.iftikaru in zaklical: Ko smo bil? visokošolcj na iDunahi. smo predrl! kordone, pa bi jih tukaj
3e. Ko je bil konec govora je občinstvo pre-rlo policijski kordon.
Vedernjak: Alis te slišali, da je Ribnikar koncem govora zavpil »Naprej!«!
. Voje: Ne vem. Imel sem pa. utis. da poživlja množico, da udre pred kazino. Ko so pokale sipe na kazini sem stal v Zvezdi Jančigaja nisem videl.
Ribnikar: Kar se tiče onih besdi. izjav-PITV ? Sjin 1 ekel. .da niti na Dunaju nismo piedrli koidona. pa bi_e;a tu. Če bi jaz to rekel, potem ne bi sel Jančigaja prosit, naj spusti ljudstvo počasi naprej.
Ivan Kunaver
.41 leta star, posestnik v Klečah pravi: Peljal sem popi ej zelje na Glince. Nazai sem šel pro-^	v,	Zvezdi sem slišal žvižganje. Ne-
r| I -t. a ne bom 1T10Rcl naprej. Ko jpridem v Selenburgovo ulico stopi Ribnikar
;!na voz in je začel ljudi navduševati Natančnega ne vem ničesar. Prosil sem policijo naj jne spusti skozi, kar se je tudi zgodilo. Na levem krilu se je kordon pri tem predrl Pokanja na kazini nisem slišal.
Pavel Mašič
?? .let ster tučlitefjiščnik. Videl sienr voznika ki je prišel od kazine. Nekdo je stopil na voz m pravil, da so na Dunaju, ko ie bil še akademik. predrli kordon, da ga tu tildi lahko
C° SW.Z voza- jer bil Policijski kordon prodrt. Slišal sem tudi pokanje šip na kazini btal sem ravno nasproti kazine. Moje mne-je-Je h°tel Ribnikar s svojim ljudstvom Skušati doseči, da bi demonstranti prodrli kordon.
■■ Vedernjak:	Ali	ste slišali kako- besedo:
Naprej!
Mašič: Ne.
Dr. Novak* Ali ste se Vi zapomnili govor posebno besede, katere ste povedali.
^ Mašič: Voje me je vpjašal. če sem slišal ,te besede in me nanje opozoril ■- Novak: Ali ste slišali konec govora»
Mašič: Ne!
Miha Sitar
•46 let star. policijski nadstražnik.
Ko je bil shod. sem bil na Dunajski cesti. Po Prešernovi ulici je prišla iz shoda velika ftmožica ljudi, katero smo ustavili pred pošto.
O	Ribnikarju, ki je govoril z voza ne vem drugega, kakor, da je rabit enkirat besedo Policaj Kmalu po govoru je masa predrla kordon. Komisarja Jančigaja nisem nikjer videl.
Vedernjak: 28. septembra 1908 ste pri za-Sljšanjji rekli, da so šipe na kazini že pokale,
ko je bil v I resernovi ulici še kordon.
Sitar: Se ne spominjam. Ko ženi prišel h kazini, sem videl, da so iz Zvezde metali kamenje. Ko je Ribnikar stopil z voza. ga nisem yeč videl.
Vedernjak: Vi ste bili tudi zaslišani pri deželnem odboru. Kaj ste tam povedali.
Sitar: Ravno to. kot sedaj.
Vedernjak: Ovadba pravi, da ste Vi pri dež. odboru rekli, da je Ribnikar poživljal ljudstvo, naj udre skozi kordon, to pa da bi Ribnikar miril, ste odločno zanikali.
Sitar: Tega injsem rekel, ker nisem slišal govora.
Franc Jančigaj
policijski komisar izpove: Bil sem v Šelen-burgovi ulici poveljnik kordona; bilo je 12 možv Množica je hotela skozi, a mi smo jo zadržali. Ko je prišel kmet z vozom, je nenadoma prišel Rbnikar in nekaj govoril; a razumi! nisem ničesar. Moja dolžnost je bila, da sem ga opozoril, naj gre z voza. Ribnikar je šel doli. Kmalu nato ie bil kordon predrt. Šli smo polagoma naprej, med tem pa je že pokalo pred kazino. Zdi se mi. da smo šli polagoma proti kazini, toda poprej je ljudstvo že enkrat prodrlo kordon in premetavalo policijo.
Vedernjak: Ali ste slišali, kaj je Ribnikar na shodu govoril.
Jančigaj; Ne. Nisem slišal.
iVedernjak: Ali je hujskal.
Jančigaj: Nisem slišal govora.
-Vedernjak: Do kam ste prišli, ko so začele šipe pokati.
Jančigaj: Ko smo tja prišli, so vse prek metali kamenje na kazino.
Vedernjak:	Ali	je	Ribnikar govoril z
Lavtarjem.
Jančigaj: Lavter mi je nekoč pozneje pravil. da jeprišel Ribnikar k njemu in mu pravil, da je miril ljudstvo.
Vedernjak: Ali Vam je fes Ribnikar rekel. da pojdite v Union, da Vas tam oklu-fotajo.
Jančiča 1: Ne vem ničesar o tem. Ribnikar se je predng je šel na voz popolnoma mirno zadržat.
Vedernjak: Ali poznate Pusta.
Jančigaj: Glede verodostojnosti je zane-
! sem zapazil, da pretirava. Na ovadbe sem se zmirom zanesel.
Vedernjak: Kaj pa Ažman.
Jančigaj; Je verodostojen.
Dr Novak: Ali' Vam je kak stražnik poročal. daJe^Ribnikar hujskal.
i	.	:	Nikdo.	Tudi	ne vem. da bi kdo
noter Ribnikarja aretirati.
Ivan Lavter
policijski svetnik v Ljubljani pravi*
daj, lem š^st? ,eto v Ljubljani. Moštvo innoam d°br0- ^ Ivanu Pustu sem podal 1
V	?8- ,n,osebno sPnče\$lo. na katero se še sedaj. sklicujem. Pust ie zelo razburljiv v službi. a ie povoljno služboval. Sicer pa je več-krat pretiraval.
Vedernjak;^ Kak pa je Ažman.
Lavter: Ažman je zelo inteligenten, sposoben m premeten.
Vedernjak; Kako je bilo z izgredi.
Lavter: Vem samo to, da je prišel k meni pred kazino. Kedaj rte vem. Mislim, da je bilo pobijanje že v polnem tiru. Meni se je predstavil in prosil, naj pustim kordon, ker bo pomiril jjudi, da ne bodo kaj storili.
,., Vedernjak; Ali so bile šipe takrat že pobite?
Lavter: Ne vem.
Vedernjak; To veste dobro, da je rekel, da bo ljudstvo miril.
Lavter: To vem dobro,
Vedernjak: Kje je bil Jančigaj takrat.
Lavter: Bil je komandant kordona v Še-lenburgovi ulici.
Vedernjak: Ali ste potem poročali o vseh dogodkih natančno.
Lav t-er: Da.
Predsednik nato prebere Lavtarjevo poročilo .o dogodkih na državno pravdništvo.
Ribnikar: Sr,ni sem Lavter ju čisto resno izjavil, da hočem vzdržati red.
Neuperger:	Z	bivšim županom Hribar-
jem sta nmcla radi obtožbe dvakrat konflikt.
Lavter: To je najina interna stvar in jaz zelo nerad nato odgovarjam. To sem izjavil tudi zaupno na deželnem odboru.
Dr. Novak: Ali Vam je na dan demonstracij kdo poveilal. da ie Ribnikar na vozu hujskal.
Lavter; Ne.
Štefan Goričan
mestni poliejski nadstražnik izpove:
Prišel sem iz Mestnega doma v Šelen-burgovo ulico,, kjer so me uvrstili v kordon, ki je zapiral Selenburgovo ulico. ko. je prišla množica, sem videl nekega na vozil ki je govoril ;
Vedernjak: Kaj je govoril dotičnik?
Priča: Nisem slišal ničesar.
-	Vedernjak: Ali ste poznali Ribnikarja?,
Priča: Ne.
Vedernjak; Kam ie odšel Ribftikar?
Priča: Videl ga nisem več!
Vedernjak: Ali je bil tam komisar Jančigaj. ,;
Priča: Da! — Potem so demonstrantje predrli kordon.
Vedernjak: Kak utis ste imeli od govora na vozu.
Priča: Jaz nisem sklepal ničesar, ker sem-imel preveč delat.
Vedernjak: Ali ste slišali Ribnikarja. rda je klical; naprej, proti kazini.
Priča:	Upjja	je vsa množica in kazala
proti kazini.
Vedernjak: Ali ie takoj po Ribnikar jev em govoru množica razbila kordon! Kdaj so začele pokati šipe.
Priča: Ko sem slišal pokanje šip. je kordon še stal. le posameznike smo na povelje Jančigaja pustili skozi kordon.
Vedernjak: Ali se vam je kdaj namililo, da izpovejte ugodno za Ribnikarja.
Priča: Tega ni rekel nikdo. a Jaz se nato niti ne bi oziral.
Haufien: Ali je šel obtoženec sam ali z množico proti kazini.
Priča; Ribnikarja sploh videl nisem več poznej^.
Dr. Novak: čez koliko časa je dal Jančigaj znamenje. da se spuščajo posamezniki.
Priča: Po končanem Ribnikarjevem govoru.
Neuperger:	Predlagam,	da	se	prebere
prvotna izpoved priče.
Vedernjak prečita njegovo prvo izpoved, ki se v bistvu ne razlikuje od njegove današnje, nato odredi petminutno pavzo. Po pavzi za-priseže skupno vse priče, ki so bile že včeraj zaslišane!
Jakob Podreberšek,
policijski stražnik pravi:
Bil sem v kordonu v Wolfovi ulici, kjer smo imeli nalog spuščati posameznike skozi, ko pa je prišla množica, je raztrdala kordon, ko sem prišel do kazinesobile šipe že razbite.
Vedernjak: Ali so bile pred kordonom dame, ki so hujskale naprej?
Priča: Ne vem!
Vedernjak: Ali se j'e na Vas kaj uplivalo?
Priča: Ne!
Dr. Novak: Ali se je sploh govorilo kaj takega?
Priča: Ne!
Jakob Kržan,
policijski nadstražnik:
Bil sem v Wolfovi ulici, kjer smo spuščali posameznike skozi. Ko je prišla množica je nekoga vrgla božjast, v tem je pa množica že prodrla kordon! V tem času, predno je bil kordon predrt, so se že čuli klici, da je kazina
že razbita! Ribnikarja nisem videl prav nič’ ves večer.
Neuperger: Ribnikar je pa rekel, da je masa iz Wolfove ulice prej prodrla do kazine.
Priča: Množica je prišla kordonu za hrbet in je lahko ta razbila kazino.
Vedernjak: Zakaj je prišel Pust od policije.
Priča: Ker je gluh!
Jernej Papler policijski stražnik izpove isto kot prejšnji priči.
Vedernjak: Ali je mogoče, da so ti posa-j mezniki, ki ste jih pustili skozi, razbili kazino.
Priča: Popolnoma mogoče, ali so pa bili tudi drugi, ki so lahko prišli od drugod.
Ribnikar: Predno so bili postavljeni kor-, doni, so bili v »Zvezdi« demonstrantje, ki so demonstrilali pred kazino.
Anton Švigelj
policijski stražnik izpove:	.	.
Bil sem v kordonu v Selcu b u rgo V t ulici., Tam je stopil nekdo na voz, Ribnikarja še nisem poznal, kaj je govoril, ne vem. Ljudstvo je kričalo vse povprčk.
Vedernjak: Kaj je govoril Ribnikar?
Priča: Ne vem!
Vedernjak: Kak utis je naredil govor na Vas?
Priča: Nisem pazil nič na besede.
Vedernjak: Ali je rekel komisar Jančigaj, 'da naj se umakne kordon nazaj za par korakov.
Priča: Se ne spominjam.
Vedernjak: Kdaj so bile šipe na kazini pobite?
Priča: Se ne spominjam natanko, alt vem, da so šipe žvenketale že predno je bil kordon razbit
Vedernjak: V preiskavi ste rekli, rda je Ribnikar rekel in poživljal: naprej! .
Priča: Se ne vem natanko izpovedati, ker, so od tega minula že štiri leta! A uspeh tega govora ni bil tak, da bi po njem razbili kordon, ker kordonsmo vzdrževali še pozneje.	.
___________(Dalje.)
Odgovorni urednik Ra'divoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne*.
Bratje!
Jutri v soboto dne 6. f. m. ob 7. uri zvečer se vrnejo iz Prage naši tekmovalci, njim na čelu brat Stane Vidmar, ki si je priboril na tekmi slovanskega Sokolstva prvenstvo, kar je za slovensko Sokolstvo in za ves slovenski narod velikanskega pomena.
Zato je naša dolžnost, da brate tekmovalce ob njih povratku dostojno sprejmemo.
1 Poživljamo Vas, ljubljanski in okoliški Sokoli, da se tega sprejema v čim največjem številu udeležite.
Zbirališče na vrtu „Narod. doma“ ob 6. uri, odkoder odkorakamo ob pol 7. uri zvečer na južni kolodvor. Na zdarl
Za Predsedstvo .Slovenske Sokolske Zveze‘
Bogumil Kajzclj
t. 5. tajnik...
dr. Ivan Oražen
t. 5. starosta.
Mali oglasi.
Motorno kolo 4 HP malo rablejno se ceno
pro'da. Natančneje v »Prvi anončni pisarnic t
ChrlstoSov učni zavod. Sodna Utica 2. vpi-! suje celi mesec julij in september vsalc dait od 12. do 3. Ure popoldne.______________________ -	1
Skoraj noy_o različno krasno pohištvo*
pisarniška oprava in nov šivalm stroj se radii odhoda proda. Vpraša se v Sp. Šiški .št. 77.
— 572 —
pri nji jv njeni palači v Hišj Saint-Pol. Na večer se je šele vrnil.
Takoj j£ dal pred se poklicati meniha iii učence.
— Kako so se naučili? je vpraal vojvoda učitelja.
— Bili so pridni in znajo skoro toliko ka-< kor mi. je odgovoril Lancelot. ki ni imel preveč čiste vesti.
— Alj so zmožni izgnati iz obsedenca hudobnega duha?
— Naučili so se geste, le kar se svetih besed tiče...
— Besede nimajo nobenega pomena, ga je prekinil vojvoda z mračnim poudarkom. Da le znajo geste...
Brusčaille je poslušal vojvodo z napeto pozornostjo. Zamolkli in mračni glas gospodarjev mu je dal marsikaj slutiti: zakaj tako se je obnašal vojvoda vedno, kadar je šlo za izvršitev! važne nakane.
— Geste smo se dobro naučili, vsi trije, je zinil in pomenljivo uprl oči v vojvodo.
Ivan Nevstrašni je takoj spoznal, da vrla trojica ve. kake so njegove misli:
— Pripravljeni ste toraj, je vprašal.
— Da. visokost. In ako ne bodo nič pomagale pobožne geste, ki sta nam jih pokazala ta 'dva. se zatečemo k oni. ki jo znamo le mi trije in ki nikdar ne zgreši...
Položil je roko na bodalo, ki je je otipat skozi kuto. Ivan Nevstrašni je trenotek pomislil. nato pa je dejali
— Da!  _*sj
— 569 =2
Dvanajst rok je nategnilo vrvi, škripci so zaškripali in zanjke so se zadrgnile. Brancai« llon je iztegnil jezik, pa Brusčaille ga je pokaral:
— Ne še žival, je zagrgral. vse ob svojem času.
Pomočniki so vlekli. Telesa so se privzdn gnila od tal. se zagugala in se obrnila. Smrtnf Sdrget je spreletel nesrečnike in zaprli so oči iV sladostrastnem presunku hipno do vrhunca razvnetega živčevja. Kakor v snu jim je uda-« ril na ušesa vojvodov glas:
— Spustite!
Roke so popustile in telesa so se sesedla to zemljo. Obešenci so se kmalu zavedli.
Občepeli so. kakor so. popadali in upirali oči v vojvodo. Ta se je zadovoljno smejal njih: opičjim grimasami.
— Za enkrat dovolj toliko. Ali seclaj sei požurite in zlezite vsi trije v meniške kute. .Obotavljanje je brezuspešno.
— Menihi, škofje, papeži, prošti, vse hočemo postati, kar si želi vaša visokost!
Za hip pozneje že najdemo preskušenoi 'trojico objestno sedečo v grajski kuhinji. Po* Vžili in pOpili so strašne zaloge in komaj jitri’ je mogel kuhar sproti nositi na mizo. Tudi novo obleko so dobili. Nasičene in do pijanosti Aapojene so jih odnesli spat. Počivali so neprenehoma tri dni in tri noči. Ko so se zbm 'dili so našli vsobi razpoložene tri puščavniške kute. Niso povpraševali zakaj in kako. ampak! se oblekli in se pripravil!, da se gredo predstavit gospodarju.
Hiša Saint-Pol.	ug
M. ZOR
tapetnlk in oblastveno konces. pokončevalec podgan, miši in mrčesa
Ljubljana, Sv. Petra cesta 38
se priporoča v pokončavanje stenic, molov in v predelavo po teh mrčesih okuženega pohištva.
Uspeh zajamčen!	421
Kavarniški
učenec
se takoj sprejme.
Vprašati je v kavarni „Centra!“ v Ljubljani.
a se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin.
r
„Angleško skladišče oblek
O. Bernatovif, t juhljana, Mestni trg št 5.
naznanja
okasijsko
poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami.
Q U
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAŽ, Dunajska cesta,
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. OEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica, j FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLI K AR, Sotina ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica.
v	/
S EN K, Resljeva cooui.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, na žel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica.
ST 1 ENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica.
K L EINSTEIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
c*
i V asetreut« tooa
VVISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta, KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIC, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. TIJLACH, Dolenjska cesta.
b
Kakor pomladansko solnce
ogreva in oživlja, tako blagodejno rarvedruje z zanimivimi slikami in lepim čtivom .Slovenski Ilustrovani Tednik“ svoje čitatelje.
M N ©■	Prihod vlakov v Ljubljano iz:									
	Dunaja . . .	12*22	3*1«	4*22	5*22	9.G6	12*47	5*21	8*22	5*m
cš « fHH jsj< 5? tfp "g S ca g ? r i sr* jjjL •mmmm A ^ »M ■	Trsta ....	12-02	4*22	9-04	ll*21	2*51	6*E	9*£	11«	
	Trbiža ....	7.23	9*51	11«	4*20	7.00	8*22	11*22		
	Kamnika . . .	g.42	11-™	2-41	6*12	i6*bo				
	Rudolfovega	8.B9	3'00	9*12						
	Kočevja . . .	8*M	3.o°	9*12						
s- S: trt OJ fim S 1 S* lO c« =r o ^3 = 5 ai 3 -o g. o _ j SJ e' 1 es = O”	Vrhnike . .. ..	6*M	10*M	7*2						
	* llrzovlak. •• Vozi ob nedeljah in praznikih. Odhod vlakov iz Ljubljane proti:									
	Dunaju . . ..	12*22	12*12	4*22	7*30	li*2«	3.11	6*22	9*2	10*«
	Trstu		1*22	3*22	5*12	6*03	10*®	I*««	5.«	8*2	
	Trbižu . . ,. ..		6*S2	9.09	ll*80	3*22	6*22	10*22		
	Kamniku . . ..		ll*50	3-12	7-T5-	11*22				
	Rudolfovem-.. ..	^•82	i*31	7*u						
PC" immmm Ž i SJ =s ^	Kočevju . . .	7.39	J.31	7-44				'		
	Vrhniki . . .	7*35	•J .18	8*12						
	J * Brzovlak. •• Vozi ob nedeljah in praznikih. i* Od 26. maja oziroma 1. julija.									
Celo noč odprto
Celo noc
?b£>odprt“
K 8,000.000.
K 800.000.
oe,. guv.,«: jjn^fimigigg	banka	v	LfttbEfani.Rez-
'Stritarjeva ulica st«v. iž, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celja In agencija v Gradežu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
(MST i:
li o,
o
— 570 -
-Bilo ie zabavno za vsakogar, ki je pozn> podjetno trojico, videti rokovnjaške obraze \ globokih kapucah. Postavili so se drug pred drugega in se začeli vaditi v pobožnih izrazih. 3ruscaille je imel besedo in je Strokovnjaško popravljal tovarišema sedaj nos. sedaj usta in ie sam pačil na vse načine. Ko so prenehali
i	vajo. je postal Bruscaille resno radoveden in Je dejal:
— Zakai vraga smo morali zlesti v ravno ;e kute?
Začel se je otipavati. Okoli pasu ga je Objemala redovniška vrv. na kateri je viselo vse polno križa in molek z debelimi jagodami. IT udi Bragaille in Brancaillon sta se ogledovala Nenadoma pa je vzkliknil Brancaillon:
— Oh! Bodalo!
— Bodalo, je ponovil Bragaille.
— Bodalo! je potrdil tudi Bruscaille in privlekel iz notranjščine kute kratko ročno bodalo, iz finega jekla in dobro brušeno.
— lini. lun. torej menihi le na pol! je pomislil. Hola. dobrih dni še ni konec.
Vsi trije so se glasno zakrohotali.
Začutili so se v svojem elementu; takoi bi porezali vsakega, ki bi jim bil pokazan, Pospravili so končno bodala in se začeli gluho izpraševati in ugibati.
Kmalu pa so se odprla vrata in vstopila Sta Lancelot in Tosant.
— Glej jih no! Ali ste nas prišli zopet izpovedovat? je prestrašil Bruscaille.
— Ne ljubi moji. je odgoril Tosant. učit smo vas prišli našega posla...
—	571	-
— Vašega posla? Hudiča vendar 'a vaš cosel?
, — Meniški posel je to! Morate se naučiti izganjati hudobnega duha!
— Bab se j z voliil Bram-ru!’.	‘e potipal bodalo. S tem lc tukaj sem v stanu bre/ vsake šole izgnati marsikoga duha. Ne crudif se častita. Ako gre za ta posel, ga poponloma Obvladamo.
Meniha ga nista poslušala.
— Naučiti vas morava besed in jezikov, a. lih potrebujete, sta dejala. Cujte torej in zapomnite si. kar vama pokaževa in poveva.
Z veliko nestrpnostjo in nevoljo je poslušala trojica nauke menihov in lekcija je trajala cel dan do poznega večera
Bruscaille ej imel najboljšo glavo in naglo si je zapomnil par latinskih stavkov. Učenje ie bio zanje velika muka: edadhnili so si le opoldne pri obilnem kosilu. Vseh pet se je tako za-verovalo v jed in pijačo, da jčh je moral kapitan ponovno poditi k učenju. Pobožna nu sta bila neutrudna: brbljala sta molitvice in mahala z rokami kakor dva navita stroja. Ko je nastopil veče je Bruscaillea bolel jezik od neznanih besed, nad katerimi bi si ga skoro polomil. Brancaillon in Bragaill pa sta v eu>>-mer migala z rokami in delala prečudne geste. Sedaj sta razprostirala roke in zapirala oči, sedaj jih zopet križala na prsih in globoko sklanjala hrbtišča, da je glava butila po tleh. nato se hipoma vzravnala in mahala okoli sebe. kakor bi odganjala muhe...
Med tem je imel Ivan Nevstrašni celodneven pogovor s kraljico Izabelo. Nahajal se to
Dan“ Dan“ „Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najinformativnejši slovenski dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
Je nafodločhejši neodvisni' jutranji list.
je najcenejši napredni dnevnik? posamezni izvodi po 6 vinajev, s pošto mesečno le K. 170.. je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
				
				
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom tn vsem okraj, učiteljskim knjlž-:::	nicam	:::
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki.
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana
2	K 60 vin., s poštnino :::	26	vinarjev več. :::
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.