WT Po konfiskaciji draga izdaja. 'VB
Stev. 53.
POLITIČEN LIST ZR SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.
Uredništvo jc v Kopitarjevih ulicah stev. 2
(vbod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10.—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. L	Uredni&ke&H telefona Stev. 74.
v
V lijubljani, v soboto, 5. marca 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman-ia celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. j. Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije — J» » * r a 11 se računalo enostopna pelltvrsla (dolžini 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat 9 h, za več kot trikrat 8 h.
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrst« 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
Upravnišketta telefona Stev. 188.
1
Nadomestna volitev
za deželni zbor
v kranjsko-loško-tržiskem volivnem okraju.
Na podlagi iz volivnega okraja došlih infonuaUUUn izraženih želja se je podpisani odbor v svoji včerajšnji sejr^oglasno Izrekel sa kandidaturo gospoda
Frane Demšarja,
župana v Selcih. T Ljubljani, dne 5. marca 1904.
Osrednji volilni odbor
katoliško-narodne stranke.
Resna beseda c. kr.
orožnikom.
(Iz po.-Ianskih krogov.)
Žandarji so važni državni uslužbenci. Nalagajo ae jim v informacijskem oziru od politiške oblasti celo posli, ki daleč presegajo njihovo navadno izobrazbo in razboritost. Vsled tega nastane mnogo nepotrebnih kon-fl.ktov. A če se danes obračamo na žandar-sko poveljniitvo, nas pri tem ne vodi ozir na nedostateb, ker dobro vemo, da ta stvar Di odvisna od njega. Pač pa nas sili k odkritemu javnemu apelu neki diugi, od dne do dne hujši nered v delovanju orožnikov po naši deželi. Piitožb smo v tem oziru prejeli ie nebrojno; Čakali Brno in čakali, da se morda kaj izpremeni, a razmere ao čimdalje bolj neznosne. In zato ne moremo več molčati.
Žandarji bo v prvi vrsti organ javnega varstva. Kot taki so podrejeni okrajnim gla-
varstvom in torej končno ministrstvu za no tranje posle. Na pomoč pa morajo tudi biti občinskim odborom, zlasti županom. Njihova služba je težka, odgovorna, nevarna. Vojaki so, živeči med ljudstvom. Zato je pa tembolj potrebno, da si ohranijo potrebno zaupanje in spoštovanje. Živtti morajo vsled tega svoji službi in nikomur drugemu. Strogo bi se morali ogibati vsega, kar opravičeno žali ljudsko prepričanje in njegovo vest. Bjji politiških strank, ki se na temelju ustave pravično in postavno kosajo med se boj, ne smejo potegniti v svoj šum žandar jev, sicer mora trpeti njihova služba. Vojak ne sme politikovati v tem oziru; žandar tudi ne.
Pri nas je pa to popolnoma drugače. Žandarji na Kranjskem so v veliki večini znani pristaši liberalne stranke. Kraji, kjer razen morda učitelja ni liberalca, imajo žan-darje, ki naročajo in berejo »Narod«, kar je v očitno pohujšanje. Ta list je — tako se splošno govori — organ žsndarjev.
Trdi se celo, da žandarji dopisujejo vanj. Žandarsko poveljništvo naj pomisli, da v naši deželi dobre štiri petine vsega prebi valstva zaničuje ta list in se pohujšuje nad vsakim, ki je naročen nanj, kot cerkvi in veri sovražnim človekom. Ne bomo govorili o tem, koliko je ta čut upravičen, samo to pravimo, da naj iz tega dejstva poveljništvo izvede tiste posledioe, ki so potrebne, da se napravi red.
M 9 •O
e
ta
o
o
Ljudski zastopniki bodo brezozirno razkrili vse rane tudi v tem oziru na pristojnih mestih, če se z odločnim nastopom ne odpravi nered, ki danes vlada med kranjskimi žandarji.
Naj se razume naša resna beseda. Mi nočemo iz žandarjev kakih agitatorjev kate-r.koli stranki, marveč objektivnih, državi in njenim Zakonom zvestih mož, ki ne žalijo ljudske vesti in ne dajejo povoda javnemu pohuišaniu.
pisma iz Srbije.
Belgrad, 1. marca.
Proslava stoletnice prvega vstanka. — Kralj Peter o današnjem času. — Skupščina. — Knez Arzen na Ruskem—
Omladina. — Srbi in Bolgari. — Zarotniki. — Diplomatje. — Blagostanje Turčije.
Prvi dan proslave stoletnice prvpga srbskega vstanka za osvobojenje I. 1804 |e mi nol z običajnimi slavnostmi za take prilike; a bile so toliko pomenl|ive)še, v kolikor j« pomenliivejši povod. Temni ob'aki, ki prttč tudi Srbiji, so vplivali tudi na slavnost. Tukaj namreč se bije, da bode moral narod braniti ono svobodo in nezaviRnost, ki so jo s krvavimi žrtvami pred 100 1. ti pr.borili naši slavni stari očetje, ne da bi bili te svobode deležni vsi Srbi zunaj meje.
O načrtih Avstrije na B.lkonu se tukaj širijo pravsmzačna poročila, ki vzbujajo nad narodom veliko nemirnost. Ta fantastična poročila, ki so večinoma neutemeljena, pa di bivajo hrano tudi v grozničevi spremi Srbije, ki se trudi, da je pripravljena za vse slučaje.
Kako tukaj sodijo v merodajnib krogih o razmerah, more se naibolje razvidtti iz zdravic, ki sta j h na dvoru govorila kralj Peter in predsednik narodne skupščine.
Kralj Peter je vzdignil čašo za srečo in napredek svobodno Si bije ter rekel mej drugim :
»Časi so resni. Treba je m n o g o poguma, samozatajevanja, a največ še modrosti, da ae ohrani draga pridobitev tolikih rodov Srbije in svoboda njena. Pred zgodovino in pred spominom na naše dede sem jaz sam kot kralj odgovoren in pa moja kra ljevska vlada za vse zlorabe, ki se bido zgodile za svobodo te zemlje. Cuvajmo dra-g( cdnrst, ki so jo nam zupustili naši dedje, ne dajmo, da se draga pridobitev tolikih rodov sploh s čim ne oskruni.«
Kralj je te besede govoril narodu iz duše. Narod b( de vse storil, da obrani to, kar so mu zapustili očttie, ker dobro ve, da je težje pridobljeno ohraniti, nego pridobiti. Voljo narodovo je mamftstovala na rodna skupščina po svojem predsedn ku, ki je odgovarjal na kraljevo zdravico. I javil |e, d» hočejo narodni poslanci po vzgledih iz junaške borbe pred sto leti vse žrtvovati, da se ohrani to, karje pridob-
LISTEK.
Dve krčmi.
Francoski spisal Alphonse Daudet.
Nekega vročega jurskega popoldneva sem šel iz Nimesa. Kakor daleč je oko segalo, se je vila prašna cesta med oljkami in hrasti, in solnce je preplavljalo celo pod nebje s svojim srebrnim žarom. Na enega hladnega prostorčka, ne ene sapice ni bilo. Okrog in okrog le vroči zrak in čisto o?r-fianje čričkov.
Tako sem hodil popolnoma sam celi dve uri, ko sem zagledal naenkrat skupino hiš: poštno postajo St. Vincent, kjer eo se konji menjali, pet do Sest kmetij, velike skednje z rdečimi strehami, prazno korito v sredi redkega smokvinega grmovja in konec vasi na obeh straneh krčmo.
Ginljivo je bilo videti ti dve različni sosedni krčmi. Eia, veliko novo poslopje polno življenja in nemira, z odprtimi vrati, je bila poštna postaja. Pred njo je stal poštni vos. Konje, od katerih ee je vzdigala sopara, ■o razpregli, potniki so stopili z voza in pili v naglici v senci zida na cesti svojo pijačo. Na dvorišču stoje teBno skupaj mule in vo-sovi, vozniki spe v skednju in čakajo na
hladni večer. Znotraj kričijo in kolnejo, bi jejo ob mizo, kozarci žvenketajo in ves ta krik premore veselo petje.
Druga krčma pa je stala v globokem molku, kakor bi bilo vse v njej izumrlo. Na pragu je rastia trava, okna so bila razbita, nad vrati je visela rjava trnjeva vejica in stopnjice so bile zakrpane . . . Vse to je bilo tako ubožno, da je bilo gotovo delo usmiljenja, tja notri iti in k'k poiirek izpiti. ---
Vstopil sem in našel dofgo dvorano pusto in temno. Par vegastih miz, na kate rih so stali prašni kozarci, razbit biljard, rmena zrf», stara misa za blagajničarko. Ia muhe! Nikdar jih še nisem toliko videl: na stropu, na šipah, na kozarcih . , . Ko sem odprl vrata, so začele brenčati, da so mi je zdelo, kakor bi bil stopil v bučelnjak.
Tam v kotu dvorane je stala, naslonjena ob Sipe, ženska, in gledala pazljivo ven. Za klical sem dvakrat:
„H )j, krčmarical"
Obrnila se je počasi in mi pokazala ia-losten, razeran, rjav kmetiški obraz. Vendar še oi mogla biti zelo stara, solze so jo sto* rile velo.
»Česa želite?" je vprašala in si obrisala oči.
»Malo bi se rad odpočil in nekaj pil . ."
Pogledala me je začudeno, na da bi se premaknila, kakor bi ne razumela.
»Ni-li tu krčma?"
»No, da, seveda je krčma ... Pa zakaj ne gresta tja, kakor drugi? Tam je veliko prijetnejše . . ."
»Meni se zdi preveselo .... Ostanem rajši tu."
In ne da bi pričakoval njenega odgovora, sem se vsedel k mizi.
Ko se je tako prepričala, da sem res nico govoril, je začela krčmarica semintja letati, odpirala miznice, tresla steklenice, brisala kozarce in odganjala mube . . . Videlo se ji je, da je gost tukaj redka prikazen. Včasih je ubožica obstala in se prijela za glavo, kakor bi obupala, da bi mogla gotova biti.
Potem je šla v zadnjo sobo, in slišal sem jo z velikimi skledami ropotati, ključavnice odpirati in po omari ktuh iskati, prah brisati in krožnike umivati. OJ časa do časa globok vzdih, teiko potlačen jok ..
Ko je četrt ure tako delala, je stal krož nik z rozinami, kakor kamen trd kruh in steklenica vina pred menoj.
»Prosim, vzemite," je reklo to čudno
bitje in šio hitro na svoj stari prostor k oknu.
Med pitjem sem jo skušal za pogovor pride biti.
»Vi imate tu gotovo redke goste, ljuba žena, ni res ?"
»O, moj Bog, nikoli ... Ko smo bili še sami v vasi, da, tedaj je bilo drugače. Konje so pri nas menjavali, lovci so pri nas jedli po račjem lovu, vozniki so oelo leto k nam prihajali ... Ko so se pa sc sadje tam naselili, smo \se izgubili. L udje gredo zdaj rajši tja. Pri nas jim je prežalostno ... No, naSa hiša tudi r<s ni lepo bivališče. Jaz nisem lepa, sem bolna, moja otroka sta umrla . . . in tam je vedno veBelo. Tam ima krčmar lepo ieno, s čipkami in trojni/ zlato verižico okoli vratu. Post ljon, njen dobri znanec, ji vozi pošto. Poleg tega cela truma klepetulj za poBtreibo . . . Seveda ima zato polno gostov. Vsi mladi ljudje iz okolico prihajajo k njej in vozniki piljajo daleč okoli, samo da bi k njej prišli . . J In jaz, jaz se dim tu cele dolge dneve brez človeka in ginem.
Rekla jo to v lahkem glasu, s čelom šo vedno na šipo naslonjena. Gotovo je bilo v nasprotni krčmi kaj, b čimur so be njene misli pečale.
I j e n e g a , da se razvije, karje zasnovano, da se dovr ii, kar je započeto.
To so vsekakor značilne izjave, iz katerih se d& videti, da so balkauski narodi pripravlieni boriti se na življenje in smrt za samostalnost.
Bratu kralja Petra, kne?u Arsenu, so v Rusiji izkazali veliko čast. Cir mu je rekel pri avdijenci, da zna ceniti njfgiv vstop v rusko armado v tem resnem trenutku. Kneza je sprejela tudi c*rea mati, ki mu je izjavila svojo veliko radost, da vstopi v rusko ar mado ter mu želela sreten pot in uspeh na bojišču. Na dvoru so ga sprejeli s častjo, s kojo sprejemajo člane vladarskih hiš. S bski min. predsednik, general O r u j i č . je brzo-javil knezu Arsenu povodom stoletnico prvega vstanka. Knez je odgovoril: »Hvala na čestitki. Storiti hočem svojo dolžnost, ako se mi prilika nudi.«
Knez A r s e n odide na bojišče z v r-hovnim poveljnikom ruske armade, generalom Kuropatkinom, že te dni. Knez poide s Kuropatkinom do glav nega stana v Mukdenu, potem na komu do reke J^lu, da pravzame poveijništvo I. kozaškega zabajkalskega polka. Tukaj pričakujejo da se bode knez Arsen odlikoval ter se pokazal vrednega potomca nesmrtnega Kara Giorgje, kakor se je izkazal v francoskih bojih v Algiru in Tunisu.
Tukajšnja akademska mladina je sklenila, da se aktivno ne udeleži letošnjega makedonskega vstanka, ker bi s tem malo koristila Srbiji m Makedoniji. Le če bi bila sila, po|de k vstašem. toda le z bolgarskimi in grškimi tovariši. Mladina pa je sosta>-ila odbor »Smrti«, da se organizuje ter pri pravi, ako bi bilo treba zgrabiti za orožje. G asilo tega odbora je »Slovanski Jug«. V soboto. 5 marca, odpotuje belgrajska akad. mladina v S fijo, kjer bode kongres srbskih in bolgarskih dijakov, da se dogovore o skupnem postopanju za svobodo potlačenih kristjanov v Turfiji.
Por. čaii ste ž-, da so častniki, ki so se udeležili zarote v N šu zoper kraljeve morilce. eprejeti v rusko armado. To pa ni res. Niti s i se ponudili Rusiji, niti jih je ta spre jela. Častniki, ki so se udeležili zarote proti kralju A eksaudru, niso odstavheni od dvora in tudi e>e kmalu ne bodo. Zato se tudi diplomati ne bode še vrnili v B Igrad. Tukaj je sacno turški poslanik Ibrahim Feli paša.
Narodna skupščina danes prične reševati proračun za tekoče leto. Proračun znaša 89 m i. dinarjev.
Vsi šiirie turški konzuli v Srbiji: v Kra gu'evcu NiSu, Vranji in Uiicu so z vsem osfbjtm odpuščeni iz 8'uibe-, ker jih Turčija ne more plačati. Ži 7 do 8 mesecev niso dobili niti franka plače. To označuje »blag- stanje« turške uprave.
Snuje se tukaj velik arnavtski odbor, ki naj bi zbližal Srbe in Amavte.
Iz slovanskega sveta.
sl Is Prusije. Zanimiv prispevek k germanizaciji Piljafcov v Prusiji je spomirski sp s, ki ga je pruska vlada podala dežel nemu zboru o rMavnosti kolonizacijske komisije zi l. 1903. Spominski spie hvali uspehe kolonizacijske komisije; svoio z»do. volinost opira na sledeče podaUe: L 1903 se je komisiii ponudilo v nakup 509 pose stev in 380 kmetij v splošni izmeri 245 813 ha. Ponudbe se se pomnožile lani za 6872 ha, ali ponudbe iz poljske roke so se zopet zmanjšale, samo
Naenkrat je nastal na oni strani cesta velik nemir. Poštni voz se je odpeljal, velik oblak prahu vzdigajoč. Slišalo se je pokanje bičev, postiljon je trobil v rog, dekleta so letala pred vrata in klicala : „Z Bogom! Z Bogom!* In zopet se je slišalo prejšnje petje, glasnejše, ka'<or vse drugo.
Pri teh glasovih se je stresla krčmarica po celem telesu, se obrnila k meni in re kla tiho:
„P„s'ušajte, to je moj ml., nima li lepega glasu?"
P> gledal sem jo ves začuden.
„Kako, Vaš mož .... Zahaja li tudi tja?« . . .
L žalostnim obrazom mi je rekla udano:
.Kaj hočem storiti? Taki so možje, ne morejo videti solz, in jaz jokam vedno od smrti otrok ... In ta stara koča, kamor ne pride nihče, je tudi prežalostna. In če se moj ubcgi Jožef preveč dolgočasi, gre tja in kaj pije, in ker ima lep glas, mora krč marici vedno kaj zapeti . . . Tiho! . . Z -pet začenja I« . . .
In tresoč se stopi k oknu radostna, in solze, ki jo še gršo delajo, tečejo po njenih licih, in tam poje njen Jožef krčmarici . . .
s 14% so se poljske roke udeležile proti-poljskega dela. Kolonizacijska komisija je iz med v«eh ponudb sprejela za svoje namene le 42 053 ha, za katere je izdala 42 344 mark. It tega števila je bilo samo 3067 ha iz rok poljskih. Vobče je komisija kupila od svojega ustanovljenja 228.553 ha za 175 353 mark in scer 58% sveta iz rok netnšaih, 42% iz rok poljskih. Leta delavnost pa hukatistom še ne zadošča; zakaj pruska vlada pripravlja nov kolomzaoijski načrt. Zanimivo je, da vrste n:-s jrotnikov te politike rastejo. — Kakor „Wieniec Pszczalka" poroča, pripravlja pruska vlada zopet nov, ze'o nevaren načrt zoper Pollake. Dosedaj je bilo dovoljeno velika posest;« razkosati med km .te, in s tem se je marljivo pečal „Bank paroelacyjny« v Poznanji, ki je na ta način v zadnjih letih veliko poljskih naselbin ustanovil. Sedaj pa pruska vlada namerava izdali postavo, po kateri ne bo do voljeno brez dovoljenja vlade ustanavljati nove naselbine; samo po sebi se razume, da pruska vlada nikoli ne bo dovolila ustanavljati ooljs'<ih nase bin.
sl Ruaini na Ogrskem Ždostne bo razmere < grških Slovakov, a ša žalostnejše so cgrskih Rusinov. Zapuščeni so od svojega pomadjarienega duhovništva in propadajo vedno globlje v sužnost grabežljivih prišle-cev. Razmere tega ljudstva so v resnici obupne; pred nekoliko leti so njegove razmere povzročile nekako akcijo, katere namen je bil, rešiti ljudstvo iz krempljev ne usmiljenih prišiecev. — Ta akcija, zlasti za E/ana, se je vobče smatrala za uspešno. Na enkrat pa je nekoliko rusinskih občin prestopilo k pravoslavni veri. kar je vzbudilo v madjarakih časnikih velik strah. Iskali so povod temu pojavu in razume se, iskali so ga povsod, samo tam ne, kjer tiči, namreč v krivicah, ki se cela desetletja delajo ogr skim Rubinom. N^šel Be je pa vendar mož, ki je s smelo roko odkril zastor, pokrivajoč vse, s čimur se je grešilo proti ogrskemu ruskemu liudstvu za liberalne dobe. Deželni poslanec Franc Bu?& h, v članku „A Rutha-nek". ki je bil obiavljon v „Alkotoianyi«, št. 33 je odkritosrčno izpovedal vse, kako se je ravnalo s tem nesrečnim ljudstvom. Med drugim piše : Usoda ni ravnala z nobenim narodom tako po mačehovsko, kakor z Malorusi. Cjla desefetja so bdi brez vse za4č te, izdani grabežjivosti iz Galicije pri-šah Židov. Le-ti so se takorekoč pasli na njem. Oblasti ne le, da so te nepristojnosti prezirale, ampak so celo še ustrezale kori-stolovju Židov. Življenje ubogega malorus- j kega ljudstva ni bilo več niti življenje, t p trplienje. Končno po dolgem času je oko vlade obstalo na njem, vlada ga je šla branit in uprizorila je takozvano „vidjecko akci|o". Ta akcija je že v začetku vzbudila velik strah med židi, zakaj videli sa svoje koristi v nevarnosti in hitro so vpeljali protiakcijo. In židovstvn je doseglo to, da je cela akcija onemogla. To se je zgodilo tem ložje, ker cela akcija je zbrg neznanja kraj-mh razmer slonela na napačni podlagi. Od grofa Scbonborna za 4 krone naieto zemljo je erar razdelil ljudstvu po 12—14 20—24K, celo ničvreden svet za višio ceno, nego ga je erar najel od gospode! Ža davčne ostanke, katerih ni bilo mogoče dobiti od ljudstva, je erar milostljivo podelil podaljšanje, tako, da lih je ljudstvo moglo tekom 10 let plačati. D zdaj je le žid z rusinskim ljudstvom sle-paril, sedaj tako dela tudi erar. Doslej je bilo ljudstvo suženj le žHu, a sedij je postalo Buženi madjarske države. Položaj malo-ruskega ljudstva vsled te akcije se ni zbolj šal, ampak še bolj shujšal. Malorus je že
zgubil vso vero in upanje v boljše čase. Do-zdaj je upal, da mu bode država pomagala, a sedaj vidi, da se je goljuf«! v svoji nadi. Ogrska država mu je nehala biti avtoriteti. Avtoriteta mu je žid, ker vidi, da žid more delati brez kazni vse, kar se mu poljubi.
Koroške novice.
k Koroške šole — ponemčeval-nioe S Koroškega se nam piše: Nedavno ste objavili članek s Koroškega, ki se je dotaknil najhujše rane, iz katere kr vavi koroški Slovenec —, naša šole. Gre se namreč za željo okrajnega šolskega svet« v Celovcu, po kateri bi morali tudi katehati od III. razreda naprej podučevati krščanski nauk samo nemški. Stvar je zelo resna, ter jamči, do kake predrznosti so sa že po vspeli oholi naši sovražniki. Istina je. da je v neki slovenski vasi ne daleč od Calovca sklenil nemškutarski krajni šolski svet, da se mora tudi katehet ravnati po nemškem učnem jeziku. Ker se katehet ni udal, je stvar prišla pred celovški okrajni šolski svet in celo pred ordinarijat, ki seveda tej želji ni ugodil Ie tega razvid mo, kako dosledno, korak za korakom, stopa sovražnik naprej ter uničuje slovenski živelj. Najbolj mu streže šola. Le pomislite : V popolnoma slovenskih krajih se podučuje od II razreda naprej samo nemški, slovenščini je odmerjeno samo par uric na teden —, to bo „utrakvistične* šele! Sadaj. po 30 letih, je cela občina povsem ponemčena, ob črnski zastop nemškutarski kraini šolski svet cvet vse nemškutarije. Nič ni lažje kakor skleniti: Naša šola ni več utrakvistična ampak nemška, ni več treba slovenskih ur, ne slovenščine zmožnega uSitelja. Tako se ubogo ljudstvo polagoma odtuji svojemu narodu; ne da bi slutilo, pride snvražniku v kremplje. Če ne verujete, pa pridite in se prepričajte. Priprosti kmet te bo — boljšega gospoda — pozdravil nemški; začneš govoriti ž njim, ne bo samo vsaka dru^a beseda, ampak celi stavki nemški, povprašaš, kaj čita, boš zvedel, da nič, ali pa »Bnuern-Zaitung« in »Štajerca« ; če ga vspodbujaš naj ne pozabi slovenske matere — bo otožno nolčal ali pa nekaj obljubil, česar gotovo ne izpolni . . . Sa trideset let in marsikje ne boš več slišal slovenske govorice, kjer se sedaj še goji, okoli domače peči in pri božji službi v cerkvi. Vsega tega je kriva
—	nova šola, ali prav za prav sedanji šol. zistem.
Štajerske novice.
š Celjsko pevsko društvo V nedeljo dne 13 sušca 1904, v veliki dvorani ^Narodnega doma" v Cd,u : »Legijo-n a r j i «. Narodna igra iz Nsnoleonovih časov. V štirih deianjih spisal Fran Gjtčzar, uglasbil Viktor Parma. Pri predstavi sode-luie moški pevski zbor »Celjskega pevskega društva" in »Slov. delavsk. podp. društva v Caliu" ter pomnožen orkester cehske narodne godbe. Blagajnica je odprta od 3. d i 4. ure popoldne in ob pol 7. uri zvečer. Začetek točno ob pol 8. uri. V-topnina: Sudeži v pritličju 1.—2 vrste: 3 K, od 3.-7. vrste 2 K, od 8 —10. vrste K 1 50, naprej K 1 20.
—	S deži na balkonu K 1-50, stojišča v prit ličju 80 vin., stojišča na balkonu 60 vin., dijaške in vojaške vstopnice 50 vin. Vstopnice ima v predprodaji trgovina Dragotin H r i b a r - j a.
š Vinogradniški shod. Sidminek Jožef ki je v širjem odboru vinogradnikov, kateri sklicujejo splošni shod vinogradnikov
v Maribor, ni vinogradnik ter nima vinograda. Po svojem poklicu je nemčurski kramar pri sv. Lenartu v S ov. gor., ter kupuj« semtertje tudi jajca in kuretino. Drugih za slug za vinogradništvo nima, kakor da ja župan „spufioega" trga v sredi Slovenskih goric in da spi|e kupico dobrega slovenskega vinčka, ker so bili Slovenci lenarčk« ga okraja tako neumni, da so mu popustili 25% in še več odstotkov denarja, ki so ga imeli v „f iršuskasi«.
š V slovenskem Kosjem nemško-lutrovaki odvetnik, ki slovensko ne
zna Tekom t ga meseca ima se pri uas na seliti novi odvetnik dr. Zirngast, bivši kon-cip'jent pr< nemškem advokatu v Slovenjem Gradcu. Čudno sa nam zdi. da si upa ta m ž priti v naš, popolnoma slovenski in izključno katoliški okraj kruha iskat. On Neme« od pet do g>a«e in potem še odpadnik od katoliške vere — lutrovec! Da slovenski n« zna, priznal je sam leta 1898. pri neki razpravi pred c. kr. okra,mm sodiščem v Konjicah Njegov oče, tedan|i nadučitelj v Vi-tan|i, tožil je Bedem slovenskih udov kraj-nega šolskega sveta vitanjskega zaradi razžaljena časti pri omenjenem sodišču. Iz trte zvite tožbe prišel je zigovarjat mesto sv< jega očeta dr. Zirng*st. H uprava vršila sa je pred dr. Počekom Sodnik vpraša zatožence in ti dajo svoje tziave slovensko. N»t) popraša sodnik dr. Z<rngasta po nemško, kaj ima k temu pripomniti. A on se bahato in samozavestno ol eže, da ne razume slovensko, in naj se mu raztolmaČi, kar so obtoieaoi govorili. Pa dobro jo je skupil. »Ali bora Vam jaz tukaj tolmač, če katerega potrebujete, pa si ga sami naimita«, zavrne ga g. sodnik in razprava se je dalje vršila ia končala s tem, da so bili vsi zatoženoi oproščeni. — Vprašamo pa, da li se je gosp. dr. Zirngast v Slovenjem Gradcu privadil slovenščine, da li mu že bo|| diši, kakor nekdai ? Zalo dvomimo 1 Mid tem časom je iz ljubezni do matere G ir namje zatajil vero svojih očatov, posta! je lutrovec. D ši mu le slovenski kruh, drugače pa je nasprot nik naše vere in narodnost', kakor slišimo iz Siovenjega Gradca Ne bode mu mogel pomagati G ssiethov uslužbenec, znani kozjanski turor Bt. ki mu |e z*dn,i4, ko je prišel v K >z;e na ( gied, isto ponoči izkatoval in ga turb prenočil. — Tudi »Sfldmark« ga bo težko rešila.
Vipavske novice.
v Sv. Matija nam je prinesel mraz; v nedeljo večer in ponedeljek je prav pošteno snežilo.
v Uradne ure pri sodniji ob delavnikih so: < n 8 —12 ure opld. in od 2—6 ure zvečer. Toliko na znanje tistemu, ki je večinoma rad zadnii in tuvi.
v .Edinega kmetskega poslanca" že od obCinsaiu volitev sem uiem > nič videli v Vipavi; mogoče ga kmalo vidimo na bojišču. pa ne na rusko japonskem, marveč v vipavskpm »Purt Artur ju«.
v Voda |e letos mč manj kot petkrat 'z->topila in preplavila polje.
v Vipavski trg ima 9 gostiln in en hotel; pa se šo kateremu človeku pripeti, da mora na c-sti »prenočiti".
v Dopisovalnica „Slov. Naroda" ie gotovo pr* nas v Vioavi od h. št. 1 do 90 naprei; »H pa M 261 do 90 nazaj.
v Očka Hrovatin tako radi hodijo na lov na divje race, da se jim kar srce smeje. Saj imajo čas sedaj, ko so vse »imenitne
Dalje v prilogi L
živalska besaost, zna on zreti na svojo žrtev z onim mirnim, nepremičnim pogledom, pr katerem človeku kar kri zastane v žilah. Ko ga sovražniki privežejo vjetega b kolu, da bi ga mučili, ne pokaže bolečin niti z najmanjšim trepetom mišic ; nasprotno, ša spod-bada njih jezo s tem, da jih zmerja ter jim našteva krivice, katere jim je v življenju doprinesel.
Takšni so Indijani. V resnici imajo 1« malo bojevnikov, ki bi imeli dovolj krepko voljo, da bi v ugodnem slučaju vredno ustrezali višiemu idealu. O Siouksih celo pravijo, da niso tako bojeviti, kakor Apa-chesi in Cjmauchesi, prebivajoči na jugu. Naj si že bo temu kakor hoče, vsekako si tudi oni prizadevajo osvojiti si oni stoicizem, ki tvori čudno, prečudno znamenje tega še na pol divjega plemena, katero si je vstva-rilo gotove pojme in posebnosti, ki so lastne samo duševno zelo razvitim ljudem.
V vsem tem vendar bojevniki Siouksov niso odgovarjali popolnoma idealu Indijanca, kakršnega sem si ustvaril, čitajoč povesti Ciopera, Bellvvareja i. dr. Pri bližjem ogledovanju so se mi videli capasti, nenavadno umazani in grdi. Pri tem pa bo smrdeli le nekoliko manj od dehorjev, kateri smrad je na srečo premagoval dim palečega se vresja.
Pisma s pota.
Poljski napisal H Sienkieiricz.
Posl. Podravski.
(Dalje.)
Med Indijani.
Tudi tukaj so čakale nove tolpe sreče-lovcev, tako, da so morali pripreči k vlaku več vagonov, kar nam je pobralo več čaBa. Bila je to zame prava radost, združena z nepričakovano novostjo ; v Kotchumu sem namreč prvič videl divje Indijance.
btjpivši iz vagona, zagledam nekoliko korakov od postaje prccajšojo kopico ljudi, ki so tvorili kolo in si nekaj radovedno ogle d vali. Povprašam, kaj bi to pomenilo. Od govoi^ mi, da so poslanci Siouksov, ki potujejo na vzhod k Grantu ali, kar je bilo verojetnejše, k upravitelju Jove, ali končno h kakemu generalu, zapovedujočemu voj nam okrog Blak II lis. Drugi s) trdili, da so ti Indijani pcvabl|eni na razstavo v Filadel-fijo. Poiščem svojega Francoza, ki je znal angleški, siouksovski in bogie Se kateri jezik, in oba se napotiva k Indijanom. Sest že ne več mladih bojevnikov je sedelo okrog ognjišča, na katerem je gorelo suho vresje. Obleko so iu.eli nekoliko iz kož, nekoliko iz sukna, narejeno po evropakem kroju. Na njej bo bili našiti gumbi a črkama U. S.
(United States), katere jim daje država. Ne kateri so imeli razpuščene, ravne, črne in trde lase ; drugi so si zataknili vanje peresa in koščeke trakov ali iskreče se tkanine. Večinoma so bili oboroženi s kentuškimi loki; vsi pa bo imeli male sekirice, imenovane „tomahavke*, ter večje ali manjše nože. Nekaterim so viseli ob pasu »skalpi", to je lasje s kožo odrti z glav sovražnikov; s temi lasmi so imeli okrašene tudi šive pri obleki.
Sedeli bo mirno, nepremično in molčč, uprav, kakor bronasti kipi. Obkoljujoča množica jim je bila zelo nenaklonjena, neprestano bo se čuli glasovi: „ G o d d a m v o u ! Pe a t e on y o u ! " in še druge narodne kletvice. Toda pri tej nestrpljivosti belih se je kaj čudno razlikoval mir rdečih bojevnikov. Niso gledali nikogar, niso se Cu dili ničemur; njih lica so b la mirna, kakor zaglobljena v misli; izraz njihovih oči pa skrajno malomaren, rečem naravnost: apatičen.
Vendar imajo Indijani zelo silne strasti, kakor sploh vsi otroci prirode; toda po mislih Indijanov pokaže samo ženska ali slab moški, ki ni vreden tega imena, kaj se godi v njihovi duši. Pravi vojak se zna premagovati j medtem ko divja v njegovi duši
I. Priloga 53. štev. „8lovencaM dri6 5. marca 1904-
posle« izročili v oskrbo Bvojemu sinu — Tonetu.
v Liberalci se boje, da ne bi razpadla stura »hirava« čitalnica. Pa tega se jim je v resnici treba bfiti, ker čitalnica stoji ta jako sltbib ncgth. Sedanji edber se ti udi, da pri debt krlibor mežno manj udev.
v Uradni dnevi c br. cbr ghvnstva bodo o dslej vsak drugi in zadnji četrtek v mesecu.
Kamniške novice.
Kamniški župan g. Močnik, daleč na obieg znan ne le ket bistroumen, in pik tudi ket jrbo fino olikan in napreden me J, je to v sredo, dne 2. svečana, v svoji hiši dokazal nekemu grsšlenu ager tu. Ta pa menda ni dcliian ostal primernega edgcvcra. Kaj ei me rajo vendar misliti tujci o napredno liberalni uHudncsti!
I. okrajna hranilnica in posojil niča v Kamniku je član »Gosp. zveze« v LjubljcM, koja je pri njej izvršila natančno revizijo. Udeleženci so zelo radovedni, ktfeo se je revizija končala.
V kovačcici zloglasnih dopisov i* Kamnika »Slov. Narodu« Ee je pripetite enemu izned treh mlečnezcbib mla deničev nesreča, zato sedaj miruje, pa tudi ponesrečenec mclČi baker ficl in ž r.j m nje goia domišljava sodruga. Naravno, E»j 6ta i2gib.ta tncjeg* mečeta O blažen spcmin na p« Ine litrčke in vrčbel
Prodajo „Slovenca" je prevzela v svoji prodajalni eb«'e speštovsna tvidka bubelj - Kumer n» Glavr.em t?gu v Kamniku. »Sle.venec« Be dcfcro raa pečava.
Jeseniške novice.
j Strah in trepet pred »zmajem« z
Mirce če ni poneha!. Damoblejev meč že visi nad Jt sencam'. Nevernost, vda Mrea pcc'su;e vas, še ni odstranjena. Škarpe> ne zidajo še in pilotov i'e ne zabijajo. Sicer pa to ne bo odvrnilo katastrofe, k večjemu zavlekle. — Stari Jeseničani so bili pimetni ljudje. Na Miici niso pustili dreves sekati, btr so se bali, da bi se svet ne čel pcdirrti in b) lepega dne ne prigrmel nfd ve s. Ni ie t.ke davne, i ieo niti doma čim pusti! delati Um ceste. — In sedaj? Pride tujec, vidi lepo kamenje ra Mirci, zsčre se pegi.;ati, — in dobil je dovoljenje, da sme za malo odškodnino (2000 kron na leto) zgraditi elektr. železnico sredi Mirce, torej tudi veliko drevja posekati, k> je na polu in da sn:e celo k»tr,enje lomiti r.a Mirc\ Dne 19. febr. 1903 je bila sklenjena po gedba glede kamnokma In bor st te pogodbe? Ni ie preteklo leto, svet že cdje nju,e in česar to se bali in pametno obvarovali slari Jeseničani, deživeti zna sedanji rod. — Kaj je s pogodbo? Aii ni bilo sklenjeno, da se sme bimenje lomiti le od vrha doli po stopi n j a h , da ne nastane nevarnost, podsipanja ? A sedaj kopljejo in lomijo kamenje od spodaj navzgor, da teža cd vrha pritiska — in svet tako zgciaj odstopa, ker ni zdolaj zadosti podpore. Dalje ali ni v pegodbi te čeno, da Ee ne sme streljati z d i n a m i • t o m ? A sedaj poba in Etresa kot tem pred Port Aiturjem, in nikogar ni, ki bi ne temu ustavil.
j Občinska seja bo v nedeljo, 6. marca, cb 9. dop. Na dnevnem redu ni vprašanja, kaj naj se ukrene, da se prepreči nevarnost, ki preti Jesenicam z Mirce. Seja je javna Pristop je vsakemu občanu dovoljen. Pridite poslušat, kabini možje sede v od boru, morda kdo interpelira župana zaradi
Ko sva sedla s Francozom brez vsakršnih pozdravov in cenemonij k ognjišču, so lica bojevnikov ostala takisto nepremična ; niti eden izmed njih naju ni pogledal. Ko sem pa izvlekel iz žepa precejšen za;oj smodk in čokolade, in ko jim je Francoz naznanil (kar mi je pojasnil pozneje), da pride b severa mladi bojevnik, drugega plemena belih, ki je naklonjeno rdečim, skleniti z rdečimi brati znanje, ter jim ponudi te darove, je nt icizem teh bojevnikov naenkrat izginil kakor megla. Njih iica in oči so ostale takisto nepremične, toda oglasilo so je za molklo hripavo: »halo!«, njih velike pesti so se poželjivo stegnile po darovih, in kakor čokolada, takisto tudi smodke, so takoj izginile v žrelu mojih novih zaveznikov. Ne kaj časa je bilo slikati samo hrustanjo nesrečnih tablic čokolade, katero bo mi darovale zale ročice še v Varšavi; nato pa je nastala slovesna tišina.
bedaj je bil led razbit. Migel som Be ž mimi razgovarjeti, toda preden sem utegnil spoznati svoje nove brato po imenih ter si jih nakloniti, je lokomotiva zažvižgala, in treba se je bilo vrniti.	(Dalje prih.)
Mirce. Kdcr ne zna nemški, pa naj ledema i stane, ne bo dosti »pri Utiral«, zakaj; kar je bolj imenitnega, obravnava ao v nemškem jeziku. Beg živi tak odbori Ali ne P
j Poslovil se je cd ras ta teden uči telj Frančišek Rant. Bil je dober učitelj, vesten v spolnovanju svojih stanovskih dolžnostih — eicer (a kot »učitelj« zi upnik in močna tukajšnja opera narc dno napredne ali nemšbutsrsbc-liberalne stranke ter zvest, a skrit »Narodov« sotrudnik. Želimo mu, naj bi na svojem novem mestu kot nadučitelj e hranil vse kalnosti dobrega učitelja, lifcertlro mersžo pa naj bi vrgel za plet!
j Zločince, ki so v nedeljo večer posestniku Gczniku oropali nad 250 bron, bo že dobili. Bil je frizerjev pemcčnik z dvema tovarišema, ki so ukradeni denar takoj po pošti poslali domov — pa so jih ravno pri tem zasačili.
j Nova pesem. Vič. g. župnik Aljaž je zle žil Gregorčičevo xUjelega ptiča tožb«« za meški jfcor in jo pekicnil moškemu ^ev-skenu zberu batcl. delav. društva na Jese nicab, bi jo bo pel pri t ni prihodnjih ve selic. Beg živi zntnega in priljubljenega skladatelj !
j Iz J&vcrnika. Zakaj se zida zelo draga nova šola na Koroški Beli? Ztnimivo je, bsbo sta odgovorila na to vprašanje dva liberica, bi ste v cbčinstem odboru Rebla eta: »Zato, da ne bemo e stali taki »buteljni« in »tro teljni«, baker sir o bili dosedaj « Mi pa hi si drznili tsditi, da liberalcev tudi nova šola ne bo ozdravila, ber j m je že zsstarana in z žganjem zalita. — Delavcem v novi tovarni se še zmirem pripeti kaka mala nesreča vsled premajhnih prostorov. Vodstvo ge izgovtrja, da eielavci premalo pazijo. Kako to revež pazil, če se s težo v rebab n ma kam obrniti. Vodstvo naj bi bolj {.azilo takrat, ko je stavilo preveč strojev v novo tovarno. — Delavec je mrtev stroj, tako mislijo mnog: riž>i urtdnihi, bi so jo prima-hali iz nenškega ra)h» ;est kr; njski kruh. Ms prav resno svetujemo nekaterim uradnikom in nadzornikom, naj lepo ravnajo z delavcem, če jim je pokoren in zvest v svojem de'u; sicer bemo začeli navajati imena, da buetr zvedela tudi gg ravnatelja.
j Občni zbor hranilnice in posojilnice na Jesenicah se ne bo vršit v nedeljo, 6. t. m., baker je bilo že naznanjeno, ir.arvtč šele na cvetno ne d e 1 j o . d n e 2 7. s u š c a pop., ob 3. uri v župmšču, iako smo brali ni* vabilu, ki smo ga te dni dobiii v roke.
j Predaval fco v nedeljo, 6. t. m., zvečer ob 8. uri v katol. delavskem društvu na Savi g. dr. E v g e n L a m p e iz Ljubljene o vplivu sedanje vojske na narodno gospodarstvo. Ker bo predavanje zelo manimivo, vabimo k obilni udeležbi vse člane in prijatelje društva.
j Na Jesenice naj pridejo liberalni odborniki trgovske zbornice iz Ljubljane, ki so se pri zadnji svoji seji dali vpreči v Luckmannov voz. Tukaj se bodo učili, kako sladko je nositi breme nemškega kapitala. Tudi Jeseničani bomo vedeli hvalo peti slavnim liberalcem za to, da so se celo v trgovski zbornici zvezali z Nemci.
j Nemško se govori pri sejah našega občinskega odbora, ker g. Luckmann tako hoče. Žalostno, pa resnično. Slavni napred-njaki »Narodove" garde, Trevn, Guštin in tovariši, kje imate jezike?! Ali ste morebiti gluhi, kadar sedite v občinski seji!? O, ta zveza Schvvegel-Tavčar!
j S Hrušice. Roke in kosti je polomilo pretekli teden nekemu delavcu v tunelu. Ležal je revež tam na tleh, dokler niso prišli ponj z nosilnico, ker ga vlakovodja ni hotel vzeti na vlak, ki je ravno peljal iz tunela. — Sploh se delavci vedno bolj pritožujejo, kako neusmiljeno in nečloveško se postopa z njimi pri tunelu. Zato se tako pogosto menjavajo. Pomnijo naj prizadeti faktorji, da so delavci tudi ljudje. — Jud Jetra David na Hrušici in luteranec Pučegl na Savi točita žganje, da se kar kadi. Svetujemo orožnikom, naj večkrat obiščejo te slavne „oštarije."
j Napad Dva doslej še neznana zločinca sta 28. febr. ob 10. uri napadla na cesti posestnika Goznika iz Jesenice, ko se je vračal s Hrušice domov. Vzela sta mu 254 kron.
j Snega je danes padlo nad pol metra. Pri sv. Križu in na rovtih so veliki zameti. Dobili smo drugo zimo, ki 2na biti hujša nego je bila prva.
j Samo »Narod" s svojim blatom nas more šc rešiti; takih mislij je tukajšnji posestnik in kmet Janez Legat, po domače Rajmund. Zato prihaja »Slov. Narod" v njegovo hišo! Slava takemu kmetu, kajne gospod Malovrh!
Loške novice.
1 O Anton Cadež, dosedanji katehet v nunski zunanji šoli, seje v ponedeljek dopoldan od nas poslovil. Štiri leta in nekaj
čez je s požrtvovalnostjo in tudi s pridom poučeval žensko mladež in vodil dekliško Marijino družbo. Kar ga je posebno priporočalo, je bila njegova nepristranost. Do gosposkih in preprostih otrok je bil enako pravičen. Zato smo ga spoštovali. Ostane nam v hvaležnem spominu.
1 G. Peter Janec je prišel na njegovo mesto in takoj v torek nastopil svojo službo. Zadnjega pol leta je služboval kot kapelan v Starem Trgu pri Poljanah v Belo-krajini.
1 Na kolcdtoru Trata so nekam čudne razmere. To veste, da prihaja na ta kolodvor vsak dan vagone cementa, katerega potem tujci prevažajo v Podbrdo. Ti vozniki bi morali cement sami nakladiti, zakaj podjetništvo za kako nakladanje železnici nič ne plačuje. V istini pa vendarle že nekaj časa sem to delo izvršujejo železniški uslužbenci. G. M., magaciner, (načelnik skladišča), se je namreč kar na svojo roko pogodil s podjetnikom tujcem, da bo to delo izročil svojim delavcem, če plača cd vagona 3 K. Železniški uslužbenci zdaj res nakladajo, a dobe cd vagona le 1 K, zadnji teden 120 K. Drugo gre v žep g. M. To pa našim'voznikom iz Loke in okolice ni in ne more biti po volji. Blago, ki ga prihajajo iskat, morajo povsem sami nakladati, dasi jim je železnica dolžna pomagati. Zraven morajo pa še dolgo tudi čakati. Delavci pri železnici to spoznavajo, in zadnjič je eden njih, imenom U 1 ča r, zgoraj ime-novamu liberalnemu uradniku to kar v obraz povedal. V priznanje je moral cd dela. — Prosimo g. šefa postaje, — ki ga poznamo kot vestnega moža, naj zadevo preišče in nered odpravi. Prepriča naj se na lastne oči, povpraša naj dotične delavce, posebej še Ulčarja, ki mu bo rad vse natančno razjasnil.
1 Struga Žabnice med Lipico in Go-deščami je zdaj iztrebljena. Čas je bil. Krog 1000 voz gramoza jim je voda polagoma nanosila; 14 dni so vozili Godeščani, da so ga na svoji strani proč spravili. Na strani proti Lipici bo pa tudi dalo toliko dela.
1 Pisma. Nekdo si napravlja veselje, da pošilja v gotove hiše na Suhi pikra, zbadljiva pisma. Pa bil naj bi vsaj toliko olikan, da bi prilepljal znamke za šest vinarjev, ne pa le pet. Zakaj \6 naj, da mi adresatje zav to po sedem vinarjev kazni plačujemo. Se boljše pa bo, če ta nenovi špou kar opusti.
1 Sneg smo dobili začetkom tedna, a naglo kopni. Falbov naslednik, vremenski prerok g. Kregar, pa nam napoveduje, da bo še drugi padel, preden ta odrine. —Bomo le videli, če se ne moti tudi on po Fal bovo.
1 Pot mimo Kamnitnika postaja nevarna. Ob tej poti nasipajo zdrobljeno ba-menje, bi ga je vedno več, tabo da Ee zmiraj bolj va i ra cesto. PcseEtniki meječi iz mesta so zahtevali, da podjetništvo napravi okrog zid zaradi varnosti. Pr farški župan je fa pri tej pametni zahtevi stal na stiani p< djetništ\a, ki je ugcvsrjalo zehtevi. — Da bo kaj prostora za spravljanje nasutega ktmenja, je pedjetrištvo kupilo v bližini nehaj njiv m jan. Tudi pri tej priložnosti je pri enem posestniku pokazal prifarški župan, da raje »vleče« b tujci, kakor pa z domačini.
1 Na drevesu se je streznil. »En
glažek ai' pa dva, to nam korajžo da«, je pel pred nekaterimi dnevi vinski bratec z Bukovega vrha, ko jo je pobiral iz Loke skozi Bodovlje proti svojemu domu. Ko je tako dajal duška svoji navc'uienosti, Be stm s seboj pogovarjal, tuintam tudi rogatega iz spodnjega »štuka« prijazno pozdravil in klobuk ob tla meta', jo je primahal po stezici nad Polj8nflčico do strmega in globokega plaza, menda je bil kamnolom nasproti Zmir.cu. Ta plaz je globok petdeset metrov, in prav pod njim teče Poljanšč;ca, tako da se gotovo nBide smrt, če ne v kamenji pa v vodi. Ker je steza ozka, in mož ni imel ravnotežja, ga je zaneslo proti plazu. Mož je že pr dal, in da se ni hitro zavedel svojega položaja, gotovo bi se bil ubil. Pa zgra b;l je urno z reko vejo bližnjega drevesa, tal mu je smanjkalo in bengljal je na veji. Strab, v katerem je bil, mrzli zrak iz vede, ki je šumela ped njim, eta ga streznila, vir ski duhovi so šli iz glave, nehal je škrata pozdravljati, in jel obupno klicati: »Marija, pomBgaj«. Vpitje z nespretne strani je k sreči slišal I. Perko v Zmincu, tekel hitro na kraj nesreče in našel reveža, ko je na eni roki visel z dreveBr. Z nevarnostjo lastnega življenja ga je Perko reši). Ko je bil pranček rešen, je zopet pozabil na Mater božjo in j kri t se je jel zopet metati iz ust vinskega brutca. Ubogi pi anci!
1 Pozabljena ulica. Pcredneži so hoteli že pred letom pomagati pri izliranju imen za ulice. Nekega lepega jutra smo videli namreč, da ima veČina ulic svoje ime, ki je bilo zapisano na papirju, nabitem v tisti ulici. Se daj vemo, kje so »mokre ulice«, 2nana nam je »operna ceBla«, »pot do vse
učilišča« itd. Eni ulici pa veseljaki niso dali imena, zato so ga pa nehote dali nekater-niki, ki bi se za ulico morali brigati, pa se ne. Pozabili so jo, in dočim so povsod vse popravljali in posipali, te ulice n so. Zato naj se nabije tam, kjer se gre c d Stemarjev po bližnici proti lesenemu mostu pred tovarno, tabla z napisom „po2abljena ulica«. Po tej poti je napeljan kanal, a voda dere po sredi ul ce. Ker po tej ulici stopa poleti mnogo tujcev, katerim se zdi ovinek po cesti predolg, se bo morala tudi nekoliko popravit', kaker so se lepo popravile druge.
Novice iz kočevskega okraja.
? Nekdaj in — sedaj. Lanski ali predlanski predpust so ribniški liberalci najeli »maškaro", ki je nosila po trgu polno vrečo z napisom „žlindra<\ Prav malo pa bi kmalu letos manjkalo, da niso nekateri začeli po trgu voditi dveh „bab", pa brez napisov. In vendar bi bil ta „špas" vsak razumel. Pa klerikalci so bili pametni, in so pustili, da so se tudi letos pustne šeme rekrutirale samo izmed liberalnih vrst! Prav tako!
? »Gaiperincv Francelj« ali svetnik Višnikar in dr. Šifrer se na čudovit način ujemata. „Gašperinov" je politik, Šifrer pa medicinec. Kaj ne, kar eden ni, je pa drugi!
V	politiki verjame Šifrer vse »Gašperino-vemu", »Gašperinov" pa v medicini vse bifrerju. Vendar pa se je jel Višnikar nekoliko »puntati", in noče biti Sifrerju več tako pokoren, kakor je Šifrer njemu. Kakor hitro je »Gašperinov" obljubil 200 kron za ribniške reveže, jih je takoj tudi Šifrer. Sedaj bi pa Šifrer rad plačal, Višnikar pa noče. In vendar bi bila to edina „medicina", da se napravi enkrat v „ubožni kasi" red. Pa ga je Višnikar speljal na lim! Pa še več! Šifrer bi rad plačal, pa mu „Gašpe-rinov" in njegova družba ne pusti; češ, se nam bo svet smejal, — in Šifrer je „Gašpe-rinovemu" zopet pokoren — seveda nekoliko nerad! Saj pravimo, povsod se vjemata, samo kadar treba plačati, sta si navskriž!
? Pa so ga vjeli! Tega prešmenta-nega »novičarja iz kočevskega okraja"! »Narod" (oziroma nekdo izmed konzorcija »prešičarjev") ga je „pogruntal". Pravi: „Če ni v Ribnici, je pa v Dobrepoljah!" Na, pa ga imajo! Sedaj ga bo pa dr. Šifrer tam v Ribnici tožil, kakor je nekoč namignil; Višnikar bi ga rad pa sodil! To bi morali videti nekatere vesele liberalne obraze! Drugi pa skomizgajo z rameni, češ: »Kaj pa, če nas je „Narod" naredil za »pusta", ker je prinesel to vest ravno zadnji teden predpustnih šem?" Na, pa so zopet tam, kjer so bili! »Lisica, lisjak — sta pila tobak, — ko tobaka ni b'lo, — sta pila vod6!" Kar potolažite se, saj vidite povsod enako usodo: pri ribniških liberalcih, pri lisici in lisjaku, in še kje drugje. Če ni tobaka, je pa tudi voda dobra — če ni v Ribnici, je pa v Dobrepoljah. Pa smo „kvit"!
? Grozno se jeze v »Narodu" nekateri ribniški liberalci nad novim trgovcem v Ribnici, nad g. Staretom. Pravijo, da »umazano konkurira". Sedaj pa poglej, ljubi svet!
V	Ribnici sta dva nota trgovca: eden Slovenec (g. Stare) in eden Nemec. Nad Slovencem se šopirijo, Nemca pa vendar pustijo v miru. Pa, saj Tavčar tudi tako dela, kaj ne? — Kako naj bi neki imenovali to konkurenco, če kak liberalen trgovec hodi po vaseh in daje ljudem za pijačo, baje zato, da bi pri njem potem kupovali. Kako naj bi imenovali to konkurenco? Umazano gotovo ne! Zakaj liberalci so že itak tako črni, da se nova lisa na njih niti ne pozna ne. Zato umazanosti na njih sploh ne spo-znaš
? »Pšičarji iz ribniške doline" odrinejo v kratkem na Japonsko, da bodo streljali svoje pšice proti Rusom, pri kranjskih farovžih ničesar ne opravijo, — zato ker »prešičarji" preveč smrdijo po gnojnici.
? Nekdo iz omenjenega konzorcija je pred kratkim pisal v „Slov. Narodu": „^andarmerija iztika po lumpih, a kje bi jih največ dobila? Gotovo po tistih hišah, katere ljudstvo gradi, a v katerih nima nikake pravice." Kaj porečete k temu sodniki et Co., ki prebivate v hišah, ki jih ljudstvo gradi? Kaj porečete k temu učitelji, ki prebivate po šolah, ki jih ljudstvo gradi? Kako vas pa ta »prešičar" »štempla"! Misli, če je sam tak, da so vsi taki!
? »Predpustni bal" je bil v Prigorici pri Dolenji vasi. To se vidi, da gospoda še toliko skupaj ne spravi, da bi se mogla enkrat zavrteti. Najnaprednejše dame so morale plesati z „žličarji". Primaruha, za predpust je že bilo!
? V kratkem se odloči, ali bo imela Ribnica še naprej dva moža, ali pa bodo ribniški reveži dobili 400 kron. Bomo žc povedali! He, Višnikar in Šifrer, auf! auf!
? Tudi Kočevarji, tako se čuje, nestrpno pričakujejo, kdaj se bo razglasila urnebesna vest: ^Obljubljene kronicc, Rib-ničani, evo jih!"
? Literalci nesramno lažejo. Pisali si v »Narodu«, da je pred nedavnim dobil
gregoiski župnik iz Amerike 25 ali 50 dolarjev za sv. maSe, pa je za ves denar oznanil samo eno sv. mašo za Amerikance. Kaj je na tem resnice ? Rea je dobil iz Amerike 1. 1900. 149 K 38 h, toda na ca sv. maše, ampak za župno cerkev, h hvaležnosti in v skrbi za svoje v Ameriki biva joče župljane oznanil je in dne 7 maja 1900 opravil zanje eno sv. mašo in sicer brezplačno. Saveda kaj tacega ne gre v glavo liberaloem, ki ne store nobene stopinje brez plačila in derejo kmeta, k|er ga morejo. Tudi taki sa dobe med mirni, ki režejo s t o t a k e kmetu iz živega telesa in potem zavijajo, češ, saj so duhovniki ravno taki.
? Dva trebuha. Kdo bolj skrbi za ■voj trebuh, dr. Tavčar ali Jaklič vidi na prvi hip vsak, ki oba pozna. Vendar g. dr. Tavčar ki tudi svojega trebuha ne pozabi, in je šel lani celo v Karlove vari očita Jakliču, »da za svoj trebuh dosti, dosti bolje skrbi, nego za svoje vditce« .. . Volivci pa vedo, da je ravno dr. Tavčar tisti, ki je snedel Jakliču avancement iz same usmiljenosti, da bi Jaklič tolikega trebuha no dobil, kakor ga ima sam Ali ni tako g. dr. Tavčar?
? Obstrukcija žre S temi besedami se pobaha dr. Tavčar vselei, kadar vrže kakšno kmečko prošnjo v koš. On je zvest znanemu svojemu načelu. To pa nikogar na more zbegati, ker vsi vemo, da obstrukcija žre samo liberalca, drugaga pa nič, in da ni več daleč čas, ko bo obstrukc ja tudi Tavčarja morda »požrla«. In tedaj bo prišel tudi čas, ko bodo poplačani tisti prosilci, ka tere sedaj dr. Tavčar s stolčka deželnega odbornika z znano olikanostjo psuje in zmerja.
? Hranilnica in posojilnica v Ve likih Laščah je razposlala računski za ključek za prvo upravno leto, ki je trajalo deset mesecev. Ziključek kaže nepričakovano hiter razvoj posojilnice, kar dokazuie, da ja bila posojilnica potrebna in di ima zaupanje. Prometa je imela to leto 191.198 K 64 h hranilnih vlog si je nsbrsla 53.195 K 12 h in dobička je napravila 261 K 35 h Z geslom: »da lajšamo revežum gorje in da steremo grdo oderuštvo«, naj odbor pod marljivim vodstvom č. g. Mrkuna tudi v bodoče tako uspešno deluje! Pri občnem zboru v nedeljo je govoril č. g. dr. Lampe. Hvala mu!
? Hranilnica in posojilnica v Loškem potoku je imela v prvem poslovnem letu 107.997 K 10 h denarnega prometa. Hranilnih vlog si je nabrala 45.609 K 34 h in naloženega d»narja ima 11 339 K 63 h. Z začetnim uspehom smo lahko zadovoljni.
Idrijske notice.
i Račun občinskega gospodarstva
v Idriji za 1. 1903 je razpoložen. Dohodkov je bilo 299 556 86 K. N*iveč je dala 50% doklada, K 120.838 24. „01<raina hranilnica" v Idriji je posodila ša K 109 500'—, 15% doklada je vrgla letos skoro 300 K manj nego v preteklem letu , namreč K 4003 91. Nasproti dohodkom so stroški v skupnem znesku K 291 533 87, prebitka je bilo torej K 8022 99, česar ob sestavljanju proračuna za tekoče leto niso pričakovali Največ stroškov je bilo pri realki: Z i stavbo nekaj nad K 98 500, načrte K 2450, stavbeno vodstvo K 1230 centralna kurjava in vodovod K 21.000 prostor okoli realke K 16 400. pohištvo K 5152, plače so znašale K 19 187 46 muzeji in drugo aekaj nad K 7400, vsi realčni stroški pret. leta torej nekaj nad K 171.350. O )činska uprava je stala K 6883 caste so pobrale K 3806, vodovodi K 5400, reveži K 5040, poprava poslopij K 11 109 To so največji stroški.
i Ubožci v Idriji. Občinsko predstoj ništvo oskrbuje vllriji ubožni zavod, kateri je odločen, kar pove že ime, ubožcem. Opravlia se ta posel nekam čudno. L 1902 so znašali dohodki ubožnega zaklada 8582 K 80 h. Izdal se je ta denar Uko-!e: 2539 K 80 h so dobili mestni reveži redna podpore, 14 K izredne, v okrajno hranilnico so naložili 1844 K, — mestna blagajna sijepa iz tega, revežem namenjenega denarja izposodila 3936 K. Pa so odganjali reveže, kakor bi ne bilo denarja!
i Vprašanje. Kako je s tstim falot-stvom, očitanim v /iNarodu« ? Vsaj gosp)d dr. Stveiak bi prav storil, ako poskrbi, da »Narodov" dopisnik obrekovanje, katero se tiče tudi njegove osebe, prekliče. Zlorabiti se g. doktor pač ne bo pustil za tako podle napade.
i Uredništvo „Naprej" a nič ne naznanja svojim prijateljem, da je razpoložen občinski račun, dasi bi pač marsikomu ustregel. Kogar zanimajo računi kršč. gosp. društva, ga bodo še bolj občinski. Tudi g. Kristan si bo toliko čana vzel, da jih pre gleda, ker je v občinskem odboru. One-njamo že naprej, da so branilnične vloge izkazane med izdatki.
i Stanje občinskega imetja izka-kazuje akti mh K 511 000 56, nasproti so pašna K 293.164 62. Vbl»tr jni je bilo namreč 31. decembra K 8022 99, v hranilnicah K 11.543 57, v drž. papirt h K 2000, vrednost poslopja se ceni na K 399.900, inven-
tar na K 28 900, vrednost vodovoda na K 61 000. D ilga je bilo pri „0 trajni hranilnici" K 29316462. — V državnih papir jih je letos 1200 K več, v ubožnem zavodu pa ta zadolžnina manj. Pozvedeti bo treba, zakaj je zadolžnica št. 143.576 s 1. avgust 1886 dosedaj se štela za imetje ubožaega zavoda in zakaj je prešla med aktiva mest ie občine. — V računskem zaključku za leto 1902, je med izdatki navedena tudi pokojnina vdove Hangthalar-jeve v znesku 350 K, v računu za 1. 1903 jo izdanih 600 K isti vdovi. Obakrat stoji v raču iu pripomnjeno: „na račun ljubljanskega magistrata". Ali je ljubljanski magistrat kaj plačal ? Z »kaj ni med dohodki navedeno ? Ako na še ni nič plačal, spada imenovanih 950 kron v račun — »starega občinskega imetja« med aktiva. Ne vidimo pa nič. B) treba tudi pojasnita. Mad imetjem Iv. Ev. Kavčičeve ustanove letos ni več navedena Stev. 17612 5% loteriskega posojila iz 1. 1860 v vrednosti 200 K. Pravijo, da zato ni, ker je bila izžreban« že — 18 9 8. leta! Pa vendar je bivši župan jo izkazoval vedoo še kot i netje. Seveda smo pričakovali, da bo sedaj izkazana vrednostna listina v t s ,i gotovini, za katero je bila izžrebana — pa ni nič. Ako ni listine, — mora biti gotovina. Kja je?
Madjari ln Jugoslovani.
L;st bivšega ogrskega ministr. predsed nika barona Batifly- a, ki je nedavno osnoval novo politično stranko, piŠJ v uvod. članku: »Žalimo, da ima na Ograkem vsaka stvar madiarsko bojo, da b:>da ne samo vojaka, temveč ves narod, šola, kultura, razvitek, ves duh državnega in društvenega življenja, madjarski. A želimo to ne samo v svojem interesu, nego tudi v interesu vladarske hišo in Evrope Da, v interesu E rope jo, da bodi edinstvena, z narodnim duhom prožata in močna Midjarska večna zapreka zjedinjenju jugoslovanskih narodov in zvezi siovanakih držav, ker bi ta zveza zagotovila veliko slovansko hegemonijo."
Neodvisnost Bolgarske.
Da ne ovira mirovnih preosaov in po drugi strani ne zapusti popolnoma bolgar skega življa v Makedoniji, je Bolgarija skle-n la, da se zadovolji z neko gotovo avtono mijo bolgarskih občin v Makedoniji. Bolgar ski zastopnik N a č o v i č se mudi v Carigradu in ^kuša v tem smislu vpiivati na porto. Bolgarija hoče na ta način okrepiti bolgarski živelj v Makedoniji in tako pripraviti boljše ča3e za Bolgare, da bi postali zmožni, prevzeti vodstvo med narodi v Makedoniji. Sultan je napram Bolgarom jako nezaupljiv, a še največ zaupa Načovičj, ki je vedno daioval za prijateljske odnošaje Bolgarije do Turčije. To povdarja tudi v C^ri gradu ttr kaže na to, da bi bili Bolgari v kneževini in Makedoniji jako zadovoljni, da se nekaj stori za makedonske Bolgare, in da polagoma preneha vazalno razmerje med Bolgarijo in Turčijo. To bi bilo velike važnosti in zelo koristno, da se vsled živahnih medsebojnih odnošaje v sklene potem trgovinska zveza.
Vsekakor se popolni neodvisnosti Bd garske stavijo ogromne zapreke in je zboljšanje stanja makedonskih Bolgarov veliko večje važnosti, kakor bi bilo dejstvo, da postane bolgarski knez iz vazala suveren. Ker pa ni upati, da bi kmalu postali Bjlgari v Makedoniji odločilen živelj nasproti Srbom, Grkom in Rumuncemi, je vprašanje bolgarske neodvisnosti zopet prišlo na površja.
Rešitev tega vprašanja pa ni tako lahka, ker bolgarsko neodvisnost morajo potrditi razen Turčije še druge države, ki so podpisale svoj čas berolinsko pogodbo. V seda njem času pa je zapletena Rusija v veliko vojsko in ne more nič storiti za Bolgarijo. Da se ta dežela proglasi neodvisno, bi tre balo spremeniti berolinsko pogodbo, a države so sklenile, da hočejo ohraniti »status qio« na Balkanu.
Upoštevati je še neko drugo vprašanje. V Carigradu obstoji namreč bolgarski oksar-hat, in eksarh, najvišji duhovski dostojanstvenik v ortodoksni bolgarski cerkvi, vlada številni bolgarski živelj v Turčiji in 19 nadškofov je pod njegovim vodstvom. Da postane Bolgarska neodvisna, bi lahko Turčija nadaljneom obstoju eksarhata napravljala silne težkoče. Kako pa bi mogla Bolgarska bolgarsko cerkev prepustiti Turčiji na milost in nemilost?
Skoro gotovo je, da iz lastnega nagiba ne bo dal sultan Bolgarski nikdar neodvisnosti. Všeč mu je, da je suveren bolgarskega kneza. In po drugi strani je ravno tako jasno da more Bolgaraka doseči svojo neodvisnost le, če ostane v dobrem sporaz-umljanju s Turčijo.
Rusko - japonske* vojska.
Bojni položaj in časniška poročila.
Zadnji teden je prinesel le manjšo praske na suhem in nekaj odbitih japonskih napadov na Port Artur. Splošno ee more vse, kar sa
je godilo doslej, imenovati le predigra za veliko vojsko.
Rasni so bili samo napadi na Port Artur, kjer sa Japonci v resnioi hoteli uničiti rusko brodovje. Na obeh straneh so velike izgube. Ruske ladje so hudo poškodovane, a tudi Japonoi imajo mnogo krvavih glav in polomljenih brodov.
Rusi vsaj en mesec še ne morejo za četi nič odločilnega, ker ne morejo spraviti tako bitro potrebno množico vojakov na bo jišče. Ce jih tudi vozijo neprenehoma, vendar jih v en vlak ne gre več, kakor 500 do 900. Dokler vrhovni poveljnik Kuropatkin še ni na bojišču, se sploh še ne bodo Ruii spustili v nobeno večjo akcijo. Tri tedne najmanj žele Rusi imeti še mir, da utrdijo črto od Niučvanga do izliva reke Jalu in na tej črti, kakor tudi ob bregovih reke Jalu zberejo velikansko armado, ki bo kakor velikanski plaz predirala na jug in poman-drala in pokopala vse, kar jej pride pod noge.
Japonci pa ho3ejo Rusa prehiteti. Vzeti hočejo Port Artur in Vladivostok, glavni ruski vojni pristanišči. Ča se jim to poareči, je ruska moč na morju strta. Prihodnji dnevi nam brez dvoma prineso novico o obleganju Port Arturja.
Brez dvoma si bodo časniška poročila jako nasprotna. Naši čitatelji se naj ne ču dijo, ako morda prinesemo take tri brzojavke:
London, 8. marci. Port Artur je padel.
Petrograd, 9. marca. Rusi so na pud na Port Artur odbili.
London, 10. marca. Nasproti ruskemu poročilu, da so Rusi napad na Port Artur odbili, moramo poročati, da Japonci sploh nameravanega napada še niso izvršili.
Zato pa prinašamo pri vsaki brzojavki, če le moremo, vir, iz katerega dojde. Na čemo zagaziti v tisto neumnost, katero dela »Narod«. Ta si sam najprej naredi svojo aodbo in potem vsa poročila tako pristriže, da so mu prav. Najprej je držal »z liberalnimi Japonci proti »klerikalnim« Rusom; ko pa je videl, da mu v Ljubljani šipe pobi jejo, če ne drži z Rusi, zdaj so pa v vsaki številki »Narodovi« Japorci »strahovito po raženi«.
»Liberalno napredna« stranka na i Koreji.
Tudi Koreja je svojo staro, črvivo poli tično skrinjo pobarvala z modernim lakom in firnežetn ter so nam prezentira pod novim kabinetom, ki so mu ga dali Japonci. Ta kabinet hoče svetu imponirati, in zato si je izbral ima, katero si sploh pridovajo ljudje, ki ne vedo, kaj bi počeli tar izku šajo svojo neumnost zakriti z blestečo frazo. Tako pravijo Korejci danes, da so — Iibe ralni in napredni.
Ali ne bi bilo zanimivo, da bi pri tej priložnosti primerjali pod japonsko nad-oblastjo stojeSe korejske liberalne napred njake z našimi kranjskimi liberalci, ki stoje tudi pod nemško nadoblastjo? Mestu „Mut30 H to" recimo „baron Sohw3gel" in namestu „dr. Tavčar" postavimo „Li-H8i" — pa imamo popolno primero !
Korejski »naprednjaki" smejo samo to odobravati, kar jim Japonci ukažejo. Na Koreji sta dve stranki; konservativna in napredna. Japonci so prisilili cesarja, da se je ločil od konservativne stranke in postal „na-prednjak". Nastala je prava anarhija v upravi, in zdaj je bilo mogoče, da je Japonska kar diktirala cesarju pogodbo. Vsled te pogodba je postavljena tudi korejska armada pod japonsko poveljstvo. Sicer ni korejska armada kaj prida, če je tudi postala »napredna«, a dobro je vendar, če kdo Japoncem hrbet varuje. Zdaj imajo na razpolago 30.000 korejskih vojakov, ki jih rabijo posebno za varstvo pristanišč. Poleg tega bodo korejski vojaki Japoncem dobro služili kot ogleduhi.
Zviti Japonci so dobili od korejskega cesarja še drugo veliko ugodnost: Vpeljali so papirnat vojni denar, b kate rim plačujejo Japonci svoje nakupa v Koreji. Ta papirnati denar sa prvega vsacega me seca menjuje za zlato po kurzu 89%. Bomo videli, koliko zlata bodo se dobili Korejci tekom vojske za japonski »pomalani« papir!
Konservativci temno gledajo te izpre-membe. Žal jim je za korejsko neodvisnost in Japoncem kar nič ne zaupajo. A zdaj so brez moči. Bivšega konservativnega ministra Yi Yong Is so hoteli že postaviti kot vele izdajavc* pred sodišče, a mož se je rajši umaknil.
Prvo dejanje „liberalnega napradnja-štva" na Koreji je bilo torej, da so Korejo izdali Japoncem !
Port Artur.
Pariz, 4. marca. General Makarov je prišel v Port Artur. Takoj je začel s pri pravami, da ovira izkrcavanje japonskih čet na polotoku Liao tung, ki hočajo a suhega oblegati Port Artur „IIerald" poroča, d a so videli šOBt japonskih križaric in deset prevoznih par nikov na poti proti polotoku L i a o - t u n g.
Niučvang, 4. marca. (Kor. urad.) Rusko kitajska banka se preseljuje iz Niučvanga v M u k d e n. Otroci in ženske se pripravljajo, da zapuate mesto, kajti za gotovo se pričakuje, d a pride japonsko brodovje pred Niučvang takoj, ko izgine led Ker je Rusom tukaj nemogoča braniti obrežje, se bodo gotovo umaknili v notranjo deželo, da na suhem počakajo sovražnika. Rusi so baje določili, da se v skrajnem slučaju umaknejo do črte Hajt-šoeng-Liaojung, kjer sa utrde. Gotovo je, da se v tem slučaju posreči Japoncem Port Artur odrezati in oblegati. Ker ni mogoče Rusom železnice obraniti, bo Port Artur popolnoma odločen od ruske armad e.
Petrograd, 4. marca. CarBki namestnik je iz vseh krajev Rusije brzojavno poklical 300 kotljarjev, da popravljajo ruske oklopnioe.
Berolin, 4 marca. Iz Petrograda: OJividci iz Port Arturja pripovedujejo, da so bile izgube Japoncev v prvi bitki pri Port Arturju mnogo večje, nego je časopisja poročalo. Z e poškodbe japonskih ladij so jako hude in bo treba še dolgo časa, da se popravijo, b e s t križaric je močno poškodovanih Potopilo ps sa je: Pet ladij pred Port Arturjem, ena v japonskem morju, dalje pet torpedovk, dva mino-nosca in ena topničarica.
Praga, 4 marca. Tovarna za čevlje v Holcu je izdelala za rusko posadko v Port Arturju tisoč parov škornjev. Pošiljatav so pa v Hamburgu zadržali in odpovedali na-daljna naročila.
Vojska na suhem.
S kopnega je ša težje izvedeti zanesljivih poročil, nego z morja. Japonci nalašč taje svoje prave postojanke in razširjajo napačne vesti, zato, da bi Rusa lažje presenetili. Take japonske race se potem po celem svetu kot resnica brzojavijo.
Zdaj vlada ostra zima. Včerajšnja brzo-avka ae glasi:
Petrograd 4. marca. Na bojišču hud mraz: Vladivostok 19°, Sabalin 24°, Ni-iolaievsk 25°, Bajkalsko jezero 32°.
Koreja, ki »o imajo Japonci popolnoma v oblasti, služi Japoncem kot trdna podlaga za operacije proti severu. Včeraj se je poročalo, da ao v Čaampu Japonci izkrcali zopet 15.000 mož, ki so se podali v Pjoig-jang, ne da bi jih kdo oviral. Ni pa prav verjetna še vest iz Pariza, da bi japon ska in ruska armada bili pri reki Jalu oddaljeni samo še t r i d n i h o d a.
Ne verjamemo, da bi se Japonci upali tako vso svojo bojno srečo postaviti v nevarnost v bitši na suhem, predan niso dosegli večjih uspehov na morju, kjer je vendar njihova glavna moč. Z japonskega stališča bi bilo najbolj pametno, ako bi bili za enkrat zadovoljni z južnim dalom Koreje; čim dalje proti severu gredo, bolj negotova tla imajo pod nogami in — manj hrane. Ali so pa morda res tako predrzni, da mislijo popolnoma potolči ruskega orjaka?
Gibati se je jela tuii Kitajska. Če ao tudi v zadnji vojaki Japonci Kitijce strahovito naklestili , vendar ima Kitajec še vedno rajši rumenega Japonca, kakor pa belega Evropca. K taiec je vedno b sovraštvom opazoval vsakega Evropca; zdaj pa ee je začelo gibanje, ki bo kmalu podobno boksarskemu vstanku: V Pekingu grozč Kitajoi že z nas.lstvom, in vsled tega so evropski poslaniki zavarovani v svojih hišah kakor v trdnjavah. Kitajci že očitno zahtevajo, naj sa združi kitajska vlada z japonsko in začne vojsko z Rusi. Več generalov je tudi odločno že na japonski strani in le čakajo, da bi mogli Ruse napasti.
Vladivostok, 4 marca. V Bla-goveščensku je zavladal velik strah med japonskim prebivalstvom. Vlada je dala baje povelje, da morajo do 9. marca vsi Japonoi mesto zapustiti.
London, 4. marca. „Times" iz So • ula: Korejski poslanik vPetro-gradu je bil 29. februarja odpoklican domov.
Petrograd, 4 marca. (Kor. urad ) „Novi kraj" piše: Prijateljstvo Korejcev do Japoncev ni tako zanesljivo. Korejec v duši sovraži Japonca kot oderuha in zatiravca. Kakor hitro Rusi premagajo Japonce, se bo to korejsko staro sovraštvo zopet pokazalo in takrat bodo Korejci japonsko armado napadli od zadaj, da bo med dvema ognjema.
Petrograd, 4 marca. Ni več dvoma, da Kitajci gredo v boj proti Rusiji. General Ma, ki je do včerajšnjega dne nepremakljivo stal 70 km od Mukdena, je udaril naravnost proti Mukdenu. General J u a n -š i k a j stoji neverno od Šanhajkvana z ogromno kitajsko vojsko, ki jo cenijo na
Dalje v prilogi III.
II. Priloga 53. štev. „SlovencaM dn6 5. marca 1904.
60 000 mol. Nove kitajske čete z juga dohajajo.
Petrograd, 4. marca. O zadnjem boju med Rusi in kitajskimi razbojniki po roča še polkovnik Marov: Ruski vojaki so ■e bili jako pogumno proti sovražniku, ki ga je bilo pet sto. Rusov je bil en prapor, kateremu sta prišli na pomoč dve stotiiii. Bitka je bila jako krvava. Ru sov je ostalo mrtvih 42, ranjenih 38. Kitajci imajo 87 mrličev. Ker so razbojniki utekli v bližnio vas Čuvanho in se v njej utaborili, so Rusi celo vas požgali.
Na morju pri Suezu.
Mnogo ruskih ladij je na dolgem potu iz Rusije skozi Rdeče morje in na bojišče. Zdaj so pa Angleži, ki imajo prvo besedo pri Sueškem prekopu, Rusom naredili precejšnjo sitnost: Ministrski svet v Kajiri je sklenil, da nobena vojskujoča se stranka ne sme sovražniku odvzetih ladij prevažati skozi Sueški prekop. To je naperjeno le proti Rusom, ki bodo morali uplenjene japon. ladje vleči okoli cele Afrke, preden jih spravijo domov na Rusko. Še novo sitnost nam je sporočil včerajšnji brzojav:
PortSaid, 4. marca (koresp. urad Reuter) Tri ruske torpedovke, ki jih je vihar zelo zdelal, so se zatekle v tukaj, pri stan, a so dobile povelje, da morajo pristanišče takoj zapustiti. Tudijim je zabranjeno, naložiti premoga. Druga ruska torpedovka je trčila skup z egiptovsko carinsko ladjo, ki se je potopila. Mornarje bo Rusi rešili. Vsled tega je bil Sueški prekop dalj časa zaprt.
Ruske ladje morajo čakati pri Suezu, da pride veliko brodovje iz Kronstadta skozi Sredozemsko morje.
Posamezne ruske ladje ne smejo na bojišče, ker jih drugače Japonci pobijejo. Celo brodovje misli skupaj prijadrati v Japonsko morje. Če jim pa v Suezu Angleži premoga ne dado — potem Rus ne more naprej. To je težava!
Harbin.
Zemljepisno, upravno in trgovinsko središče Mandžurije je Harbin, kjer je zdaj glavno rusko taborišče. To mesto se je povzdignilo šele od leta 1900., ko je postalo sedež železniške uprave. 1901 je imel Hir bin 12.000 prebivalcev, 1902 že 20.000, maja 1903 so jih našteli 44 000, oktobra pa 60.000, odštevši vojaštvo. Od teh je bilo 400 Japoncev, 300 Nemcev, AvBtriicev, Grkov in Turkov, ostali vsi Rusi. Železniški in upravni uradniki štejejo s svojimi rodo-vinami 11.000 glav, v posebnem mestnem oddelku pa stanuje 40.000 Kitajcev. Med Kitajci je le 18 odstotkov ženbk, med Rusi pa 44 odstotkov. Harbin se deli v tri dele: staro mesto, 5 km. od osrednjega kolodvora, obrežno mesto, kjer je sedaj tržišče, in upravno mesto blizu kolodvora. Železniški nadzemljemerec je upravitelj celega od ruske mandžurske železniške družbe ustanovljenega mesta. Mesto je Bedež civilnih sodišč in glavnih vojaških postojank. Za zidavo mesta se je do sedaj izdalo 72 mil. kron. Mesto ima le rusko kitajsko banko, katere poslopje stane 510.000 kron. Njen vsakdanji promet je povprečno 960.000 kron. Najvaž nejša industrija v Harbinu so mlini, katerih jo 8, vrednih 3 milijone kron. V zadnji polovici pretečenega leta so vsak dan namleli 400.000 kg. moke. Za zidavo mesta izdelujejo kitajski delavci v 200 opekarnah opeko. Mncgo je tudi žgalnic »vodke«, katere se samo v Harbinu spije na dan do 10.000 litrov. Tudi se zidajo v Harbinu tri pivovarne, ki bodo d( bivale ječmen iz Sungar-ske doline, hmelj pa iz Amerike. Ves kapi tal, katerega ima Rusija naloženega pri železnicah, mestnih stavbah in tvrdkah v Mandžuriji, se ceni na 1 milijardo in 200 milijonov kron.
Rusi pred bojem.
Pred bitko so ruski častniki in vojaki vedno pri službi božji, kjer molijo za zmago. Pri tem molijo posebne molitve. Taka molitev je na primer sledeča: »Hvaljen bodi Bog, sveti in nesmrtni 1 Smiluj se nas! Naš boj je pravičen. Zato Te prosimo, da daš moč našemu orožju in zmago nam nad zvijačami sovražnika. Daj pogum našim srcem, da premagamo sovražnika. Ti pa mu odpri oči, da vidi vrednost miru!« Po službi božji poškropi duhovnik vojake z blagoslovljeno vodo.
Na Japonskem.
Tokio, 4. marca. V stanovanju zunanjega ministra so zlikovci vrgli bombe. Vzrok atentatu so spletke, ki jih dela stranka, katera je sovražna japonsko-ko-rejski pogodbi.
Tokio, 4. marca. Mikado odpošlje vikomta Aokia na Korejo, da bo tam uredil novo korejsko upravo.
Tokio, 4. marca. Japonska je sklenila, da vpelje najstrožjo cenzuro za č a s n i š k a poročila. Predvčeraj finjem je japonska cenzura zatrla vse brzojavke v Evropo, ki jih je mogla dobiti v roke. Zdaj je japonska vlada zapovedala, da
morajo vse brzojavke v Evropo iti čez Tokio, kjer jih vlada pregleda. Poročevavci časnikov so se pritožili. MinUterski pred sednik jim je pa odgovoril, da preden ne bo dovršena prva velika bitka na suhem, ne bo pustila Japonska nobenega časnikarja na korejBko bojišče.
Druge države
London, 4 maroa. Mornariški tajnik Pretyman je na interpelacijo v parlamentu odgovoril: Angleško vojno brodovje v vzhodni Aziji šteje: 5 vojnih ladij, 4 križarico prve vrste, 4 križarice druge vrste. 1 križarico tretje vrste, 8 topničaric, 9 lovcev torpedov, 4 torpedovke in dvanajst porečmh topničaric.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. maroa.
Volivni boj. Opozarjamo, da so vo-livni shodi, ko je volitev razpisana, prosti in jih ni treba nikamor naznanjati. Volivci se povabijo na kak primeren prostor in stvar je v redu. — Kjer imajo liberalci pri županstvu glavno besedo, je treba na vsak način paziti pri volivnih imenikih, da ne bo kakih sleparij. — Volitev je takorekoč pred durmi; zato ne bo mogoče kandidatu, da bi se predstavil po vseh krajih. Prosimo, naj se somišljeniki vsled tega dogovore in naj določijo, kje naj bodo volivni shodi, da bo po razmerah čim največ volivcem mogoče se jih udeležiti. To naj sporoče kandidatu ali pa v Ljubljano vodstvu stranke, oziroma tajniku dr. Evg. Lampetu. Ker ni potrebe, da bi posamni shodi dolgo trajali, je popolnoma lahko, da se na eno nedeljo napravita vsaj po dva — eden dopoldne, drugi popoldne. Morebitne liberalne splet-karije naj se od povsod brž naznanijo strankinemu vodstvu.
Osebne vesti. Postajenačelnik v Borovnici g. A. K o z 1 e v č a r je premeščen v Litijo; na njegovo mesto pride A. F r o 1 e iz Ilir. Bistrice. — Postajenačelnik na Rakeku g. I. K o v a č je premeščen v Ljub ljano. — Poročila se je 2. t. m. gdč. Olga Končnik, hči dež. šol. nadzornika, z g. dr. Weissenbrunnerjem.
Imenovanje. Profesor na goriški pripravnici g. V. B e ž e k je imenovan ravnateljem pripravnice v Kopru.
Ob 35 letnici »Slovenije" se »Narod" — jezi. On se sploh zdaj konstantno jezi, in ako izvzamemo trenutke ko se naslaja liberalna stranka v nemško-nacionalnih objemih in uživa sadove slo-vensko-nemške zveze, sploh ne vemo, kaj bi mogli ti gospodje še delati, kakor da jezo kuhajo. Jeza nad vsem in vsled vsega — to je zdaj gospodujoče čuvstvo v srcih inteligence". In kaj je v »Sloveniji" takega, da se mora »Narod" jeziti? To je nekaj dijakov, ki pravijo, da je počenjasje „Na-rodovcev" slovenskemu narodu v kvar; da je podlo pisarjenje njegovo dostojnih ljudi nevredno. »Radikalno narodni bodimo in pozitivno delujmo!" pravijo zdaj ti visoko-šolci. Zato so morali »Narodovci" seveda izstopiti iz »Slovenije", kajti pravi »Naro-dovec" mora biti pristaš Sch\vegelnov in mora vse razdirati, kar drugi pametnega narede. In tak akademičen Malovrhovec zmerja v »Narodu" Slovenijane: »Njim lastne puhle fraze o narodnem radikalizmu in o pozitivnem delovanju se čujejo kakor izgovori, da so postali politični kimovci, brez stremljenja po neodvisnosti duha. Zašli so v velikansko zmoto, da pod praporom svobodomiselnih idej ni mogoč raz-vitek in da zahteva »realna" politika njihova, da stoje nad strankami, bolje, da udrihajo po napredni kranjski stranki. Zaprli so oči, da ne vidijo nevarnosti, ki preti od klerikalne strani slovenskemu narodu, odprli so srce naukom brezvestnežev, ki pri-digujejo slogo, slogo, ki bi zagotovila za bodočnost farovžem kruto nadvlado nad slovenskim ljudstvom. Neka rezanica: malo narodnosti, malo pozitivnega delovanja, malo radikalizma, prav malo napredka, to so njihovi politični nazori in nedosledni so dovolj, da se s takim orožjem bojujejo proti stranki kranjske inteligence." — Ne vtikamo se med liberalce in med »Slovenijo"; kajti dijaki, ki so res pametni, morajo uvideti sami, da pri „Narodovcih" ni inteligence, ampak le arogantna surovost, ki je za narodno
delo nesposobna; zaslepljenim pa ne govorimo, ker jih prepuščamo — liberalcem. A pribiti moramo zopet, da stranki, ki se s toliko bedastočo zove stranka »kranjske inteligence", še med mladino verjamejo le najbolj omejeni dijaki Ta z narodno izdajsko zvezo igra vlogo pašev v naši domovini! Proč od njih!
,Rim na čelu!" Ta izrek hrvaškega poslanca Grge Tuškana je spravil »Narodovega« pamlletista v tako jezo, da je napisal dolg uvoden članek, v katerem zatrjuje z največjim patosom, da Slovenci nikdar ne bodo priznali Rima za duševnega voditelja. To je »smešna servilnost«, pravi liberalni korporal. A ie - ti ljudje, ki tako tolčejo ob plehnati tamtam svojega ponosa, so naj-servilnejši služabniki graščinske gospode, so vladni pandurji iste vrste, kakor Khue-nova garda v Zagret u. Na čelu jim je bchvvegel, duševni voditelj jim je »Gustav -Adolf - Verein«. In to hoče komu imponi-rati!
Liberalci o slovenskem vseučilišču. Zaveznik dr. Tavčarjev, Hribarjev in dr. Majaronov v »Tagespošti" najprej zabavlja z izrazi dr. Tavčarjevimi čez zabitost slovenskega naroda in potem pravi: »Slovensko vseučilišče danes ne bi bilo nič več, nego nevarna igrača brez kulturne vrednosti, samo klerikalno vališče." Tako junaki slovensko-nemške liberalne zveze, katera danes goBpodari z deželnim imetjem in se imenuje — »kranjska inteligenca"!
»Narodni dom« in liberalna zna-čajnost. Ko premišljujemo žalostno usodo in še žalostnejšo bodočnost »Narod, doma« ljubljanskega, nam prihaja na misel liberalna značajnost, katera je zakrivila, da to narodno podjetje ne donaša pričakovanega sadu. Ko se je začelo leta 1882. nabirati sa »Narodni dom«, sta se predsednik dr. Mosche in tajnik Iv. Hribar obrnila z »iskreno prošnjo« tudi do »Katoliške družbe«, da jih naj »po svojih močeh blagovoli podpirati«. Na to je odgovorila »Katoliška družba« po svojem predsedniku proštu dr. Jarcu, da bo podpirala podjetje, a stavi pogoje: 1. »Nar. dom« bodi dom za ves narod; 2. »Narodni dom« bodi »zvest dosedanjemu geslu katoliških Slovencev, ki se glasi: »Vse za vero, dom cesarja!' «; 3. Naj nikjer ne žali katoliške vere, nikjer ne zataji katoliškega značaja naroda našega, niti v besedi, niti v spisih, niti v predavanjih, niti pri razvedrenju, temuč da pri vseh Bhodih, igrah in veselicah oBtane pravi katoliški dom katoliškega naroda. — Kaj je storil takrat gospod Ivan Hribar? Ali je vrnil to pismo nazaj z ogorčenjem »svobodomiselnega naprednjaka«? Nikakor! Odgovor se je glasil doslovno tako :
Velečastito predsedništvo !
Izpolnovaje prijetno vsled sklepa upravnega odbora de dato 26. t. mes. nama pripadlo dolžnost, čast nama je s obzirom na veleoenjeni list od 15. min. mes. dati Vam zagotovilo, da se bode upravni odbor društva »Narodni dom« strogo ravnal po svojih pravilih, katera Bama na sebi so poroštvo, da mu ne bode ni-kedar priti v protivje z željami v imenovanem veleče-njenem listu Vašem omenjenimi.
Z odličnim spoštovanjem Za upravni odbor društva »Narodni dom«: Ivan Hribar, Mosche, tajnik.	predsednik.
Tako leta 1882., ko se je denar pobiral. Ko je bil »Narodni dom« postavljen, so pa frakarji nagnali v njem duhovnika s »prokletim farjem«. Taka je liberalna značajnost in narodnost.
»Učiteljski tovariš" hoče na vsak način, da se dvigne proti učiteljstvu vihar nevolje, ki bo ravno ta stan najhujše udaril. Liberalni učitelji klečeplazijo pred liberalno gospodo, katera se je odkrito izjavila, da učiteljskih plač neče zvišati na svoje stroške, ampak le na stroške kmetov. Pred temi leže v prahu liberalni učiteljski voditelji, nosijo liberalnim kolovodjem ma-rele, se jim globoko priklanjajo itd., samo, ker upajo, da bodo tačas, dokler je šo libe-
ralna stranka na krmilu, oni zase dobili kak priboljšek. A pri tem izdajajo interese celega učiteljskega stanu, kateri bo šele tedaj dosegel, kar želi, kadar bo znal svoje zahteve spraviti v skladnost z mišljenjem in prepričanjem slovenskega ljudstva. Naj le kliče »Tovarišev« alkoholik teden na teden na »divje Amonite!« Prazno čvekanje njegovo »Amonitom« nič ne škodi, a v deželnem zboru bodo slišali učitelji odgovor na tako pisanje, da jim bo vekomaj žal za vsak sold, ki so ga plačali za »Učiteljskega Tovariša«. Ali ni to infa-mija, kar piše »Učit. Tovariš?« Liž na laž! Dokler učiteljstvo trpi tako sramoto med sabo, bo tudi trpelo vsled te sramote!
Liberalci In volilna reforma. Libe ralci so povsod enaki. Napredni so, dokler jim kaže; če jim ne kaže, so pa najhujši nazadnjaki. V bavarskem deželnem zboru je prišla v razgovor volilna relorma. Za razširjanje volilne pravice so glasovali katoličani in sccialni demokratje. Katoliški poslanec dr. Hein, težko bolan, se je dal prinesti v zbornico, da je glasoval za ljudsko volilno pravico. Liberalci so pa vsi glasovali proti. Tudi naši liberalci so kar naenkrat pozabili na vse svoje teorije o »volji ljudstva, ki se naj pokaže v zbornici« in o podobnih stvareh, ki so jih imeli včasih na jeziku. Zdaj, ko vidijo, da se ljudstvo pro-buja in se ne pusti več pitati s knofi od liberalne gospode, so pa spoznali naenkrat, da je ljudstvo zaslepljeno in ne sme dobiti volilne pravice. Zadnji čas so zopet liberalni kolovodje obhodili vse mogoče instance, da bi »zabito slovensko ljudstvo« pripravili ob splošno in enako volilno pravico«. Takoj prihodnje deželnozborske volitve v gorenjskih občinah morajo pokazati, kako ljudstvo sodi o liberalcih!
Frakarija proti — .Sokolu". Iz ljubljanskih »Sokolskih« krogov se nam piše: »Slov. Narod" je dne 20. februarja med dnevnimi novicami prinesel infamno notico proti „Sokolu", oziroma proti poročilu o njegovi maskaradi v »Edinosti". Zjezil se je nad tem, da je — „vzlic vsemu ,Sokol' radikalno-narodno društvo" in daje dopisnik nekoliko po strani udaril frakarijo. Cez irakarje in pa čez nemškutarje se ne sme reči torej nič več. Takoj pride »Narod" s psovkami. Istina je, da se je v »Sokolu" velik del članov že naveličal, da bi služil gotovim gospodom samo za agitatorje in priganja č e. Kako more biti odgovorni urednik »Slov. Naroda" po tem napadu na »Sokol", katerega odločno obsoja velika večina dru-štvenikov, še starosta »Sokolov"? Če so mu Tyrševe ideje „ neumen pleh" in »ježkova neumnost", če on obsoja novo mnenje v »Sokolu", potem naj se pa odloči, kaj če biti: Ali starosta »Sokolov", ali pa starosta ne m š k ut ars k i h fraka r j e v ? Kdor brani nemškutarske fra-karje, vendar ne more biti starosta »Sokolov« ! Naj se zjasni že enkrat! Terorizirati se »Sokol" ne sme dati!
Liberalci in kriva prisega. Najbolj umazani del liberalnega delovanja je ta, da neprenehoma dolže priBtaše katol. narodne stranke krive prisege in kjer le morsjo, kličejo državnega pravdnika, naj jih preganja. To je tako podlo, da bi se vsak cigan moral sramovati takega početja. Liberalec se seveda ne sramuje ničesa več ... A mi le vprašamo: Kdo je bolj sumljiv, da po krivem prisega: Ali človek, ki očitno izpove duje svojo vero v Boga in izpolnjuje božje in cerkvene sapovedi, ali pa človek, ki se drži »Narodovega« evangelija, da je Bog isto, kar narava, da torej ni drugega Boga, kakor kamenje, voda in polži, da je Bog isto, kar nesvestno vesoljstvo ? Prisega sloni na človeški zavesti, da stori človek smrtni greh, če po krivem priseže, za katerega be njegova duša vekomaj pogubljena. Ča kdo te zavesti nima, njegova prisega ne velja nič. Kdor nima te vere, bo po krivem prisegel, če bo vedel, da ne bo vsled tega preganjan od sodišča. Liberalci pa svojo vero očitno izjavljajo v »Narodu«, da človek nima duše, ampak da se je razvil iz opice. Pristaš liberalne stranke, ki ima »Narodovo«
vero »Ilaeckelizms«, bi se torej dosledno niti zapriseči ne smel, kakor ae ne kliče na prisego orangutang ali gorila. Nam je končno vseeno, kaj mislijo liberalci; a vprašajte le ljudstvo, ki dobro sodi ljudi po njih vrednosti, in boste videli, kako ljudska duša sodi o raznib liberalnih kolovodjih, kako so pri* šli do premoženja in koliko je verjeti njihovi nrisegi!
Glavni nabori na Kranjskem leta 1904, se bodo vršili po naslednjem redu : Naborna komisija dop. okr. poveljstva št. 17 posluje: Dne 5. aprila v Radečah okr. Krško; 6 in 7. v K r š k e m , 8 v Ko-stanjevici,9. vMokronogu, 11., 12., 13. in 14. v Ljubljani za sodni okraj ljubljanska okolica; 15. in 10. aprila na Vrhniki; 18 in 19. nabor v Ljubljani (mesto), 20. in 21. v K a m n i k u , 22. in 23. na Pre-v o j a h , 25., 26. in 27. v L i t i j i, 29. in 30. v Višnji gori; 2. maja v T r e b -njem, 3. v Žužemberku, 4., 5 in 6. vRudolfovem, 7. v Metliki, 9. v Črnomlju, 10. in 11. v K o č e v-ji, 13. in 14. v R i b n i c i, 16 v V e -likih Laščah, 18., 19. in 20. maja v Š k o f j i Loki, 21. v Tržiču, 24., 25. in 2C v Kranju, 27., 28. in 30. v Radovljici. — Naborna komisija št. I. (Dopolnitveno okr. pov. št. 97) posluje : 18. in 19. v V i p a v i, 21., 24. in 25. maja v P o s t o j n i, 27. in 28. v 11. Bistrici. Naborna komisija štev. II. posluje : 14 in 15. aprila v C e r k n i c i, 16. aprila v Ložu, 18. v Logatcu, 20. in 21. v I d r i j i.
Letošnje vojaške vaje. Vojno ministrstvo je izdalo odlok, iz katerega povzamemo sledeče : Poljedelci klicati se morejo le ob času, ko ni setve in žetve ter Bploh važnejših dei na polju. Vobče se je ozirati na pridobninske razmere. Kdor bi morda hotel delati vajo letos, mesto prihodnje leto, mu to dovoli dotično dopolnilno poveljstvo. Na prošnje za oproščenje vaj se morajo oblasti na vsak način ozirati, če so iste zadostno utemeljene. V slučaju, da se pri dokazani potrebi prošnja vendarle odkloni, svetujemo isto ponoviti na višjo instanco — poveljstvo 3 voja. Kdor po lastni krivdi zamudi orožno vajo, mora isto nadomestiti, a zato v podaljšani dobi 4 tednov. Velike jesenske orožne vaje se bodo vršile med 2. in 8., ter 9. in 14 vojem. Za vaje na Ogrskem določen je za sedaj le rok do 15. maja, to pa z ozirom na to, ker menijo, da se bo vršilo po tem terminu v e ž b a -nje lanskih novincev; — če bo le res ? — Natančneji dnevi, kdaj bodo vaje pri nas, objavimo kasneje, ker tozadevna naredba š3 ni došla.
Uradovanje. V rokah imamo doku ment, ki kaže, kako je stališče našega slovenskega kmeta proti uradom. Izseka nekaj premladih smrek in dobi zato 200 K kazni. Kazen se mu diktira po slovensko. To je milostno — za kazni imajo uradi celo tiskane slovenske obrazce. A zraven mu dajo obširen pouk, kako se mora z gozdom gospodariti po postavi, in ta je popolnoma nemški, da, sestavljen v taki grozni uradni nemščini, da ga težko razume učen človek, kamo li kmet, ki niti nemškega ne zna. Zahtevamo, da vsak urad s s 1 o -v e n s k i m 1 j u d s t v o m o b č u j e slovensko. bkrbeli bomo, da se na javni tribuni pribijejo nasprotni slučaji! Če znate pobirati kazni po slovensko, dajte ljudstvu tudi slovenski pravni pouk!
—	Za Vegov spomenik so darovali: Podpolkovnik Tomše na Dunaju 20 K. ljub ljanski odvetniki: K. Ahazhizh 5, I. Furlan 50, M. Hudnik 10, A. Kokalj 2, I. Kušar 10, D. Majaron 10, Fr. Munda 10, M. Pire 10, Fr. Papež 5, I. busteršič 10, Fr. Stor 10, A. vitez Schoepl 10, O. Wallentscbag 5, A. Suyer 10, V. Sohvveitzer 3, V. Ravnikar 3, I. Tavčar 20, pl. Wurzbach 10, Fr. To-minšek 5, K. Triller 10, V. KriBper 30, voj. zdravnik dr. Košmelj 15, pešpolk št. 97 v Trstu 30, podmaršal pl. Hochsmann 15 kron.
—	Na razstavi v St. Louisu v Ameriki bode letos razstavilo avstr. železn. ministrstvo nekatere predmete, ki se tičejo druge železnične zveze s Trstom. Tako izdeluje inšpektor Jeczmienowski akvarelno sliko velikega obokanega mostu čez Sočo pri Solkanu.
—	Katolliko politično druitvo v Novem mestu je imelo, kakor smo kratko ie sporočili, dne 29. februarja svoj letni
občni zbor v novomeškem rokodelskem domu. Iz blagajnikovega in tajnikovega poročila povzamemo, da je imelo društvo doslej 299 članov; gmotno stanje je bilo ugodno. Preteklo leto se je društvo živahno gibalo in širilo med ljudstvom katoliško • narodno zavest Priredilo je šest ljudskih shodov v novomeški okolici in enega v Novem mestu samem, ki so vsi sijajno uspeli, posebno oni javni shod za novomeške obrtnike v tem rokodelskem domu, za kar se nato zahvali v imenu »Obrtne zadruge« njen predsednik gospod Matko Malovič. Predsednik g. A. Kokalj pa izreka priznanje gg. obrtnikom za njihovo požrtvovalno sodelovanje pri omenjenem shodu. Aborovalci soglasno pritrjujejo gosp. Dav. Frančidu, ki priporoča geslo »svoji k svojim«. Gospod svetnik Jan. Podboj, župnik topliški, sporoča pismeno pozdrav vsem zborovaloem, ker mu ni mogoče, udeležiti se zborovanja ter pred -laga zahvalo gosp. dr. Susteršič u , ker je v delegaciji tako neustrašeno in temeljito b r a-vil svobodo papeževe volitve in svete cerkve sploh. Pred laga tudi, naj občni zbor izreče simpatije bratskemu narodu ruskemu v boju zoper Japonce, želeč jim popolno zmago. Oboje je bilo navdušeno sprejeto.
—	Vincencijeva iružba za Kranjsko je izdala svoje 28. poročilo za 1. 1903. Načelnik družbe, preč. g. stolni dekan Andr. Z a m e j i c, se je vsled starosti odpovedal odborništvu. Družba ga je v znak hvaležnosti imenovala častnim predsednikom. Za načelnika je bil nato izvoljen preč. g. prelat I. R o z m a n, za namestnika blag. gospod Janez R o e g e r. Obširnemu poročilu povzamemo, da je bilo lani vMarij anišču 195 gojencev, 159 notranjih in 36 azilcev, ki so obiskovali domačo petrazredno šolo. Marijanišče je imelo dohodkov 42.135-49 K, troškov pa 43.860 23, torej znaša primanjkljaj 1724 K 74 v. Vdeškem zavetišču je bilo 36 azilcev, ki so bili v zavodu preskrbljeni s podukom, hrano in deloma z obleko. Konferenca sv. Nikolaja je imela dohodkov 185621 K, troškov 1839 58 K, preostanka 1663 kron. Konferenca šentjakobsko-trnovska je imela dohodkov 2459-92 K, troškov 216010 K, v blagajni 29982 K. Konferenca Marijinega o z n a -n e n j a dohodkov 2073 40 kron, troškov 1722 20 K, v blagajni 351-20 K. Konferenca sv. Petra dohodkov 2313i7 K, troškov 2133-14 K, prebitka 1S0-03 K. Konferenca v Tržiču dohodkov 174009 kron, troškov 1308-59 K, prebitka 431-50 K. Konferenca v Idriji dohodkov 1284-74, troškov 1342-78, primanjkljaja 5804 K. Bog povrni vsem dobrotnikom!
—	Sejmi v Pijavi gorici. — Proti ustanovitvi istih ugovarjala je doslej edino mestna občina Novo mesto, da bi bili v kvar ljudstva in živinoreji (?) in da je sejmov že itak dovolj. Nam se zdi ta izgovor jako malo tehten.
—	Ena najkrasnejših pridobitev za
zdravje in blaginjo je izvestno sladna kava, ki si je, izdelana po Kathreinerjevem načinu, danes že osvojila ves omikani svet in sosebno skoro vsako družinsko mizo. Zakaj kot rodbinska kava ima zmes iz zrnate kave s Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo tako brezprimerne vrednosti glede okusa, zdravja in prihranka, da jih ne sme prezirati nobena skrbna gospodinja. Fini vonj po zrnati kavi, ki daje Kathreinerjevi Kneip-povi sladni kavi posebno priznanje, povišuje kot primes priljubljeni okus zrnate kave; tega ni mogoče doseči z nobenim drugim surogatom ali priraeskom. Po drugi strani pa spričo te lastnosti Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo tudi lahko pijete brez primesi zrnate kave; ta pijača tekne izvrstno, in zdravniki jo kot koristno in re-dilno priporočajo zlasti ženskam in otrokom. Ce so Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo že tedaj, ko se je pojavila, označili za „kavo prihodnosti", se je ta smela beseda dandanes že deloma izpolnila in izpolnjevala se bo po dosedanjih izkušnjah čim-dalje bolj. Važno pa je, da vedno rabite le pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo; zato je treba pri nakupovanju izrečno poudarjati ime „Kathreiner" in jemati edino izvirne zavoje z varstveno znamko župnik Kneipp Ogibljite se torej skrbno vseh po-snemkov in tudi ne kupujte nikoli kaj takega, kar se odtehtuje odprto.
—	Generalnim zastopnikom delniške družbe »The Cunard Steamship Com pagnie in Liverpool«, kateri se je dovolilo poslovanje v tostranski državni polovici, potrjen je od vlade gospod Aleksander s c h r 8 d e r, lastnik enakoimenovane tvrdke v Trstu.
—	Prošnja občine Iškavas da bi
se jej dovolili štirje letni sejmi, je bila od deželne vlade zavrnjena, češ, da potreba istih ni utemeljena.
—	Požiganje mahu na ljubljanskem močvirju dovolilo se je na podlagi §§ 31. in 32. deželnega zakona z dne 23. avgusta 1877 posestnikom katastralnih občin Babna-
gorica, Škofljica in sosednih. Požiganje vršiti se sme le.d o 15. maja letos, in sicer na paroelah od Babnegorice do za-vaške meje in od rudniške meje do iste na Igu.
—	Gostilniško konoesijo odtegnilo je okrajno glavarstvo na podlagi para grafa 138. obrtnega reda gostilničarju Franu Bizjanu v Spodnji Šiški št. 130, in sicer za dobo petih let.
—	Nemškutarijavuradih. Nemšku fari se v uradih na Kranjskem, a še bolj na Štajerskem. To velja v prvi vrsti pri ptuj-skem okr. glavarstvu. Tu je pri glavarstvu, pri sodišču in pri okr. šol. svetu vse nemško. Strankam dostavljajo vse v nemškem jeziku, dasi mnoge stranke ne razumejo ne besede in morajo hoditi od Poncija do Pilata, da jim raztolmači, kaj hočejo oblastva. Pa tudi pri mariborskem okrožnem sodišču ni boljše. Kako bi Nemci kričali, ko bi j m dostav ljali uradne stvari v laškem, češkem ali celo v slovenskem jeziku ! Pisec teh vrstic je vložil na okr. šolski svet slovenski dopiB a reš tev je bila nemška, dasi sede v stčtu razun okr. glavarja in šol. nadzornika od lični slovenski narodnjaki. Ali bode kedaj bolje P
—	Stolnina. S Štajerskega se nam piše: Z ozirom na razne sitnosti, ki jih imamo z nemškutarji in soc. demokrati zarodi Stolnine, je splošna želja med duhovniki, naj bi se to vprašanje uredilo, kakor na Solnograškem. S tem bi nasprotnikom zamašili usta, ker se vedno sklicujejo na stari patent Marije Terezije.
—	Občni zbor posojilnice v Kandiji pri Rudolfovem bode v ponedeljek, 14. t. m. ob 1 uri pop.
—	Dolenjski živinorejci se na po
vabilo kmet. podružnice novomeško zbero v nedelio, 20. t. m., pop. ob 2. uri v gostilni g. I Zorca (pri Stemburju) v Kandiji, da se posvetujejo: 1. Kako naj občine vzdržujejo plemene bike? 2. Kako si naj posestniki v ta namen pridobe potrebna srestva?
—	Sava je bila v svečanu jako narasla; dne 19. svečana zjutraj je bila 257 cm. nad normalom.
—	Iz Žirovnice na Gorenjskem se nam poroča, da je posestnik in trgovec G Rotar v četrtek zaklal prešiča, ki je tehtal 326 kg in meril čez prsa 7 V, pedi. Kupil ga je od nekega posestnika pri Brezjah; žival je bila domačega plemena.
—	360 OOO kron ponarejenega denarja zaplenili so devetuajstletnemu laškemu mladeniču Davidu Piku Imel j<h je v 18.000 ponarejenih bankovcih po 20 K. Lahi imaio celo tovarno za napačne bankovce po 20 K, katere spravljajo čez mejo. Pozor na papirnati denar!
—	Samomor. V Gorici v gostilni Ane Krašek se je ustrelil Janez Trilety iz Ba-dena pri Dunaju. Nihče v hiši ni slišal strela. Vzel je revolver v usta in sornžil. Zjutraj so ga našli. Imel je pri sebi 16 K.
—	Otrok v zaboju. Pri Brežicah so iz Save na sv. Matije dan potegnili zaboj, v katerem so dobili še živega novorojenca. Otrok je dobil pri krstu ime Matija s pri imkom Sava-
—	Iz Celja se nam poroča, da bo včeraj popoldne odpeljali na kolodvor rajno Ano Sfmo, katero hočejo sorodniki v Goti na Nemškem dati sežgati. Troški bodo znašali okoli 2000 kron.
—	Zbolel je č. g. Gregor P r e s e č -nik, župnik na Frankolovem. Priporoča so znancem v molitev.
—	Komisijska obravnava za šolo v Žalini se bo vršila 16. marca ob pol 3 uri popoldne istotam; — obravnavalo se bo o načrtu in proračunu, o stavbenem zakladu, kako pokriti stroške itd. — Ker je ta obravnava važna tudi za iste prebivalce občin Grosuplje in Slivnica, kateri so všolani v Zalino, pričakuje se polnoštevilne udeležbe. — Povabljeni so v prvi vrsti vsi udje občinskega odbora teh občin.
—	Iz Soro se nam piše: Odkar je šel gosp. llienche od nas, se je tu mnogo iz-premenilo, a žal, na slabse. Ljudje se spogledujejo in povprašujejo, kaj je to. Zdi se jim neverjetno, kar slišijo. Možje, ki so bili vedno pametni, so se začeli nekoliko begati, a upamo, da kmalu izpregledajo in da začno ločiti med os8bo in med naukom. Zadnja avdijenca pri presv. gosp. knezoškolu jih je precej poučila. Nekdo nagovori oelo vrsto mož, da morajo iti nad knezoškola, dokazovat mu, da je belo to, kar je črno. Večina ni vedela niti, zakaj da so šli. Čudno se jim je zdelo, da morajo odslej biti takih misli, kakor Kolenec, pa so vendar šli. No, vedeli so, da škof bolje vedo, kako je pri nas v Sori, nego so si mislili. Nihče več jih ne spravi še enkrat na tako pot! Kar molče in sram j h je, da so ubogali, ne da bi se po učili, za kaj se gre. Možje, jiamet! Sami premislite, če je prav, kar vam nekdo pripoveduje! Želimo najiskrenejše, naj se poskrbi, da pride naša lara zopet v red, kakor je drugod!
—	Vrhniške novice. Na Stari Vrhniki se dobi pri g. janežu Ogrinu st. vedno sveža in pristna kava; naroča jo od svojega brata naravnost iz Brazilije. — Naše žage,
katerih je v okraju nad 20, večinoma počivajo. Vzrok je slaba kupčija vsled bosanske konkurence. Lesa je dovolj, a kupca ni. Zato je čudno, da graditelj nove šole dobiva les iz Ljubljane. Prage za stopnjice pri šoli pa so naročili z Nabrežine, ker so — dražji. — Južna železnica je 22. feb. poslala komisijo za kolodvor nad Verdom. Da bi le vsa stvar ne zaspala. — Na Vrhniki je 17 žga -njetočev. Ali jih ni preveč? — Fišerjev agent nas je tudi počastil s svojimi „romani", a menda je bila pot zastonj. — Kdo je tisti železničar, ki zanaša zvečer .Narod" v Dolenčevo gostilno, odkoder se oddaje v Jelovškovo prodajalno ? — G. Karol Jelovšek je več njiv razprodal delavskemu ljudstvu, da si postavi svoje domove. Čast mu! — Sneg je ustregel mnogim, ki polnijo svoje ledenice.
—	Občinske volitve v Trnovem.
„SIovenski Narod" piše dne 1. marca o volitvah v Trnovem na Notranjskem: „Na-predna stranka je upravljala občino vestno in dobro, in če so pri sedanjih volitvah klerikalci zopet dobili večino, je to pred vsem pripisati^neznanski agitaciji posurovelih duhovnikov. Če je še kaj pravice v Avstriji, mora kapelan Oranič biti zaprt." Glede surovosti in olike se z „Narodom" ne bomo prerekali in Trnovskim duhovnikom niti na misel ne pride, da bi premenili svoje delovanje radi tega, ker jim „Narod" očita surovost. Klerikalci sploh gremo zdaj svoja pota, in so že davno minuli tisti časi, ko smo še kaj dali na pisavo liberalnih listov. Ne bodite vendar blazni! Ali mislite, da bodo klerikalci, ako jim očitate surovost, šli v Ljubljano k Malovrhu ali v Trnovo k Urbančiču, naj jim dajeta lekcije v dostojnosti in finem vedenju? Kar se tiče kape-lana Oraniča, smo mi ravno nasprotnega mnenja in pravimo: Če je še kaj pravice v Avstriji, mora kapelan Oranič biti oproščen. Razlogov za naše mnenje nam ni treba nič navesti, ker jih tudi „Narod" za svoje ni navedel. Liberalni dopisnik dalje tudi hvali one liberalce, ki se sedaj po volitvah maščujejo nad našimi volilci s tem, da jim nočejo dajati zaslužka, jim nočejo mleti itd. in trdi, da delajo popolnoma prav. Ta trditev nam jasno kaže, kako malo jasnega mišljenja je pri liberalcih, kako so zastareli v svojih nazorih. Ali res mislite, magnatje libcralci, da živimo še v prejšnjem stoletju, ko se množice ljudstva še niso zavedale svojih pravic in svoje moči ter se brezpogojno dale komandirati nekaterim liberalnim mogotcem? Le pojdite naprej po tej poti, toda posledice sebi pripišite, ker bodo strašne za vas. Odpor nekaterih mlinarjev, ki nočejo mleti klerikalcem, je iste privedel do misli, kako bi šlo, če bi se v Trnovski občini napravil parni mlin ali z elektriko. Razmere so take v naših krajih, ko mnogokrat primanjkuje vode, da bi tak mlin na vsak način uspeval. In kdo bi zameril klerikalcem, ako si na tak način pomagajo; saj niso živina, ampak ljudje, ki se ne morejo preživiti s surovim žitom. Liberalni trgovci in krčmarji, le hujskajte in zabavljajte proti klerikalcem, toda ako vas bodo vsled tega klerikalci popolnoma pustili, in bodo stale prazne vaše gostilne in prodajalne, tedaj pa nikar ne pošiljajte prošenj do škofa, naj on prekolne klerikalce in jim zapove, naj zopet dajejo vam zaslužka. Bistriški in trnovski krčmarji in trgovci bi skoraj vsi propadli, ako bi ne bilo teh toliko sovraženih klerikalcev. Sedaj po zimi se lahko zabavlja revežem in posebno volil-kam, ki so dale naši stranki pooblastila. Po leti v hudem delu jih boste pa milo prosili, naj vam gredo delat; in če jih ne bo, vam bodo vaši pridelki na polji zgnjili ali pa bodo »gospodje" morali sami prijeti za kramp in lopato. Tako stoji bilanca v Trnovem. in če liberalci gredo po dosedanji poti naprej, bodo s tem samo pospešili že itak neizogibni popolni propad svoje stranke in pomagali naši do hitrejše neomejene veljave. „Svaka sila do vremena."
—	Naše planine. Na letošnjem občnem zboru sekcije kranjske nem. in avstr. planinskega društva je zbrana gospoda bridko tarnala, da ne uživa pri slovenskem občinstvu, zlasti pri slovenskih cbiinah, tiste naklonjenosti, katero baje zasluži njeno »plo-donosno« delovanje. Samo ob Bebi se razume, da se je pri tej priliki napadalo tudi »Slovensko planinsko društvo« in je delalo odgovorno za vse neuspehe sekcije kranjske. Razmišljevanje o vzrokih nepriljubljenosti se prepušča odboru imenovane sekcije, slovenske občine — zlasti po Gorenjskem _
pa naj bodo uverjene, da je njih postopanje, dokler jih graja nemška gospoda, gotovo v narodnem pogledu pravilno. Najboljši odgovor na vse napade kranjske sekcije pa bo, če posamezniki ter tudi gospodarski in občinski odbori vsak slučaj, ko gre za odstop sveta za kako planinsko napravo, nemudoma naznanijo »Slovenskemu planinskemu društvu« in mu dado vselej prednost. Dalje naj posamezniki in tudi gospodarski in občinski odbori vselej, kadar dovolijo kakemu društvu uporabo sveta za kako planinsko napravo, stavijo kot prvi in glavni pogoj, da se ohrani
Dalje v prilogi III.
111.
Priloga 53. štev. ..Slovenca" dn6 5. januarja 1^04.
pri napravi slovenski značaj kraja. Zahtevajo naj, da morajo biti vsi kali potni napisi, \si drugi napisi in vsi razglasi v planinskih kočah na prvem mestu slovenski, zahtevajo nat dalje tudi, da Be rabijo v napisih, sestavljenih v tujem jeziku, le od nekdaj običajna domača zemljepisna imena, ne pa kake bedaste tuje skovanke, Poskrbi naj se tudi, da se vsi ti pogoji i z-rečnoin točno navedejo v pog< doah, b katerimi se da dovoljenje za uporabo sveta Dober zgled je dal o tem pogledu gospodarski odbor v Kranjski gori, ki je dovolil kranjski sekciji uporabo sveta za zgradbo poti iz Velike Pišnics siozi Krnico na Kriške pode le s tem pogojem, da se napravi|o vsi kaiipctm napisi brezpogojno tudi v sloven skem jeziku; še boljši zgled bi bil pa dil, ako bi bil zahteval za slovenščino prvo mesto. Na ta način se pribori domačemu jeziku tisto spoštovanje, katero so mu dolžni izkazovati oni, ki uživajo gostoljubnost in dobrohotnost našega naroda.
Ljubljanske novice.
Občni zbor slov. katoliškega delavskega društva vršil Be je v mdel|o, dne 28. febr., ob precej obili udeležbi. Povdarjati pa mo ramo, da se ravno mnogo naših mož , i n to velja zlasti odbornikom I, ljubljanskega delavskega društva, premalo zanima in udeležu|e tako politiškega, kakor tudi izobraževalno-Btrokovnega gibanja kršč. soc. delavstva v L ubljani, četudi bi se ga lahko. Vzrok: znana komoditeta neka ter-h naUh mož. To je povdarjal predsednik društva, ko je otvoril občni zbor z željo, naj bi ob lOletnici, ki jo bode društvo obhajalo letiš, to tako na številu članov] kakor tudi na ugledu na predovdo. Ravno to želel je tudi Gostinčar. Blagajnik tovariš Rakovec je podal letno bi lanc<>, ki je ugodna. Tajnik Moškerc govori o politiško-organizaoijskem delu društva. Zasluga društva je povzdiga in razširjanje krščansko demokratišfcih idej v najširše sloje slovenskega ljudstva in pred vsem delav stva. Povdarja, da je ravno to društvo največ delalo za to, da se je osnovalo I ljub '.jansko delavsko konsumno društvo, slov. krščansko soc. zveza, slov. del. stavbeno društvo v Ljubljani, kakor tudi nebroj dru g h društev naših po deželi. Prvo je bilo to društvo, ki jo povzdignilo glas za splošno volivno pravico med našimi sloji. Korakalo je vedno odločno in brezobzirno svojo pot. Nasprotnikov imelo je stremljenje društva vedno dovolj. V prvi vrsti seveda so naši prel|ubezn|ivi prijatelji, liberalci. Tudi s so cialnimi demokrati so se vršile vedno praske, sedaj večje, sedaj zopet manjše. Toda istina je, kar se tiče zabavljanja, obrekovanja in lažij, liberalci daleko prekašajo socialne de mokrate. Na tem potu pa naše društvo ostati ne sme. Obžalovanja vredno je, da je naš društveni zakon tak, da brani sodelovanje žensk pri politiških društvih. Krščansko-socialno delavstvo stremiti mora na to, da se priuči tudi naše slovensko žensko delavstvo politiškega dela. Če je naša doba iztrgala iz rodovinskega kroga žensko in jo je vrgla v b">j za obstanek, dolžna je tudi skrbeti, da imajo ženske tudi pravico sodelovanja pri zakonodaji in drugod. Da lati se mora na to, da bodo lahko i ženske članioe političnih društev. Mogoče je sicer, da sem s tem svojim naziranjem osamljen med našimi krogi, to je čisto vseeno. Svoj čas je bilo med našimi vrstari tudi dovolj nasprotnikov proti splošni enaki in direktni volilni pravici, toda drugače je danes. Naše gibanje in stremljenje s posnemanja vrednim zanimanjem za;»ledu<e]o naši naj ljubezni vejši prijatelji tako na Blei vveisovem »ringu«, Knaflovih ulicah in na Turjaškem trgu. Prav lepo je to, da ščiti naše nasprotnike pri vseh njihovih zborovanjih, kamor pridemo mi, mestna in dr žavna policija. In naj se že imenujejo ti nasprotniki potem liberalci ali pa socialni de mokrati. Obe dve stranki se senčita v pri jazni blagonaklonjenosti avstrijskih birokra čov. Ti pa tudi z vso kitajsko skrbjo skrbe za to, da dajo posla sodnijam, ki nas krščanske socialce postavijo na hladno, in bodi si stvar še tako malenkostna. Spominjam se shoda pred leti »pri Virantu«, na kojem je govoril Pernerstorfer. in če primerim ta kratno situacijo z nekim letošnjim shodom, ista slika, blagohotna naklonjenost napram našim nasprotnikom in mirno opazovanje tepeža. Nasprotno čaaopjsje reči sme vse, Le kritika je, če se psu^jo r<aši voditelji, a pre stopek je razžaljenja časti, če se reče so cialnemu demokratu, ki žvižga med cesarsko pesmijo, da je to za njega sramota. Mučenikov ima kršč demokratska organizacija slovenska osobito na Kranjskem lepo število tako v vrstah duhovnikov, kakor tudi laikov lepo število, in čast jim. Vsak kulturen boj zahteva žrtev, in na Kranjskem se bije že dolgo časa sicer prikrit, toda odločilen boj, in tega boja se udeležuje in se bode z vso odločnostjo tudi nadalje udeleževalo naš« društvo do popolne zmage
krščansko-demokratičnih načel, ki edino zagotavljajo ne samo delavstvu, marveč vsemu slovenskemu ljudstvu boljšo bodočnost in obstanek slov. narodne individualnosti. Liberalci se vežejo z Nemci, socialisti so mednarodni, torej obedve stranki ne moreta biti slovenski, edina taka stranka je ona, ki se drži krščansko-demokratičnih načel. Torej neustrašeno naprej v boju k zmagi za te ideje! — Volil se je na to odbor, ki se je sestavil po zboru takole: Predsednik Urbar Jernej, podpredsednik Karlič Franc, tajnik Moškerc Mihael, blagajnik Kos Frančišek, odborniki: Catar Alojzij, Verbič Franc, Mrhar Janez, Bizjak Peter, z,nideršič Ivan, Pezdir Franc. Pregledovalci računov pa: Svetek Anton in odbornika Ivan Štefe ter Jeraj.
Na Vestfalsko se je včeraj odpeljalo od tod 82 delavcev.
Izgubila ie aa Vodnikovem trgu danes dopolu loe Frančiška okubio, pesestnikova h4i iz Zaloga, denarnico, v kateri je imela ekoli 5 krorr drobnega denarja.
V	Antverpen se je peljalo včeraj skozi L ubljano 287 Hrvatov in Ogrov. Vsi potu jejo • Am«riko.
Krojaški mojstri, pozorl Prišlo nam je v roke pismo groško tvrdke Maks Metzl, ki piše v Ljubljano, da ima tukaj v hotelu pri »Slonu« od 1. febr. t. 1. svojega zastopnika Frid. Ma lerja, da strankam tudi na obroke ponuja narejeno moško obleko ali blago. S cer je konkurenca prosta, toda krojaški mojstri bi morda pri d ničnih oblastvih le i?poslovali, da ne bi židovske tvrdke doma Čim obrtnikom na tak način jemale kruha.
Pevsko društvo „LJubljana" je imelo danes teden svoj 13 letni <. bčni zbor. Zaradi pomanjkanja prostora objavimo poročilo prihodnjič.
Povozil. Ob vogalu Rožnih ulic pri sv. Jakoba trgu je včeraj ob '/i 6. uri Petričev hlapec Jakob Senegačnik podrl z vozom na tla posestnikovo hčer Josipino Tavčarjevo, stanujoče na Karlovski cesti št. 10. katera se je na rokah in nogah pobila. Senegačnik je vozil v hudem diru po Rožnih ulicah navzdol.
V	mejnarodni panorami bode prihodnji
teden na vrsti Danska.
Krščansko socialna zveza priredi prihodnji tjrek ob pol 8. uri zvečer v društve nih prostorih javno predavanje. Predaval bode g. gimn. učitelj Anton J are o nekaterih tropičnih rastlinah K mnngobrojni vdel^žbi vabi odbor.
»Slovensko planinsko društvo" priredi v sredo, dne 9 maroa t. 1. oO 8. uri zvečer v »Narodnem domu" poučno zabavni večer, na katerem bo gospod župan Ivan Hribar svoje predavanje o potovanji po Ruskem nadaljeval in ob enem govoril o splošnih rus kih razmerah, kar bo z ozirom na sedanjo rusko japonsko vojsko občinstvo gotovo zelo zanimalo.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur*
opozarja še enkrat na današnje predavanje, ki se vrši ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih. Predaval bo g. dr. Konrad Vodu šek o konkurzih. Poleg članov vabimo tudi prijatelje društva k obilni udeležbi.
Koncert .Glasbene Matice" dne 12.marca. Poleg Lijovičevih novih skladb se bodo v koncertu prvikrat javno izvajale tudi še nekatere druge slovenske izvirne skladbe in sicer nadarjenega skladatelja in zaslužnega urednika »Novih akordov« dr. G o j m i r a Kreka pesmi s spremljevanjem klavirja »V brezupnosti«, »Misli« in »Tamzunaj je sneg« ter njegov vesel in ljubeznjiv mešan zbor »Vabilo«, ki je že pred par leti v matičnem koncertu dosegel lep uspeh. Nadalje se bodo izvgjale izvrstn*ga in izborno nadarjenega skladatelja Josipa Procb&zke trije samospevi s spremljevanjem klavirja »Zvezde žarijo«, »Poslednja noč« in »Tak si lepa". Razun tega bo gospod Proch&ika tudi solistično sodeloval kot pian st. Siavni moški zbor Glasbene Matice bo samostojno nastopil in izvajal Foersterjev zbor »Povejte ve, planine", ki se je pred dvema letoma z največjim uspehom v Matičinem koncertu izvajal in ki je brezdvomno najboljši m o š k i z b o r, kar se jih je v zadjh petih letih med Slovenci moških zborov zložilo, Kakor ee razvidi iz priloženih točk vsporeda, bo koncert po izvirni produkciji mlajše g( neracije slovenskih skladateljev resnično bogat, velezanimiv in tudi velepomemben. Vstopnice se dobivajo v trgovini g. Lozarin,
Električna železnica. Hlapec JakobJuran, stanujoč na Komenskega ulicah št. 12 je včeraj v Florijanskih ulicah svojega konja mučil, da je bil ves zbegan in je v trenutku, ko je privozil električni voz, skočil na tir električne železnice. Električni voz je zadel v Juranov voz in ga porinil s tako silo na stran, da je konj padel in se ni mogel pobrati. Hlapcu se ni ničesar zgodilo.
Književnost m umetnost.
*	Musloa saora. V nedeljo, 6 marca v stilni oi-ravi velika maša brez orgel| ob 10 uri: Koralna maša; gradu»le in traktus »Exmrge, Domine« zl. Anton Foerster, ofer torij »JuBtiuae D mini« dr Franc Witt, po povzdigovanju »O salutans hostia«. zl. Aloiz Kuno.
*	Repertoir fclovenskega gleda lišča. Danes se igrajo drugič in zadnjič Anzengruberjevi »Podkriževalci." — V torek se uprizori prvič Šimačkova drama »V tujem zraku." Dejanje se godi v Pragi v hiši propalega umetnika — slikarja E 1 i s a, čegar hči H e 1 a zahaja v igralsko beznico »Palma", kjer jo zapeljuje, dasi je brez poklica, lopovski postopač Vi t a k, igralec brez posla, na nevarno gledališko pot, a jo reši plemeniti glasbenik P r o k o p. Drama razsvetljuje razmere praškega igralskega proletarijata ter je hkratu moderna rodbinska študija. Elisa igra gosp. Verovšek, Helo gdč. R ii o k o v a, Pro-kopa g. Č o n s k i j, Vitaka pa g. B o 1 e š k a.
U brzojavk.
Berolin. V pruski gosposki zbornici je notranji minister izjavil, da v isti meri, kakor poljska posest, se množi tudi poljska zavest. Knez Bismarck je govoril, naj sc Poljaki odločno zatirajo. Knez R a d z i vili mu je očtil, da bi rad Poljakom iz grla izruval poljski jezik.
Belgrad. Obe radikalni skupini sta se med sehoj popolnoma sporazumeli. Pred sodnikom je izvoljen župnik M. Curič Vlada s tem rar.polaga z veliko večino.
Berolin. Iz Amerike pride šest oklopnic in štiri križarico Zidinjenih držav v E ropo in se bodo usidrale ob portugalskem obrežju. Govori se, da je admiral B a r k e r pooblaščen, ostati stalno v evrop skih vodah. To dajo povod raznim ugiba njem.
Budimpešta. Tisza je pokazal svojo železno roko. Naj bo, kar hoče, ob strukcijo hočo zadušiti. V državnem zboiu je vložil svoj tozadevni predlog, da se vsaj začasno premeni državnozborski »pravilnik, dokler niso rešene najnujnejše državne potrebščin'.
Telefonska In brzojavni poročila.
Japonsko-ruska vojska.
Petrograd, 5. maroa. (Kor. urad.) General Pflug brzojavlja iz Port Arturja: Tukaj in v Iakau-uvse mirno. Očividci poročajo, da ležč med otoki pri Čemulpu ostanki potopljene japonske kri-žarice.
Petrograd, 5. marca. Odpokli-canje korejskega poslanika iz Petrograda se smatra tu kot napoved vojske od strani Koreje. Odslej bo Rusija s Korejo ravnala kot s sovražno državo.
Port Sald, 5. marca. Ruske ladje ne bodo več pri Kadiksu čakale baltiškega brodovja, ampak mu gred6 naproti do Alžirja.
S8ul, 5. marca. Pri eksploziji, ki je nastala vsled bombe, vržene od neznanega Korejca v zunanje ministrstvo v Soulu, je bil tajnik in še en uradnik lahko ranjen.
Petrograd, 5. maroa. V vojaških krogih ne pripisujejo izkrcanju japonskih vojakov v Posjetskem zalivu nobene važnosti. Japonci prodirajo jako počasi. Ruski vojaki bodo kmalu začeli prodirati v Korejo na celi črti.
London, 5. marca. Potovanje angleškega poslanika Benckendorfa v Petrograd je imelo ta namen, da izrazi ruskemu carju, da Anglija ne bo ni-česa storila, kar bi bilo zoper nevtralnost, in da Anglija nikakor ne želi, da bi bila Rusija v vzhodni Aziji ponižana. Takoj, ko je prišel Benokendorf v London nazaj, je bil od kralja Edvarda sprejet v avdienci. Trdi se, da je raz merje Edvarda VII. do nečaka ruskega carja Nikolaja jako prijateljsko.
New York, 5. marca. Tu je bil velik ljudski shod, sklican od Ircev, ki je protestiral proti ameriškemu časopisju, ki stoji na japonski strani,
in sklenil poslati predsedniku Roose-veltu poziv, naj se Amerika ne di izrabljati Angležem proti Rusiji.
Londou, 5. marca Reuterjev urad poroča, da bombe niso bile vržene v notranjem ministrstvu v Tokiu, ampak v Sdulu.
Bubarest, 5. marca. V Brajli so aretirali Liubomira Načevith, ki je agi-tiral pri Srbih, naj maščujejo umor srbskega kralja Aleksandra.
Aden, B. marca. Nov mullah so-malskega roda iz Ojadena je osnoval upor pri reki Vezi Šebali.
Bern (Švica), 5. marca. Sto in petdeset revolucionarnih ruskih dijakov in dijačk na lausanskem vseučilišču je na shodu izreklo željo, da se naj začne na Ruskem revolucija. List „Revue de Lausanne" obžaluje te demonstracije, češ, da škodujejo švicarski nevtralnosti.
Petrograd, 5. marca. „N. Vrenra" trdi, da je Boris Sarafov v Ženevi defravdiral 20.000 frankov, ki jih je dobil za makedonski vstanek.
—v— Zagreb, 5. marca. Pristaši starega Khuenovega zistema z veseljem pozdravljajo imenovanje prejšnjega bana za ministra „a latere". Upajo namreč, da bode grof Khuen pritiskal na grofa Pejačeviča, naj ne premeni zistema. Naučni načelnik Pa-vič ne soglaša z novim banom, a se krčevito drži svojega mesta in je že storil korake pri grofu Khuenu, da si utrdi stališče. Govori se, da je Pavič protežiral svojega zeta dr. Korblerja ter oddal šolsko zalogo tiskarju »Agramer Ztg.", dasi sta bili vloženi dve za 20°|0 nižji ponudbi, katerih pa Pavič ni naznanil banu. To je za Pa-viča jako neprijetno. Vojaška oblast je naročila dr. Korblerju, da toži reški „Novi List" ki je o tem poročal. Ako bode grof Khuen po svojih pristaših delal ovire politiki grofa Pejačeviča, potem nastanejo resni spori.
Budimpešta, 5. marca. (Kor. ur.) Pri otvoritvi seje ogrske drž. zbornice je min. predsednik predložil, naj se provizorično izpremeni zbornični poslovnik, (s katerim bi se zadušila obstrukcija). Liberalna stranka je predlog sprejela z glasnim odobravanjem, opozicija pa z burnimi ugovori.
Trst, 5. marca. Umirovljeni župnik Jakob Kocian je umrl tu danes predpoldne.
Meteorologldno porodilo. ViSina nad morjem 3( 6-2 m, srednji iraini tlak 736-0 mm						
1	Caa opazovanja	Stanj« baro-m«tra. v mm.	T«mp«» retsn „ P" C.l«lja	VetroTi.	Nebo	ih •ss*
4		(34 5	a-i	81 SV4b.	obl.	
fi 17 :-.jutr. 1 733-11 2 01 sl. jzah. 1 ° | 2. popol.j 733-5 | 3-3 | sl. jvih. | „ Srednja včerajšnja temperatura 2 6*. normale 1-8'						18
Zahtevajte
v svoj prid vselej
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
samo v 7:i voj i li z varstveno znamko it p uka Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vst-h manj vrednih posacmkov.
----- ,.,) , ^
U4.ll/ll
Žit
11 e o ene
dnd 4 marca 1904 (Termin.)
Na budlmpoitaniki borst;
Plenica ia april ... . K
» > oktober......
Ki za april........»
Oves xa april .... . . » Koran za maj 1904 .....»
■ » juli.......n
(Efektov).
Dunajski trg
Pieniua banaSka ...	. . K
R{ jutue železnic« .	»
R*...........»
Ječmen , » ........
ob Tisi ......
Koruza ogrska stara ...	»
, „ nova......
Cinkvant stari.......
► novi.......*
Oves srednji.........
Fižol ...........
8 91 8-61 6'98 579 fr64 5.65
do 8 92
> 8" HO » 6-P9 » 5 80 » 6r6
, 5.66
- do -
7-10 6 50 6 50
6 05
690 6 15
7- -
7 36 7 60 7-25 6 20
7 25 6 40 12.-
SLOVENCA
ii
9f
Mr se prodaja
odslej v naslednjih ljubljanskih
tobakarnali:
Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10 Blasnik Lovro, Stari trg 12. Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Prt d škofijo 12 Cešnovar Lovro, Kolodv. ulice 33 Dolenc Helena, Južni kolodvor. Fucbs H., Marna Terezije cf&ta 14. Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2. Kane Albin, sv. Petra cesta 14 Kristan Ivan Kraljeva centa 24. Kuštrin Agneza, na Bregu G. Mrzlikar Avg., Soduijske unče 4 Omejc Terezija, Karlovska c sta 32 Pihier Ivana, Kungresn trg 3. Podboj Ivan. Sv. Petra cesta 101. Saje Ant. Dunajska cesta 19. Sever Mar.. Gosposke uiice 11. Sušnik Josipina, Rimska cesta 24 Swatek Jos., M stm trg 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10 Tonich Ivana, Ftorijanske ulice 1. Velkavrh Marija S . Jakoba trg. Vesel Andrej, Prešernove ulice 20. Vrhove Ivan. Sv Petra cesta 52.
Bohinjska Bistrioa:
Mio Grobotek, trgovec.
Celovec: Josip aowa, prodaja časnikov.
Gorica:
Jos. Schwarr, Šol. u!'ce 2.
Hrušica pri Jesenioah:
Katarina Krive.
Idrija:
Valent. Tre*en, trg, 102.
Javornik:
Šttlan Pcdpac, trgouc.
Jesenice:
Alojzija Ahčin.
Kamnik:
Fran Subelj, trg., 39.
Kranj:
Karol Fiorian, knj gotržec
Logatec: Maks Japelj, trgovec.
Novomesto:
J. Krajec na3l, knjigotrinica.
Postojna: Helena Orešek, trg. 76.
Ribnica:
Ivan Lovšin, trgovec, 70.
Škofjaloka:
Janez PotoSnik.
Št. Peter:
Fran Novak
Trst:
Antonija \d. Kramar. Rojan št. 8 Mihael Lavrenčič, Piazza Caserma 1. »Pri sv. Antonu Padovanskem«.
Zidan moBt:
Mary Peterman, koledvor.
Lep lokal
_____J^prarrrrcTBBi Sar;
Velika zaloga tehtnic, utež ln meril, mesoreznic, plaht za vozove in pristno pozlačenih nagrobnih križev.
Trgovina z železnino
Valentin Golob
prej £ndr. PruSKovIč
MestnitrglO Ljubljana Mestni trg 10
priporoča sl. občinstvu in prečast. duhovščini veliko zalogo razne železnine, kuhinjske posode, roba iz kositarja, kolačilike, posoda za mast, lonce za perilo, medenice, žehtarje, konvice za mleko in petrolej i. t. d., domačega trpežnega ročnega dela, štedilnih ognjišč, stavbnih potrebščin, železniških šin, nosilk, roman- in portland-cementa, poljedelskih strojev tovarne Umrath & Co. v Pragi.
Staro kovino, baker, medenino, svinec, cin in cink kupuje v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah.
378 3-1
Pozor!
Na prodaj je iz proste roke
pritlična h i Na
z vrtom in pritiklinami v obližju Ljubljane, po niiki ceni.	350 4
Kje, dovč unravništ'^0 -Slovenci*.
za modno trgovino
se išče za august - termin. Ponudbe pod „Lokal" upravništvu »Slovenca" do 15. marca. 308 3_t
Važno za bolne na želodcu!
Pomanjkanje teka, bolečine v želodou, slabosti, glavobol vsled slabe prebave, motenje v prebavi itd odstranijo takoj znane
Brady-jeve kapljice za želodec (Marijaceljske).
Mnogo tisoč zahvalnih in priznalnih pisem! — Cena steklenice z navodilom o uporabi 80 v. Dvojna steklenica K 1'40. — Dobi se v lekarnah.
Koder ni zaloge, razpošilja osrednja zaloga C. Brady, lekarna pri „ Odrskem kralju", Dunaj 1., 1'leischmarkl 1, ako se pošlje K 4-50, 5 malih steklenic, ali K 5 za tri vel. stekl. (ranko. Svarimo pred ponarejanji; pristne Ma-
377 4—1
rijaceljske kapljice za želodec morajo — Imeti varstveno znamko in podpis
C\/ftČubj'

796 100-76
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z veft ko i 00 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reci
HANN8 KONRAD
Nik.- rem.ura gi. 2.m tovarna za ure ln Izvozna trgovina fefif pism .Vjom° MoSt št. 520, CeškO
■ >	'.vi;.,
Oddaja šolske stavbe.
V občini Nevlje, okraj Kamnik, odda se delo nove enorazredne šole z učiteljskim stanovanjem; odda se po pismeni minuendni dražbi posameznim podjetnikom, eventuelno enemu .samemu.
Daljni pogoji, troškovnik in načrt so vedno na ogled pri županstvu. Dražba se bode vršila 28. 9U$ca, b kateri se vabijo zidarski, tesarski in mizarski podjetniki.
Za predsedništvo:
J. Kadivc, župan.
395 11
Vabilo
386 3—1

396 3-1
Oklic.
S 76-2/3 28
Podpisani c. kr. notar kot sodni komisar naznanja, da se bo vsled predloga dedičev po dne 23. novembra 1903 v Ljubljani zararlej gospej
Katarini grofici Walderstein
762/3
na
s sklepom c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani I z dne 25. febr. 1904 opr. št. A I S8 dovoljena prostovoljna sodna dražba v zapuščino imenovane zapustnice spadajočih premičnin (zlatnine, srebrnine, dragotin, starine, podob, dragocenih okrasov, hišne, sobne in gospodarske oprave, obleke, perila, vozov in konjske oprave i. t. d.)
dne 10., 11. in 12. marca 1904
v hiši št. 3 v Bethovnovih ulicah v Ljubljani (palača Walderstein) vršila. Začne se dražba v imenovanih dnevih ob 9. uri zjutraj.
Dražbeni pog-oji:
Posamezni predmeti se bodo po tozadevnih sodno dognanih cenilnih vrednostih izklicavali in se bodo samo za ali nad izklicno ceno onemu, ki največ ponudi, domaknili. Največja ponudba se mora takoj po domiku v roke sodnega komisarja v gotovini plačati — ter se morajo kupljeni predmeti od kupcev brez odloga odstraniti.
Ako pri dražbi navzoči dediči oziroma njihovi zastopniki sporazumno predlagajo, sme se vsak poljuben predmet ob priliki dražbe in pred domikom iz dražbe izločiti. V Ljubljani, 3. marca 1904.
Dr. Karol Schmidinger
c kr. notar kot sodni komisar.
§§ petru Keršič-u
redni občni zbor
»Hranilnice in posojilnice v Domžalah«
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se ho vršil
v nedeljo, dn6 20. marca 1904, v hrani ničnih prostorih ob 3. uri popoldne.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za leto 1908.
4.	Sprememba pravil.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Načelstvo.
393 1 1
Vabilo
VI. redni občni zbor
l
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
g Velika in bogata zaloga vsake vrste vozov. §
000000000000000000000000000000000 f|Q	OO
gg Vozovi za e. kr. poštarje se dobivajo in izdelujejo pri qq
OO rt _ i----ur---— ! — - - tovarna za vozove ^ §§
_v Šiški pri Ljubliani. OO
oo---oo
QO istotam se sprejmejo Izurjeni kolarski, kovaški >n sedlarski OO OO pomočniki kakor tudi učenci v te spadajoče stroke.	397 3-1 QO
OO8<^^OOOCJ§OO88OOO8BBO8OOO^Š
na Jesenicah
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil
v nedeljo, dn6 20. marca 1904, ob 3. uri popoldne v gostilni g. Helene Vilman na Savi.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelnika.
2.	Predložitev in potrjenje računskega za-
ključka za 1.1903. ter razdelitev čistega dobička.
3.	Volitev načelstva (in sicer načelnika,
njega namestnika, blagajnika, tajnika in sedem odbornikov).
4.	Volitev nadzorstva (3 člani).
5.	Spremembe pravil.
6.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi se člani uljudno
vabijo.
ODBOR.
394 1—1
Vabilo
na
.redni občni zbor
hranilnice in posojilnice v Stari Loki
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
kateri se bo vršil
v nedeljo, dne 27. marca 1904, ob 3. uri popoldne v kaplaniji.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in računskih pre-
gledovalcev.
2.	Predložitev in potrjenje računa za 1.1903.
3.	Volitev načelstva in računskih pregle-
dovalcev.
4	Sprememba pravil.
5	Razni nasveti in predlogi.
K ob ilni udeležbi se vabijo vsi člani.
Načelstvo.
Opomnja: Ako bi ob določeni uri zborne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje drugi, ki sklepa ne glede na število udeležencev.
Katoliška Mnm v Mm.
Ob priliki petdesetletnice slavnostnega razglašenja verske resnice o Brezmadežnem spočetju Marijinem priporočamo:
Molitev k brezmadežni Materi
BOŽji (listič) 100 kosov K V—
Plattner, der Unbeflekten RuhmeskrailZ. Einejubelgabe fiir das fiinfzigste jahr seit der Definition ds Glaubenssatzes von der unbeflekten Empfiingnis Mariii. Prediktzyklus 2 K.
Seebock, Maria Immaculata, das
grofle Gnadenzeichen am Himmel des XIX. jahrhunderts, vezano K 6.20. • š
MAGGI 'EVA ZABELA
je^izvrstno sredstvo, s katerim slabi juhi, omaki, mesenemu primesku, zelenju itd. tako damo izredno čvrst, prijeten okus. — Zadosti malo Ksplllc. Na]prodaj je v vseh trgovinah kolonijalnega blaga in delikates pa dišav.
Izvirne steklenice se napolnjujejo prav cen6.
909
Steklenica od 50 v više.

1357 98
Anton Presker
krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta št. 18
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleki
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= Izgotovijene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah
Dobavitelj uniform avstrijskega dništva železniških uradnikov
pozor!
Za trgovce ali letoviSčarje se odda v najem prostorna
sr
s prodajalno, kletjo, hlevom in skladiščem,
poleg katere je velik vrt, vse ob zdravi mimoteko i vodi ob cesti, na kateri je velik promet. Iliša stoji blizu Ljubljane in se oddii proti letni najemščini 2b0 gld. E/entuelno se tudi proda. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca".	339 3—i
Cena vžigalic: 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48 — franko Ljubljana, 2 % popusta.
«
B ca
C
ce
<o O.
I
VŽIGALICE
družbe S.V Cirili, in Mete ji a ZalogapnJvPerdJna v Ljf ani jj
1 orig. zaboj s 500 zav. (Klaming; xv l franko Ljubljana, 2% popusta.
I I I I I i I i
i <
1586 Absolutno zajamčeno
pristno masno vino
priporočal je knezoškofijski ordinarijat ljubljanski 1. 1898. veleč, duhovščini za nakup pri
„Kmet. društvu v Vipavi"
zato, ker je društvo pod strogim nadzorstvom dekana vipavskega. Razpošilja se od 56 litrov naprej čista bela vina od 42 do 50 kron za 100litrov loco kolodvor Postojna. Rdeče hribovsko namizno vino po 30 kron.
Vino je jako milega okusa, ker je napravljeno po novem francoskem načinu. Višje množine se zaračunijo nekoliko ceneje.
V zalogi je tudi finejše sortirano vino, kakor: kraljevina po 50 kron, pinela po 55 kron, beli burgundec ln laški rizling po 60 kron, ter staro vino v buteljkah, beli burgundeo in renski rizling.
„Kmetijsko društvo v Vipavi".
Karol Zupančič
Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko
Izdelovafeij žičnih (dratenlh) tkanin ter pletenin In trgovina s sitarskim, resefarsklm in lesenim blagom
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje pletenine in žice, pletene s strojem po uzorclh, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kurnike, golobnjake; mreže za presojanje gramoza in peska. — Izdeluje in ima veliko zalogo medene, poeinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni.
Ceniki na zahfevanJe brezplačno.
226 12-4
piueuarni^a restavracija „pri bden) I^enjicI^a" v Ljubljani,
Wolfove ulice štev. 12.
/zborna kuhinja, vedno sveže Auerjevo marčno pivo, pristna vina, elegantni

prostori.

Na blagohoten obisk uljudno vabi
z odličnim spoštovanjem
47 16
Rasberger. ^^sž
Prva kranjska z vodno silo in turbino
i
§
i »
t &
i
i »
i i i i
i »
969 16
delujoča
Naznanilo.
Za zvišanje in uravnavo sveta nasproti rampe državnega kolodvora, kjer imam lesno skladišče, rabim različen materij al, kakor
šuto, razbito opeko itd.
P. n. lastnike podobnega materijala uljudno prosim, da se blagovolč odslej ozirati na-mč ter naroče odvažujočemu uslužbencu (vozniku), naj popelje na moj prostor, kjer imajo poleg krajše vožnje tudi to udobnost, da so pri napornem odkladanju na razpolago moji delavci. Vsak voznik dobi tudi 10 v. v dar.
Ker je omenjen prostor v mestu, je upati, da se vsak ozira na mojo prošnjo, kajti že pri času se bode precej pridobilo, in bodo imeli poleg posestnikov tudi odva-ževalci priličnejše ugodnosti.
1689 52-12
Anton Deglienghi.
če kupite splošno za najboljše spoznane gepeijne, mlatilnice, slamoreznice
in druge stroje, tudi trombe, cevi, klinje in druge potrebščine, v zalogi
Fran Zeman-a
| Ljubi j 111», PoManska cesta št. 24.
o.M* Domača slovenska tvrdka!
tovarna stolov
- V
; ..v
KI BS •
v
tvrdke Fr. Svige
i

na Bregu, p. Borovnica, Kranjs
priporoča sl. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene
stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd
po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano.
Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz frsja.
Stole za kremarje po 2 kroni- "IS® Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust.
. ielovatelj orgelj
Ivan Milavec
(Goršičev učenec)
Ljubljana Cerkvene ulice
se rajuljudn ;je priporoča 26—6 = v izdelovanje =
novih cerkvenih orgelj.
Vb-(tovrstna popravila po najnižjih cenah.
f4a ppodaj sta 286 12-3
2 križevapota2
jeden 95 cm visok velja gld. 65"—
drugi 150 „
250-
ta veliki križev pot tudi nekoliko pod ceno pri
Ff. Toman-u
podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg štev. 1
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta št. 19. « vMedjatovi hiši, v pritličju »r Dunajska cesta št. 19.
vsprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi in
3.	za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji:
a)	zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 50 vin., 1, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica" deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo;
b)	zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.	28 26—5
I
U
II
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavaro-1 I valnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki._
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo
zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno
* varnost.	=
Svoji k svojim!
Slovcnci! pristopajte k domači zavarovalnici!
■JiSpt
K-

Poskusite
pristni rastlinski
liker
,Florian'
Varstvena znamka.
Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev.
Ogreva in oživlja tel6, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik:
Edmund Kavčič v Ljubljani.
Vzorci se~radovoljno dajejo
brezplačno. 1741 44
Zanesljivo
== pošteno dekle
vajeno hišnih opravil, se sprejme lahko takoj po dogovoru v službo.
Prednost ima izvežbana nekoliko v trgovini ali šivanju.	282 6-0
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo„Slovenca."
392 1-1
Vabilo
na
6. redni občni zbor
kmetijskega društva v Gorjah
registrovane zadruge z omejeno zavezo
kateri se bode vršil
v nedeljo, dne 20. marca 1904, ob pol 4. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Pozdrav načelnika.
2.	Predložitev računov.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računov za leto 1903.
5.	Sprememba pravil.
6.	Volitev treh po triletni dobi odstopivših
odbornikov.
7.	Volitev nadzorstva.
8.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
Pozlatarski pomočnik
dobro izurjen v svoji stroki, sprejme se v delo pri
833 3—3	R. Golobiču, podobarju
Sv. Tomaž v Slov. Goricah, Štajersko.
385 1-1
Vabilo
na
VIILredni občni zbor
hranilnice in posojilnice v Senožečah
dne 6. aprila 1904, ob 10. uri predpoldne v zadružni uradnici v Senožečah.
Vspored:
1.	Nagovor načelnika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Pretresovanje računov za 1. 1903.
4.	Slučajnosti.
Opomba: V slučaju, da bi ne bil občni zbor ob 10. uri sklepčen, vršil se bo potem ob 11. uri predpoldne isti dan, na istem kraju in z istim vsporedom drugi občni zbor, ne glede na število navzočih članov.
Načelstvo.
1
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
$ v lastni hiši ^ v Ltjubijani HlastilMŠ
'NA/Vt
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104—18
41
2 0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
K 4,948.796-27.
Upravno premoženje kmetske posojilnice znaša
svšhran- K 4,703.762*02. Dperri K 20,24671213. sSdrfK 77.979-34.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185

)1 „Crrand Princ".
N »j višja odlika! Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano.
podplatu
v



1592 18
Vsak dan jih izdela tovarna
40.000 parov!
Edini kontrahenti: Messtorft, Kolin A €0., Wien, I. Xa debelo in drobno pri
Anton Krisperju v Ljubljani
kakor pri sledečih trgovinah:
V Ljubljani so na prodaj pri CeSkutt Marija, J S. Benedikt, Petrlfilfi Vaso, Persoho Alojzij, Treo Karollna, Ant. Leutgeb, Julije Stor, Ernest Sark, I. C. Hamann, Vlkt. Gerhauser.
Brinšek Ivan Trnovo, Engelsberger Rud. Krško, Homann Friderik, Homann Oto, Fttr-sager Leopold v Hadoljici, Gratner Jurij Kamnik, Gatsch A. Kostanjevica, Lapajne Valentin Idrija, Pollak Marija Kranj, Petelin Andrej Ribnica, Trevn Valentin Idrija, Trevn Anton Jesenice, Verbič Anton Sevnica Leblnger & Borgmann Litija, E. Hoffmann Kočevje, Jonke
Franc, Bartelme Josip Kočevje
Jako važno za kolesarje!
Predno se kdo odloči nabaviti kolo, naj ne zamudi pogledati zaloge ali vsaj
naročiti cenik od
pravih puch-ovih koles
najnovejših modelov, katerih edino zastopništvo ima Franc Čuden v Ljubljani.
279 3
One častite gospode, kateri se zanimajo za motor-kolesa, vabim, da naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno
Pucli-ovo motor-kolo
da se prepriča, kako fino in popolnoma prosto je sestavljeno, tako da se sleherni lahko takoj privadi voziti.
Puchovo kolo je do sedaj vedno med vsemi drugimi na površini
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Slovito, temnorudeče, izborno, sladko, močno, zajamčeno pristno
= dalmatinsko črno vino
332 6-2
se dobiva edino le pri podpisani zalogi vina na debelo za ceno 48 vin. liter.
B3T Vzorci se pošiljajo franko, ako	n .. ...	, . 9
.»ŠOT se vpošlje 20 vin. v znamkah.	K- MSiltl, t\Oper, IStrSi. g
lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
60 dni na poskušnjo
poSljem tka-komur pravo Roskopf-
•j ■ i	patent-uro
s sidro, sistem Bobnel, in se zavezujem tekom .'10 dni »zeti uro nazaj in takoj brez vsakega odbitka vrniti plačani denar.
Prava Roskopf-patent-ura
Samo
s sidro sistem Bohnel Mi pr 888 6—1
antimagnetlque in sekund, kazalec
s pravim pat. emnjl, kazali-ščern (ne iz papirja) masivn. i(6 or idoče, na sidro v eleg. črno imit. jeklenem ali nikel-nnstem okovu, je edino le rudi velike trpežnostl in tofinostl najbolJSa ura, in se moravsakomurpriporočati, kdor rabi močno in zanesljivo uro.
Pošilja proti povzetju I. Bohnel tovarn, zaloga Roskopf-ur
Mft\ Itilhnpl Drar' DunaJIv .
JllUJV IJUUUl/1, Margarethenstr. 48 založnik o. kr. drž. uradnikov.
Svarilo' Na mn0Ra *Pla*anja čast. bravcov tega listu na-
lili« znanjam, da imam edino tov. zalogo pravih Ros-kopf pat. nr na sidro, sistem Bohnel in sem je tudi prvi napovedal. Vkljnb temu mnoge tvrdke ponarejajo moje oglase ln hvalijo svoje navadne ure s plombo ali brez
nje iz pločevine, ki se dobe pri menl.za gld. 1 70. Prosim torej paziti strogo na ime MAX BOHNEL, urar. Vsa
druga ponarejanja odločno odklonite. Ustanovljeno 1. 1840.
Prenilfov vrh
toči odslej naprej
cviček
iz pohuševalne kleti, od gosp.
Vil. Pfeifer=ja, Krško
in dobro staro
starino od 1.1900
iz vinogradov piefi. tfonp. biekupa
Strossmayer=ja, Djakovo.
Za obilen obisk se najtopleje priporočam
Rus.
263 8—6
Ravnokar so izšli
zemljevidi
rusko=japonskega bojišča,-^
v zalogi tiskarne J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
Cena 20 vinarjev za komad, po pošti 26 vin.
Dobivajo se v tiskarni ter vseh
t	knjigarnah.
J.50KUČ i
v Ljubljani, Pod Trančo 1
priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestih iD na deželi izborno 8 voj o zalogo
cilindrov, mehkih in frdih klobukov, furisf-skih klobukov, čepic.
po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah.
Tovarniška zaloga
lodnafih klobukov
c. kr. dvornih založnikov A. 1. Pichler v Gradci. 391 12—10
I
Prodaja
po
Izvirnih
tovarniških cenah
glpsom razpoloženega tovarniškega cenika
Glavna zaloga
pri
Fr.
trgovina z mešanim b-a
Novomesfo.
saka res praktična gospodinja
ki ne presoja dobrote posode iz emajla po njeni lični zunanjosti in barvi
ampak edino le po merodajni trpežnosti v rabi in nizki ceni
326 6—2	kupuje dandanes le sivo emajllrano
secesij. emajl-kuhinjsko posodo
komandlfne družbe p. V/ESTEN, Šopronl - Ll$effalu.
Glavna zaloga pri
Fr.
trgovina z mešanim blagom Novomesfo.
Prodaja
po
Izvirnih
tovarniških cenah
glasom razpoloženega tovarniškega cenika.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta st. 19. II- stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča preč. duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi
para-* menlov.

ita««
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obha-JUne bnrze, štole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.
S»i
Preselitev olirta.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem se
preselil s Sv. Petra nasipa
na Dunajsko cesto štev. 18
v hišo »Kmetske posojilnice«.
Zahvaljujem se tem potom, za dosedaj mi naklonjeno zaupanje ter se priporočam zlasti preč. duhovščini v izdelovanje duhovniške obleke in talarjev.
Izdelujem vsakovrstno obleko po najmodernejšem kroju ter po zmernih cenah.	304 4—4
Za mnogobrojna naročila se priporočam z vsem spoštovanjem
J. N. Potočnik, krojač
Ljubljana, Dunajska cesta IS.
IS jI
Naznanilo otvoritve.
Usojam si s tem uljudno naznaniti, da sem s 1. marcem otvoril v LJubljani, Sv. Petra cesta št. 2 specialno trgovino
barv, firnežev, lakov, čopičev
ter sploh vseh predmetov, ki spadajo v to stroko.
Velecenjeno p. n. občinstvo prosim, da dobrohotno podpira moje podjetje ter se priporočam
s posebnim spoštovanjem
371 3-2
Henrik Wibbe.
t
Grah

m
I
sladki, zgodnji, nizki in visoki, ==
zelenjade, cvetlice
vsake vrste, zanesljivo kaljive, =
velikanska pesa
tudi vsako leto zanesljiva, je že došlo.
V obilen nakup se priporoča	188 8—5
peter Lassnik
v Ljubljani, Wolfove ulice št. 1.

» rMi _HM_ » Z
Jligienična novost! patentovano v vseh kulturnih državah!
Klozetni podložni papir.
Največja snažnost. Varstvo proti infekciji pri porabi klozeta. Zdravniško vsestransko priporočano.
""T^O 1
===== Vzorci in cenik na razpolago. =====
^ Gospodje hotelirji, restavraterji in kavarnarji imajo pri porabi naših patentiranih avtomatov velik materijalni dobiček.
Na tozadevna vprašanja daje radovoljno pojasnila tvrdka Bell-mond & Co., PunaJ V., Schdnbrunnersfrasse 66, in
v v
F. NUCIC, Ljubljana, Privoz 3, Prule
1. kranjsko podjetje za razširjanje oznanil in prodaja patentovanega klosetnega papirja potom avtomatov.
Klozetni avtomati so na nastopnih krajih v rabi: V Ljubljani: Hotel pri Južnem kolodvoru, hotel pri Lloydu, hote! pri Slonu, hotel Strukel. Restavracije: Kenda (Narodni dom), Vospernik (Puntigamska pivnica), Rasberger (G. Auer), pri Roži, Židovske ulice, Avguštin Zajec, Rimska cesta 24. Kavarne: Avstrija, Evropa, Kasmo, Narodna kavarna, Valvasor. Na deželi: Kočevje: hotel pri Pošti. Ribnica: hotel Arko. Sava - Jesenice: v kantini industrijske družbe.	335 3—H
MIKULA
tehnični biro v Ljubljani
*	priporoča kot zastopnik
tovarne za stroje AndrItz
delniška družba tovarna v Andritzu pri Gradcu
prometno ravnateljstvo na Dunaju, L, Kohlmarkt 1
parne in plinove stroje, turbine vseh preizkušenih sistemov, parne kotle vseh vrst, samotežnike na roke in z električno gonilno silo, valjčne naprave, rudo-kopske in fužinske stroje, naprave za vodne postaje, vodne samotežnike, obračalnike, premikalne odre, vodilne cevi iz litega železa in iz železne pločevine, transmisije, ventilatorje, kompresorje, naprave za lesne brusilnice, za celulozne in papirne tovarne, za litje železa, kovin itd.
projekti in proračuni
popolne parne, turbinske in sesalne plinove naprave
aevto.
278 6-3
Najboljše reference iz vseh delov monarhije.
Naročajte iEboc&o ljtibljeuEkalBO dedsdš&so pivo
iz p vovarne v Žalcu aii Laškem trgu.
6 «►■«*»»«• centrnlmn	-w SuJ nu B»l jjiin» i,	■■ ■ ,1-Jfc.
706 104-83
IU »».ar-«*«!* B. H »fc
i
Odda se v najem
prodajalna
v vfrčji vam n» Notranjskem, ket-ra že obstoji rad 30 let Zrav. n prodajalne je profitorno skladišče soba za stanovanj in kuhinja	373 3-2
Naslov pr>ie upravniStvo »Slrvenca«.
Služba organista
se razpisuje do 10. marca t. 1. in se lahko takoj nastopi v Dobrepoljah. Letno plačilo okoti 500 K brez stanovanja.
Župni urad Dobrepolje.
322 3-3
V najem se da
hiša z gospodarskim poslopjem
lastnina pok. Frana N o s a n a v Gotenici v kočevskem okraju, v kateri se je veliko let izvrševal strojarski obrt. Vse je v v dobrem stanju in se odda le vsled smrti lastnika pod ugodnimi pogoji. V okolici ni nobenega enakega obrta. — Več se poizve pri g. Antonu K 1 u n u, trgovcu v Dolenji vasi pri Ribnici.	300 3—2
Katoliška Bukvama v Ljubljani
priporoča:
Slov. zemljevid bojišča rusko-japonske vojske.
Cena 20 vin., po pošti 23 vin.
Freytags Karte des Russisch= Japanischen Kriegschauplatzes
(z berilom, statističnimi podatki itd.) Cena 36 vin., po pošti 40 vin.
Neue Kriegskarte von Ost-Asien.
Mit Begleit\vorten: Ost-Asien vom politiseh - militarisehen Standpunkte. Bearbeitet von P. Langhaus. (Raz-delba ruskih in japonskih čet, ter smer njih gibanja, kakor tudi stališče vojnih ladij je rudeče zaznamovano.) Cena K 120, po pošti K 1-30.
Karte von Makedonien, Altserbien und Albanien.
Mit kartographischen, historisehen und statistisehen Beilagen zum Ver-stiindnisse der Makedonischen Frage. Bearbeitet von dr. Kari Peucker. Cena K 180, po pošti K 1"90.
Zadnja dva zemljevida sta vsled posebne natančnosti in vsestranskih podatkov velike važnosti. P. n. naročevalci, ki nimajo pri nas odprtega računa, naj blagovolijo z naročilom vred denar doposlati, ker bi jim glede na mali znesek povzročilo povzetje prevelike stroške.
Krojaškega
pomočnika
sprejme takoj Fr. Widmar, krojač ==== v Železnikih. =====
3H4 3—2
Zemljišče
na prodaj.
Pet stavbenih parcel je na prodaj po nizki ceni pri Koleziji.
l-Vi1r<-bna po i b n 11 a daje L Kotnik, Jtianove u ice fit. 12.	361 3
^V.
Slomškove ulice št. 19
D.
I
Slomškove ulice št. 19
V vedn< J Cei
Izdelovatelj umetnega kamna In cementnih Udelkov.
Priporoča se č. g. stavbenim podjetnikom kakor tudi slav. občinstvu za nabavo cementnih izdelkov.
Cevi iz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v vsakojakih barvah in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika in cementa, vodovodne školke, okraske za fasade, vsakovrstne podobe; dalje: konjske žlebove, jasli za goveda, korita za svinjake i. t. d.; vse to imam vedno v zalogi. — Prevzemam vsa v to stroko spadajoča dela.
Delo izborno in solidno ^	z večletno garancijo
Cene po dogovoru nizke, postrežba točna
611«.. 1

Največje naj sta reje parobrodno društvo :
na svetu.


Njega parobrodje obsega
: £8G
" vel 1 kansKih - parnikov.
zgnes lj	dnevih
direktna.najhitrejša prekorrorska vožnja z brzoparniki
iz Hamburga vNoviVork aii_pa v Haiifox.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik:
Ilamburg-Arnerika Linie
JU U •	V B..J OOlSgCfBBI
L D l"J n a' ska -ce 5 fa št v 3f )ol e-: * ve 1 i Ivi* trs i In ice ali
srdnge.
M
^NDROpOGOH
a
»7
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo Za ras! las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina,
ki zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate^ v Ljubljani
pri gospodu	274 (82
Taso Petričie-u.
v"zalogi imajo tudi gg U. pl. Trnk6czy, flnfon Kane in Ernsf Sark v Liubljani, Ranf v Kranll, in lekarna
te-
,Prl angelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
iVflfl DOGAfl
mizarski mojster v Ljubljani, (Medjatova hiša štev. 19)
priporoča
svojo bogato
zalogo hišne oprave.
Spalne ter jedilne sobe za salone.
Divane vsake vrste.

Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd.
Cenik s podobami zastonj in franko. 1554 14
sc o
3
sr c
to 3 n o>
3
10 3 o
(XX
o 0» u
r
M. 2ARGI
Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 2 Velika izbera za krojače in šivilje raznega lišpa, dalje največja izber kravat, ovratnikov, srajc, klobukov, modercev itd., vsakovrstnega moškega in ženskega perila po najnižji ceni.
Dražbena prodaja zemljišča in poda.
Dne 18. marca, to je dan pred sv. Jožefom prodalo se bo na prostovoljni javni dražbi na lici mesta več njiv na mestnem polju pri Novem mestu, takozvane Polakove njive, dve njivici blizu mestnega pila, Polakov pod poleg mesta ob Ljubljanski In Ločenski cesti, dalje večji vrt nad novo sodnijsko palačo Plačevalo se bo na triletne obroke.
Natančnejši pogoji se izvedd v gospod pr. Poznikovi notarijatski pisarni v Novem mestu.	281 3-3
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
m 79 F. HITI,
Pred škofijo štev. SO. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Restavracija
pri „zlati ribi"
lastnica Marija Rozman.
Dobro znana restavracija pri „zlati ribife vhod iz Ribje ulice in Špitalsk ulice priporoča izborna vina iz Dolenjske, Istre in Štajerske.
Vsak dan večkrat sveže priznano dobro puntigamsko marčno pivo.
Na razpolago imam vedno sveža gorka in mrzla jedila za zajtrk, opoldan in zvečer.
Marija Rozman
331 8—2	restavraterka.
nacavia
alkaliče® kisline
je
najboljša inizna in osvežu-v joča pijača, 38 22
katera je p r e s k u š e n a pri
kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varib Prospekti zastonj in franko
V LJubjant se dobiva v vseh lekarnah, večjih tpeccrijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami is 'inom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Pete-" Lassnik-u v L|ubljani
Sprejmem
takoj dobro izurjenega in vestnega
specerisfa
v svojo trgovino.
Vendelin I. J. Stare Ribnica
335 3-3
Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v Ljubljani
Sv. Petra cesta štev. 2
252 - 10 Filijalka
Resljeva cesta štev. 7
priporoča
najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov,
beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, razno galanterijsko blago itd.
Nizke cone, točna in solidna postrežba.

HERBABINY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 34 let z največjim uspehom rabljeni prsni slrnp raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do je 11, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo jačl in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejanje kostlj.
Cena steklenlol 1 gld. 25 kr. — 2 K 50 h, po pošti 20 kr. = 40 h ved za zavijanje.
^sVJirilA ! Predizdelki pod rgJMT Z- M ArRPI J 0!(aiUU'enakim ali p >-dobnim imenom, ki pa so j]; P« sestavi in po učinku vsa 0j! različna posnemanja naših [n izvirnih preparatov že 34 0] let obstoječega podfosfor-naste«a kislo-apni-nega-že-leznt-ga suupa, svarimo in toraj prosimo, izrecno zahtevati Herbabny-Jev apneno-železni sirup in gledati na lo, če ima vsaka steklenica pristuvljeno uradna vpisano varstveno znamko.
Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII./l, Kalserstrasse 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani in drugod. 13i 20—12 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschlager, G Piccoli, U. pl. Trnk6czy, J Mayr; Celje: O. Schvvarzl & Co., M. Kauscher , Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schi dler, Ant. Mizzan; Breže: G. Eisasser dediči; Sovodenj: F Kordon .Celovec : P. Hauser & .1 Pichler, P. Biro-bacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil linger; Št. Vid : A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A Sutina, A. Filippi, dr J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini,dediči M. Ravasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika ;Velikovec: J.Jobst, Volšperk: J. Huth.
pojasnilo!
Vsestransko priznane Anker-remontolr ure, sistem
Ro«kopf, ž niklastimi okrovi kupujo že leto dni velik del mojih odjemalcev, posebno poljedelci, uradniki, uslužbenci orožništva, finance in železnic v svojo največjo zadovoljnost. Pošiljam svojo pristno ameriškega sistema \
Roskopf-patent anker remontolr ure štev. 99
(zelo priporočljiva službena ura) z emailirem kazal iščem in fino poliranim d »bro zapirajočim nikelnastira okrovom, pozlačenimi kazalci, natančno regulirana in 36 ur idoča, triletna garancija, naravnost. na zasebne odjemalce kom. za 2-50 gld., 8 kom. za 7 gld., 6 kom. za 18*60 gld. Primerna nikel-nasta verižica z lepim kompasem komad 30 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se posije denar, če ura ne ugaja ali pa zadovoljivo ne funkcionira.
■ « i^^jaža
' ... I
Hanns Konrad
prva tovarna »'are t
Mostu štev. 613, Češko.
c. kr. sodni zapriseženi conilec. Moja tvrdka jc odlikovana s c. kr. a«Btr. drž orlom, z zlatimi in krebrnimi razstavnimi svetinjami in z toč i ego 10.000 priznainimi piBmi. ki »o mi doila iz coloiftt svota. Moja tvrdka jo kot. eksportna tvrdka v toj stroki broz samohvale največja in najstarejša in izvaža v vso dele sveta. Ustanovljena I« I. 1RS7. Ilustrovanl renlk o arah, zlatnini Ia srebrnlal s« poillja .a zahtevo caatonj Ia franko 1420 —19
nmetalna stehlarija
Av$. Agnola v Ljubljani,»»
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
oerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umefno slikarijo
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfiejšega
Prevzema tudi vsa sfavblns
zalogo vsakovrstnega steklarske Sa blaga.
Št. 50/Z.
Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana
tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOL* V LJubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekan^ski cerkvi v Smartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in nc vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.	<4 V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Smartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
(a steklarska dela ter priporoča svojo izborno
927 52—2R
--
P. n. i
Trgovina z biseri in zlatnino
gospoda
C. TAMBORNINO
Kongresni trg štev. 6 se vodi dalje na stari, solidni način.
Največji, najhitrejši in najvarnejši brzoparniki, kakor: ,,Kaiser Wilhelm II.", „Kronprlnz VMIhelm". „Kalser Vfilhelm der Grosse", ki vozijo
v Ameriko (Bremegi-New-York).
Vozne liste za vse razrede In po amerikanskili železnicah prodaja po predpisanih /-J in najnižjih cenah in da brezplačno poročila
Eduard M. aiVC81* koncesijonirani glavni zastopnik za Kranjsko v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 35, nasproti stari „Tl5lerJeul" gostilni.
I ^^—| 63 30_8

Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Iijubljano
se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in lilcane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča	jos Arhar načclnik.
Naznanile.
Martin Lampert
▼ Ljubljani, Kolodvorske ulioe 31
prodna
-r trboveljskega premoga -j-
na drobno in debelo; dalje dobro suha
bukova ln mehka drva
po sežnjih (klaft.) ali tadi po cele vagone tudi; rezana m sekana, trda in mehka drva se dobe na zahtevo v vsaki množini.
Obenem tudi naznanjam slavnemu občinstvu, da sem v isti hiSi prevzel najstarejšo firmo umrlega
===== Jurija Jankoviča	.
po domače Habeta, obst >je*.o te nad 80 let, znano po vsi Ljubljani in po deželi, namreč prevažanje vsakovrstnega blaga s kolodvora na kolodvor, kakor tudi pri stavbah.	1664 13—11
Prevzamem tudi selitve po najnižji ceni.
Se priporočam slavnemu občinstvu za mnogoštevilni obisk
Martin Lampert.
Gamaše, galoše.
133552-20 Zaloga obuval
D. H. POLLAK S Go. Dunaj.
OGLAS!
MEW-^ORK in LONDOH
A * nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnino prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmet« le proti temu, da se mi povrne
l jld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih n©«
Žev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic is
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnih žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic;
i kom. amar. pat. srebrna zajemal-nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal« nlca za mleko;
6 kom. ang. Viktorla čašlč za pod* klado;
2	kom. efektnih namiznih SVečnlkO«; i kom. cedilnik za Saj; ^ kom- naj lin, sipalnlce za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6'fiO.
Vseh teh 42 predmetov je poprqj stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6'60. Amo-ričansko pat. srebro je znano, je skosl in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdot ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovansko in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1428 10
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rcmbraiidtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne" garniture jako ladovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pcšpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen,
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Biihm, okrožni in tovarniški avniktdr
Angeljnovo milo Marzeljsko m milo
z znamko
449 104—100
sta najbolj koristni
pol,li
IT za hišno rabo.
Dobivate jih po špecerijskih $tacunahf
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sv«c
v Ljubljani.
m
m
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega = blaga 1
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL

v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4.

Velika zaloga
196 52-5
suknenih ostankov. ujmi**************
Fino, dobro in poceni jesti in piti se more edinole pri
Rasberger-jju,
restavracija pri belem konjička
Wolfove ulice št. 12. (Auer-jeva pivarna.)
Najfinejši golaž za zajtrek ■ samo G krajcarjev
Sredina mesta.
CioiiKMlicifte
katere se želijo izobraziti
v šivjn za domačo porabo in v krojnem i-isfiii«u po najnovejšem sistemu sprejema FR. .1 i: SITI Ljubljana, Stari trg št. 17.

Podpisana ima v raloifi najraznovrstnejže trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd
»ploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsu popravila. — Izdeluje ročno in poSteno po najnižji ceul bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvaiujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejso postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo, Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 780 52-H9
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja m posode
v Ljubljani, Wolfove ulloe 4.

f
t f
f
t f
+ f
•f •f •f
•f ♦f
f f
t f
♦f +
♦f •f •f
•f f
•f
N?li	7fllft0/l	in najcenejša tvrdka za
iiaj rvtjd Laiv&a, naročevanje ozir. nakupovanje a
CopiČev za pleskarje, sobne slikarje, •Airtarje in mizarje.
Lakov, pristnih angleških, za vo
Zl ve.
Emajlne prevlake, pristne, v
i.08 dCih po '/,. V. '/» in 1 kar.
Jantarjeve glazure za pode.
E linu t.p ž oo in najlepšo mazilu za trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega, brezbarv-
ntga in barv<.siega za j-ode; najcenejše in najboljše.
Rapidola, pripravnega zj vsakovrstne prevlake.
Brunolina za barvanje naravnega
lena it) pohištva.
288 50-4
Oljnatih barv, priznano najboljših
Oljnatih barv v tubah, g. dr.
Sjho f«ida.
Firneža, prirejenega iz lanenega olja, pnstnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega.
Gipsa, alabasterskega in štukaturnega.
Karbolineja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, k e m i 6ni h, prste mh in rudninskih.
Kleja za mizarja in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Ustanovljeno 1.1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1.1832.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ======= v Ljubljani. =====
t •f
•f f
•f
♦f f
f
•f
•f
•f •f
t f
f •f •f f •f

Varstvena znamka: Sidro.
LINIMENT. CAPSECr Comp.
Iz lekarne Rlohterjeve v Pragi.
priznano izvrstno bolečine olaj šujoče mazilo je dobiti steklenica po K - 80, K 1*4' > in K 2 - v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno Ie v izvirnih steklenicah
z naSo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprtjme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu
Pragi, Elisabethstrasse o. 1313 34-25
Wj
Dober, masten
sir "^a
i«
razpošilja
»Kmetijsko društvo v Dobrepoljah'
v celih h U bih v teti od 20 do 30 ktr, p® tudi v manjših zav j h in sicer dotlej, di kler je Viaj zaloge. 295 6—3
Stanje flog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
Najboljša in najsigurnejša f----
' «« Prilik » žteden[el « [^gg^tT
Prte je: Gradišče št 1,	^	J
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni ti»g št 2, I. nadstropje

sprejema hranilne vlo je vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter Jih obrestuje po--
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejme 0 vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih --4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. deeembra 1902: 9,501.351 V^ 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 K 65 h.
HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnč 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,	Josip Šiška, knezoškofijski kancelar,
51D 14—4	predsednik.	0dt>Ol*tliki*	podpredsednik.
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št Vidu nad Ljubljano. — Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauichegg, veleposestnik v Ljubljani — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet trg. in obrt zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." — Karol Pollak, tovarnar tn posest, v Ljubljani — Gregor Sllbar župnik na Rudniku — Dr Alei Ušoničnik profesor bogoslovja v Ljubljani.
Jgtf' Nakup ln prodaja "Vg vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka — Promese za vsako treb&nje. Knlantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„m E K C U K"
I., Illfollzeiie 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh špekulacljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogo£e visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 302
Izdajatelj in odgovorni urednik :jj Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk »Katolike Tiskarne« v Ljubljani.