Učiielfslzi Tovariš
.	r t wr t	r\	• • v .#	w • » • •	Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 611. Rokopisov ne vračamo. Nefranktranlh pisem
\tntinT)cbr\ t\f\1i4-iohn rrl rt Cf In I II —— t^ClTlPt" t Ptl 1 C/<71D / lllnllfltin	ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo HO Din. Člani po v. UJU
kJlUnUUoKU pUlllloKU gluoliu U1U	I U UC-! /C/HOt CIV tr/MVt/MJJU.	plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112.
Trde besede — v dobrem namenu.
(Še nekaj k »horizontu«.)
Če gledamo po vrsti številke i»Učiit.« Tov.« -vidiimo, da je to glasilo slov. učitelj« stva vse drugačno, kot pred1 leti. Vsi dopisi, vesti :in vabila, vse se zdi usmerjeno zia,_eno samo idejo, to je ideja skupnosti in v zajem« nosti, s katero bi skušali doseči lepše čase neodvisnosti ¡in trdnega svobodnega -stališča. In človek je vesel teh lepih pisanih besed n® papirju in v najhujših težavah si po njih utrga v srcu vendarle žarek upanja, ki mu posveti v lepšo bodočnost.
Veliko piše »Tovariš«, veliko delajo to« variši na vodilnih mestih. A če pogledamo globlje in ostro v naše vrste viidimo, da ne bomo še dolgo na tistem stališču, niti ni ti« stega medsebojnega razmerja med nami, kot bi že moralo biti.
Zakaj tega ni? Zato, ker je med- nami samimi še toliko ran, ki razjedajo naš stan skoro nevidno. Skrit sovražnik pa je naj« hujši! Morda se tega ne zavedamo, ker ne samo mi, ampak vsa družba poleg nas bo« leha na istem. A čas .in mL z njim drvimo najprej in hočemo preko tega in nad tem zgraditi mogočno stavbo edinosti, neodvis« nosti, skratka: doseči slov. učitelju položaj, kot ga še nikoli ni imel.
Poglejmo samo natančneje v naše vrste!
Večina nas včasih samo bere »Tovari« ša«, včasih pa še to ne! To o čemer pa be« remo, to je talko nekje daleč, če pride, pride, če ne, ne! K različnim noticam kimamo in j.ih odobravamo, a za vse, kar se godi, včasih niti ne vemo, dasi je to v našem polnem interesu. Zakoni, ki pretijo, da naš gmotni položaj še poslabšajo, o teb nte čitamo, ali pa slišimo marsikoga: »Ej, se bodo že po« tegnili zato!« A kdo, kje je tisti mogočnež, ki se bo> potegnil in vlekel za vse? Tisti to« variši, kd jih volimo na vodilna mesta — res, vsa čast jim! A za vse svoje delo, tekanje in potegovanje slišijo včasih grožnjo o di« sciplinarni preiskavi. Masa za. njimi pa, ki bi moigla završati na vsak njihov mig, največ« krat ponižno dremlje in čaka, kaj bo dobrega prišlo od zgoraj,.
Če pogledamo globlje, do jedra, vlidimo. da je vs.e; silno klavrno;, čeprav videz ni tak. Klavrna so naša društva, naši krožki in to vse, ker ne znamo živeti med seboj. Kadar in kjerkoli se sestanemo, se' ponavljajo še vedno stare tradicije, predvsem tista pri« jazna ločitev hribovcev od drugih tovarišev. Kot da niso vsi eno! Sestanemo se, zboru« jemo, govorimo o skupnih ciljjih in vzajemno« sti, pa se še poznamo ne, ne pozdravimo in ne privoščimo drug drugemu tople besede. Tista vzajemnost in skupnost pa je nekje v zraku nad nami, med nami je ni... Morda sama .v besedah.
Samo opazovati je treba sestanke in z>bo« rovanja, pa si moramo priznati to. Eni se držijo visoko in vladajoče, drugi pa se sti« skajo nekako zapostavljeno v ozadju. In ta« ko j.e, nemogoče, da bi se v taki situaciji raz« vili pogovori in debate, kot bi se morali. Vsak ima gotovo kaj na srcu in razna zbo« rovanja bi morala biti dokaz, da smo. med svojiimi, kjer lahka povemo vse in vpra« šamo vse.
»Bratje smo. Tujci. Vsalk zase, skriva poraze svojih iskanj «
Po kakem globlje zasnovanem predava« nju se ponavlja neštetokrat: »Otvarjam de« bate!« — Molk! Mučna je ta tišina! Drug drugega pogledujemo! Ker ni debate pa evo — sklep! Vsi se oddahnemo, ko se razha« jamo .in čutimo nekako zadovoljstvo, da ni več tako, kot v šoli, ko je »molku« sledila dvojka. Tako se je dogajalo posebno v k rož« ki-h, kjer so neprenehoma padale trde be« sede, socializem, kapitalizem itd. V glavi se jie nejasno mešalo, a jezik je molčali. Žalost» no, a resnično to!
Z vsakega sestanka bi morali oditi s prijetno zavestjo, da smo nekaj pridobili in še slajša zavest bi morala; polniti srce vsa« kogar, da so tovariši dobri, edini,, da, če treba se strnemo vsi za enega, edem za vse! Tako pia je ravno nasprotno.
Zanimiv zglicd: Vprašam neko inteli« gentno gospo zakaj je ni bilo na zborovanje. »Zato, ker se vrnem vselej slabe voilje in z žalostnim spoznanjem, da znajo ravno tova» riši zelo-, zelo žaliti!« Na stopnicah je čula opazko o neotesanih hribovkah. — O, tia. ljuba usoda, se že vedno tako vrti, da ne« kateri srečneži niso okusili hribovske sreče in zato smatrajo oddaljene tovarišice za manj vredne. Kdaj bo tega konec? ...
Samoizobrazba — krožki! Vse lepo in nad vse1 potrebno! Kaj pia, če bi prinesli v krožke še namen., da bi gojili v njih pravo tovariško naklonjenost in umevanje drug drugega? Izginila naj bi nadutost, ki hoče vladati nad drugimi.
Brošura: o družboslovju je prišla malo ne« pričakovano. Debelo smo gledali nekaj časa. Potem pa je bilo treba poseči po Ušeničniku, Kreku tali Gosarju.
Marsikje so pa kratkomalo razpravljali o čem drugem, drugje zopet ¡le površno; pre-
čkali ... Čestokrat se je pa pripetilo, da med vsemi zbranimi ni bilo nikogar, ki bi bil o vsem točneje podkovan. Tudi tako se je zgo» dtilo, da se je sestalo 20 tovarišic in en sam tovariš. Zato bi bilo prepotrebno, da včasih dobe krožki svojega predavatelja, ki se za» nima. za dotično stroko...
V 6. številki »Učit. Tov.« je Slakoiv do» plis, kjer priporoča strpnost (radi strankar» stva). Res, brez tega ne moremo vršiti veli« kega dela, ki ga hočemo. A treba bi bilo predvsem, da v nas požene fine plemenite klali, ki se bodo razrasle v mogočno drevo prave tovariške naklonjenosti in udanosti, brez sovraštva in hinavstva.
Vihanje nosu, prostaško obiranje, ki je neprenehoma, kot revni beraški olupki na naših mizah, to bi moralo izginiti! Ker res je, da je še vedno med nami tesnost in nadu» tost, špecerijsko revno, blago iz štacun naj« manjših, ki pa žive v idilični domišljiji, da imajo v sebi veletrgovino dobrot in. jih mi* lostno sipljejo ubožcem. V našem stanu bi tega ne smelo biti!
Moje učiteljevanje se me ustavi, ko za« prem po dovršenem pouku šolske duri; tudi izven predpisanega učnega: časa se pečam a mladino, pa, bodisi da se v.rše sestanki, iz« leti, debate ali kaj drugega. To izvenučilni« ško delovanje je zame največje važnosti, ker mi odpira oči za duševno konstrukcija posameznikov. Če drugega ne, sem do sedaj temeljito spoznal, da med našimi splošnimi »šolskimi« nazori in elementarnostjo otroške psihe ni organske vezi, ker je naše splošno nazira-n je o šolski vzgoji preveč heteronom« nt g a značaja. Rad bi našel širši krog prija« teljev, s katerimi bi skupnio raziskoval in se poglabljal v svoje naloge. Pa me je ustavil nekdo in rekel: »Nespameten si, ker se tru« diš in mučiš. Kaj imaš od tega? Nič, raje slabo kot dobro.« Navajen sem takih nazio« nov, Zato me te besede niso. dirnile. Vtem namreč, da vsakdo., ki se bavi s tako ideal« njjn delovanjem, seje nehvaležnost, njtega delo pa je vendarle setev za prihodnjost. Žrtev je treba, to nam dokazuj'« zgodovina. Psihologija pia nam odkriva tajnosti, ki ute« meljujejo stremljenja posameznikov, ki jih vzbuja in razvija nagonska plat človekove duševnosti.. Le«ta je tisto gonilo, brez kate» rega bi se človeštvo, ne dvignilo; do tiste kul» ture, do kakoršne se je. Samo umski človek je takorekoč popolnoma nemogoč. Zato se morata razvijati v človeku obe duševni plati, nagonska .in umska. Pri nekaternilkih je na« gonska, pri drugih pa umska duševmost bolj povdarjena. Prve ljudi vidimo v empiričnem idealnem delovanju, druge pa v opazovanjih in kritikah. Prenesimo, te ¡osebe na šolsko polje in vprašajmo, katera skupina tovari« šev je 'za razvoj našega šolstva pomemb» nejša.
Prva skupina preizkuša in prinaša v šol» stvo novih impulzov, druga pa v -raciional« nem smislu presoja in sodi. Rekel bi, da sta obe skupini tovarišev enako važni, gotovo pa je, da se brez prve skupine tovarišev raz» voj ustavi. Kaj abstrahiramo iz te ugotovit« ve. Da jie treba obe skupini, učiteljev opazo« vati v njuntem delovanju in podpirati.
Ta naloga pripada prosvetnim instan« cam. Kakor ne rodi sadu pouk, k,i nc tiči v otroških doživljajih in domo-stalnosti, tako ne prinaša nobenega pravega uspeha od« redba, |ki ne najde odmeva v delovanju uči« teljstva. Prosvetna oblast naj daje pobude obema; skupinama učiteljstva: zanimaj se za delovanjie1 posameznikov, obenem pa se ob« račaj do učiteljstva z raznimi vprašanji, ki bi izzvala razprave. Prosvetna oblast bodi faktor, ki vse organizira in vodi, ki opira svoj delokrog na učiteljevo delovanje, ki uzakoni z učiteljstvom skupno pretresovane načrte in predpise, prosvetna: oblast je, rekel bi, za« kionodajina, eksekhitivna in 1 reprezentantna oblast.
Neki tovariški, neki vzajemni duh bi te« daj vezal učiteljstvo in šolske oblasti, vese« lje do dela, večje notranje občuteno, sp-ošto« vanje do svojih predstojnikov bi se vzbu» dilo, posamezniki bi postajali samostojneši, čutili bi vtečj-o odgovornost, vsled cesar bi se še intenzivnejše posvetili svoji nalogi, rekel bi, na »šolskih« poljanah bi vzklilo najlepše cvetje. Dokaze imam za svoje trditve. Ti do« ka;zi so delovanje posameznikov in delova« nje pedagoških krožkov v po>edin:jh krajih. Učiteljstvo hoče delati, prva skupina kot druga, le večjega upoštevanja je treba, ziani« rnanja in. priznanja od strani merodajnih funkcijonarjev.
Kar sem navedel v večjem obsegu, tO najdem uresničeno v razredu učitelja, ki se je odzval najnovejšim zahtevam šole. Tudi tu je učitelj le nekak organizator, ki pospe« Špje pouk s tekmo med dvema skupinama otrok, pri katerih prevladuje ali nagonska ali pa umska plat duševnosti. (Radi pregleda ostajam samo pri dveh skupinah.) Iz te tek« me sprejema učitelj snov za pouk, sam pa
Poglejmo; samo duhovniški stan! Naj potuje duhovnik koderkoli, naj pride od se» vera ali od juga, povsod je sprejet v župni» šču pri ¡tovarišu najpnijazneje. Pri tovarišu najde prostor, da se odpočije. — Pri nas pa je to talko žalostno! Misel o pravem tova« rištvu ne prodre — da naj bo to kdorkoli — tovariš je tovariš.
Včasih se izgovarjamo, da naši dohodki pač niso toliki, da bi pogosto .gostili obiske. T.oi bi pač prišlo v poštev, a to pa tudi, da je med nami vendarle še kaj višjega od jedi, in da smo včasih bolj potrebni tovariškega sveta in dobre besede, kot jedi.
Zaupnost bi morala vezati drug drugega, potem bi bile naše vrste trdne in močne za vse in proti vsem.
Potrebni smoi torej, da vršimo socialno delo. (mislim, da spada to precej v okvir soc. študija) sami med seboj, da nadomestimo pomanjkanje srčne kulture, s tovariško iskre« nosijo. V slogi in ljubezni je moč, ne samo v znanju, kot pravi tov. Slak.
Danica Erker«Maroltova.
tudi n-eopaženo marsikaj da v razpravo, ki se izvrši po stanju otroške zmožnosti. Do« stikrat spozna deca marsikaj drugače kot pa učitelj, ker ima prva še premalo, doživljajev, da bi dojela v smislu učiteljevega spoznanja. Otroško spoznanje obveljaj in učitelj dece ne bo mučil z dokazi, ki jih deca ne more sprejeti. Pride pa čas, ko deca svoj prvotni sklep ali spoznanje revidira, ker ji to cemo« gočajo nova vmesna spoznanja, nova obilica doživljajev. — Kakor1 ntaj prosvetne oblasti ne silijo izvajati .raznih ukazov, ki so- učitelj« skemu delovanju tuji, talko, tudi učitelj v raz« redu ne sili otroke, v svoje specifično«lastno duševnost sprejemati tujega, nerazumljivega mišljenja.
Kar je prosvetna oblast v večjem, to je učitelj v manjšem obsegu. Vez mora biti med obema. In kaj naj je ta; vez? Ničesar dru« gega kot krožki, ki se po nekiod tako neradi ustanavljajo. T:i naj so verno, 'zrcalo učit. de« lovanjia, v posameznih sr-ezih, ikti naj bi jih vodil sreski' referent. Ti krožki bi vzbudili v posameznikih novih energij, novih zmožno« sti, veselje do vzgoje, potrebo po nadaljnji izobrazbi, bili. bi nekako javno mnenje uči« telj-skih skupin. V vzgled naj nam služi Ma« ribor in nekateri drugi kraji, kjer se končen« tri.ra vzgojno in učno delovanje, kjer po« sebno- mladi tovariši najdejo torišče dela in nadaljnje pobude. Delo v krožkih je nepri« silj-eno in zato ga spremlja veselje in uspeh. Ustainavljaj.mo jih torej povsod.
Zgorajšnje vrstice, s katerimi sem se le od daleč dotaknil idejnega kompleksa, ki s-ern si ga tekom izkušenj ustvaril, se seveda n-e dotikajo delovanja, naših prosvetnih za« stopnikov, pač pa, -si želim skupnega delova» nja v izrečenem smislu, ¡kakoršnega posa« mezni zastopniki tudi izvajajo, a jih sistem zadržuje. Izreči- pa moramo kljub temu svoje začudenje, da, prosvetna oblast stremljenje za upeljavo- poizkusnega skupnega pouka, za proučevanje ukupnega pouka v nekaterih prvih razredih, oziroma da smejo ©ven t. star« ši prisostvovati pouku v razredu, "premalo podpira. Zato mi prihajajo v spomin večl^rat besede tovariša: »Čemu se mučiš?« Res, ko bi človeka ne vodil notranji nagon, bi mu omenjeno dejstvo skal-iLo veselje do dtela.
L. P.
Splošne vesti.
»MLADINSKA MATICA.«
1. Reklamacije.
Nujno in ponovno prosimo vse poverjenike, da nam svoje morebitne reklamacije glede ekspedicije knjig kom cem pretočenega šolskega leta predložijo najpozneje do konca t. m. Na pozneje došle pritožbe se odbor ne bo mogel več ozirati.
Ta poziv se seveda ne tiče onih tovat rišev(ic), ki so že poslali svoje pritožbe po stičnem razglasu v 8. štev. »Učiteljskega Tovariša« od 27. septembra t. 1. »Mladinska Matica« odklanja vsako od; govornost, če bi bila kaka šola oškodo« vana radi opustitve tozadevne reklama* cije.
Radi pravilnega tolmačenja tega po? živa povdarjamo še posebe, da naj reklamirajo ponovno vsi, ki so morebiti to že storiti v mesecih juliju in avgustu, a brezuspešno. Vsi prizadeti poverjeni* ki(ce) naj nam oproste, če smo primorani letos na tak način izrabljati njihovo po: trpežljivost. V bodoče bomo poskrbeli, da jim ne damo več povoda za pritože: van je.
♦II 7.—21. OKTOBRA
RAZSTAVA
«IV
—	Važna desetletnica. Tudi mi se m,o«
ramo spomniti desetletnice pr-oboja Solun«, ske fronte, ki se je obhajala te dni po vsej državi na najsvečanejši način.. — Ko je ju« naška srbska armada pred desetimi leti, prviS p.o< dolgotrajnem pregnanstvu,' prestopila do» mača tla, jte; bil s tem zadan usoden: udarec sovražnikom,, ki. je. pomenjal začetek konca vojne in ki nam je prinesel narodnoi o-svobo« jenje in nacionalno državo. — Z osvoboje« njem je izginil predvojni in medvojni pritisk Nemcev. Schulvereinske šole so. se spreme» nile iz potujčevalnic v domače hrame zna» nosti. — Slovenec je postal gospodar na svoji rodni zemljli. Vse to- je povzročil oni veliki moment na Solunski fronti. — Deset let je minilo. Deset let odkar smo gospodarji na lastnih tleh — a vse naše nade iz onib dni niso. bile izpolnjene. To važno desetletnico bi učiteljstvo pozdravljalo z mnogo večjim navdušenjem, ako se me bi nahajalo v ne» prestanih gmotnih stisakh, ako bi bil njegov-socialni položaj boljši nego je danes in ako bi bilo za vse prosvetne ustanove1 poskrblje« no kar najboljše. Upajmo, da nas bode druga desetletnica, tudi v tem zadovoljila in prine» sla v našo državo popolno zadovoljstvo.
—	Uradna poročila šolskih upraviteljev in sodišče. V našem listu štev. 7. z dne 20. septembra t. 1. smo priobčili notico »Javno« pravno vprašanje«, ki zadeva poročila šolskih' upraviteljev na razna vprašanja ¡od strani sodišč. Storili smo to- zato, ker je stranka v nekem konkretnem slučaju zasledovala šol« skega upravitelja zaradi uradnega odgovora, tičočeiga se družinskih zadev stranke, kli jih 1-e podal upravitelj uradno sodišču. Poverje« ništvo se je obrnilo potom Zveze državnih nameščencev na pravnike. Prejelo je na« stopni odgovor:
Dodatno k našemu intimatu z dne 26. septembra t. 1., štev. 862/28 Vam v zadevi slučaja šolskega upravitelja v Dolenji Len« davi in o-kr. sodišča v Murski Soboti v na« slednjem sporočamo, mnenje sodnega prav« nika, ki se glasi:
»V predmetnem slučaju je bilo tako šol« skega upravitelja k-o-t gdč. učiteljico oprostiti od vsake krivde in kazni Iz sledečih raz« logov:
Šolski upravitelj lin učiteljica sta zapri« sežena državna uslužbenca, ki imata dolžnost po svoji najboljši vesti in vednosti, izvrševati svojo službo. Upraviteljstvo je bilo v pred« metnem slučaju pozvano iod oblasti (sodi« šča), da izpolni vprašalno polo. To je tudi storilo na podlagi lastnih izkušenj in na po-d« iagi informacij,, ki jih je bilo v danem slu« čaju možno dobiti. Ravnala sta torej oba toženca v najboljši veri (bona fide),
Dejanje, ki sta ga po mnenju zasebnega .tož-itelj-a, ki je vložil proti njlima tožbo radi zaljenja časti, zakrivila, bilo bi kaznjivo sa« rno tedaj, če bi se tožencema dokazalo!, da sta ravnala v slabi veri (mala fide), torej na» menoma žaljivo in lažnivo poročala — ali pa da sta se vsaj zamogla zavedati, da kaj laž« nivega in žaljivega poročata. To pa ni doka« zano in tudi zasebni tožitelj sam ne more podati za to- nobenega dokaza. Njegova dolžnost namreč bi bila, t.o dokazati. Ker pa tega ne more dokazati, sploh ni dejanski stan kaznjivega dejanja v subjektivnem ozira podan. Vsled tega je bilo vse po-nudene do« kaze sploh zavrniti in ni bila dolžnost to» žencerv, da nastopita dokaz resnice.
Če bi bila v prvi instanci upravitelj in učiteljica kaznovana, bi gotovo- v prizivnem senatu taka sodba bila ovržena.«
Mnenje upravnega jurista, Vam bomo — čim ga prejmemo — naknadno dostavili.
—	Nedeljski pouk na nadaljevalnih šo« lah. Več slovenskih listov se je o»b začetku šolskega leta na svoj običajen način dotak« nilo nedeljskega pouka na naših nadaljevalnih šolah. Ker se vprašanje, nedeljskega pouka presoja iz raznih in nasprotujočih si stališč, zato so si tudi mnenja o njem močno deljena in ločena: delodajalci ga zagovarjajo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, dočim so strokovno« delavske organizacije za popolno odpravo istega. Nedavno so nastala po nekaterih na« ših krajih močna tozadevna trenja, toda vso je ostalo po — stanem: nedeljski pouk j-e še nadalje — obvezen. O nedeljskem pouku bi ne smeli odločati samo interesi- mojstrov,
Krožki, jedro vzajemnega delovanja med učiteljstvom in prosvetnimi oblastmi.
ekonomija časa itd_____ marveč predvsem —•
socialna zaščita mladine. Oziraje se na psiho« fizičen tazvoj mladostnika je «aporedno» šestdnevno delo vajenca popolnoma enako* vredno tedenskemu delu odraslega človeka, ki ima poitem ¡prosto — nedeljo. Tudli tega ni treba ša posebej z dokazi zatrjevati, da zahteva nedeljski pouk veliko širšo in glob* Ijo ubranost ali koncentracijo duha kot pro* sto ročno obrtniško delo med tednom. Iz tega sledi, da se1 po zaporedni šestdnevni telesni obremenitvi, ki bi ji moral slediti prost dan, naši vajenci še v nedeljo duševno obremenjujejo in se jim tako prikrajša del nujnega počitka in razvedrila. Po »Delavski politiki« posnemam: Šolsko leto nadaljeval* nih Sol traja 7 mesecev, tedenski pouk vse* buje 8 ur (en delovni dan); od letnih 300 de* lavnikov bi se uporabilo za pouk v šoli čez teden samo 28 delavnikov. Tako še vedno ostane Vajencu 272 delovnlih dni, ko bi on de* lal samo za mojstra, ki ima od vajenca v teh dneh zvestega dela gotovo toliko koristi, da mu zamore dati — prosto nedeljo. Po teh ¿zaključkih bi naj bilo naše stnokovno*orga* nizačno stališče da se priporoča odprava nedeljskega pouka na nadaljevalnih šolah, da hi imela nedorasla mladina po vseh božjih in človeških pravicah — prosto nedeljo v svojo osebno korist.	Albert Žerjav.
—	Delovanje ožjega sosveta UJU — pov.
Ljubljana. V sejnem poročilu, ki ga je pri* občil »Učit. Tovariš« v 9. številki dne 4. okto» bra t. 1. se je vrinila pri slučajnostih v 1. točki tiskovna napaka. Namesto »Poverjeni* štvo naj nadzoruje odloke oblastnega od* bora itd.« se mora pravilno glasiti »Poverje* ništvo naj zasleduje odloke oblastnega šol*
skega odbora itd_____« — Josip Kobal 1. r.,
tajnik,
—	Pravočasen nastop premeščenih In na dopustu se nahajajočih učnih oseb. Ker se
dogajajo slučaji, da učitelji in učiteljice ne nastopijo pravočasno službe, je izdala pro* svetna oblast sreskim poglavarjem sledeči od« lok: Kljub izdanim navodilom in zakonskim določbam se še dogajajo slučaji, da se uči* telji — posebno učiteljice — po razrešitvi odnosmo po preteku dopusta, ne javljajo pra* vočasno na službo in se potem izgovarjajo, da jim niso bile znane določbe zakona :in da so mislili(e), da je dovolj, če se javijo na službo pred pričetkom pouka. Ker ne pred* videva zakon zaradi javljanja na službo okolnosti službe prostih dni (počitnic), je dolžan uslužbenec javiti se na službo brez» pogojno v 'zakonitem roku, t. j. a) ob pre* mestitvi v 6 dneh (v 24 urah) po razrešitvi (čl. 105. ur. zak.) in b) po preteku dopusta takoj naslednji dan ne glede na to, ali pade ta rok na delavni ali prosti dan in to v iz* ogib .posledicam točke 7. čl. 133. ur. zak. v zvezd s točko 4., čl. 4. ur. zaik. Z ozirom na to vabim .naslov: 1. da ob vsaki razrešitvi odnosno obvestitvi o dovoljenem dopustu opozori učiteljstvo kdaj mora nastopiti služ» bo in na posledice nepravočasnega javljanja na službo in 2. da slednjič opozori šolske upravitelje, da so osebno odgovorni glede izplačila prejemkov onemu učitelju(iti), ki se ni javil(a) pravočasno na službo, ali ta* kemu, ki mu je na katerikoli način prestala služba. (Glej P. br, 2066/28).
—	Izjava. Slovensko Umetniško društvo v Ljubljani smatra za svojo dolžnost, da ob priliki polemike Seliškar — Mateš poda na» slednjo izjavo: Fran Stiplovšek, Nande in Drago Vidmar ter Fran Zupan so koit člani tega društva razstavljali svoja dela na devet* najstih /razstavah,, ki jih je to društvo prire* dlilo doma in v tujini. Nikdar in nikjer se ni pripetilo, da bi jim kdorkoli očital, kar si je dovolil očitati jim g. M'iha Males, marveč je poskušala vsa domača in tuja kritika vsikdar oceniti njihova dela kot dela, ki jim ni moči odrekati resnih umetniških kvalitet. Še več: vsi štirje imenovani slikarji so poi društveni razstavi na Dunaju bili imenovani za stalne dopisu joče člane umetniškega društva »Kiinst» lerbund Hagen«, kar svedoči, da se tamkaj upoštevajo kot resni umetniki. — Slovensko Umetniško društvo v Ljubljani.
—	Učiteljski abiturijenti=volonterji; pri* glasitev na službe. Ministrstvo prosvete je dovolilo, da sme prosvetni oddelek velikega župana namestiti več brezplačnih učiteljev in učiteljic. Pri tem je pripomnjeno, da se jim to službovanjie ne šteje v napredovanje in me v pokojnino. Ti kandidati pridejo po izpraz* nitvi učiteljskih mest prvi v poštev, da bodo sprejeti v državno službo, ko bo dana bud* žetna možnost za nova postavljenja. Šolski
upravitelj, pri katerem se zglasi tak volonter, naj pošlje njegovo nekolkovano prijavo in reverz po službeni poti na prosvetni oddelek. V reverzu naj stoji, da datičnik ne neflektira za čas službovanja na nikake prejemke. — K temu odloku se sklicujemo na tozadevna stališče, ki je bila zavzeto v zadnji številki »Učit. Tovariša«.
—	Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se ob priliki završitve nadvse pri» čakovanja lepo uspeli Veliki skupščini v No* vem mestu kaT najiskreneje zahvaljuje moški in ženski CM podružnici za ves trud in delo ter plemenito požrtvovalnost, ki sta jo izkazali za 'to slavje. Posebno se zahvalju» jemo g. profesorju Josipu Germu za lep po« zdraven govor na kolodvoru, županu g. dr. Josipu Režeku za iskren pozdravni govor pred mestno hišo, g. dr. Ivanu Vasiču za pie* lesten govor v 'imenu Sokolskega Saveza. So* kolom za sprejem in udeležbo, g. Viktorju Pirnatu na iskrenem, globoko zasnovanem govoru za sresko učiteljsko društvo, gg. uči» teljstvu in mladini za lepo petje, g. ravnate* lju Ivanu Maslju za prepustitev šolskih pro* štorov v zborovalne namene. Častitim da» mam za veliko požrtvovalnost in skrb za skupno kosilo, pevskemu društvu za lepo pe» sem, mestni godbi za prijazno naklonjenost in marljivo sodelovanje, p. t. meščanom za. okrašenje hiš z zastavami, ki so neprimerno dvignile slavnostni dan in dalje prav vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je letošnja velika skupščina tako sijajno iz» vršila, kakor že dolgo ne Iskrena hvala vsem! — Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
—	Odtegljaji za Savez Nabavljačkih Za» druga. Z ozirom na to, da se odteguje tudi učiteljstvu po 10 Din mesečno za Nabavljal» ne zadruge, je zaprosil Izvršni odbor gosp. prosvetnega ministra, da bi isti posredoval pri finančnem ministru, da b'i bilo učiteljstvo oproščeno od plačevanja teh prispevkov. Za take odtegljaje ni podlage niti v proračunu, niti v finančnem zakonu za tekoče leto.
—	Sprejem v pedagoško šolo in podpore. Ko bi kdo najmanj pričakoval, so se obja* vili razpisi za sprejem v pedagoško šolo in določili polovični mesečni prejemki. Rok razpisa je bil zelo kratek, zato je bilo tudi težko pripraviti vse, kar zadeva odločitev, selitev in dvoletni študij. Nikdo ne more zanikati dobre volje ministrskega sveta, ki je določil slušateljem polovico rednih me» sečnih prejemkov. Ker pa večina nima last» nih prihrankov, ki so poleg prejemkov po» trebni za študij in življenje, so morali mnogi za letos odložiti vpisovanje na pedagoško šolo. Čulo pa se je, da je priskočil nekaterim ali vsem oblastni odbor na pomoč s tem, da jim je nakazali podpore, kar moramo pohval» no oceniti. Želeti bi bilo, v koliko je ta vest resnična in nadalje komu in kolika podpora se je obljubila ali nakazala, kajti naš najvišji zavod smatramo za centralni organ učitelj» ske znanstvene izobrazbe, stanovske moči in ugleda. — A. Ž.
—	Vinko Šeringer: Rječnilk tudjih rječi i fraza. Tretja znatno povečana in predelana izdaja. Zagreb 1928. Založba tiskarne »Mer» kantile« v Zagrebu, Ilica 35. Cena broširane» mu izvodu 30 Din, vezanemu pa 40 Din. — S pošto priporočeno 12 Din več. Besednjak vsebuje okoli 6000 tujk, ki so opisane in po» poilnoma pojasnjene. Besednjak ima priroč» no obliko in bo vsakemu naobražencu zelo dobrodošel. — Naroča se tudi potom doma* čih knjigarn.
—	»Ženski List« za modu, zabavu i ku* čanstvo. Izašao je u elegantnoj opremi okto* barski broj ovog raširenog i u ženskom sv:» jetu obljubljenog mjesečnika. Modni dio donosi pregled jesenske mode, mnoge mo* dele u bojama, modni pribor, dječju modu 5 ručni rad. Tekstovni dio sadržava odabrano zabavno štivo, poučne članke, praktične upu* te o zdravstvu, kosmetici, kučanstvu, kuhi* nji itd. »Žensiki List« izlazi mjesečno, prct» plaita na 3 mjeseca stoji Din 45. Naručuje se kod Uprave »Ž. L.« u Samostanskoj ul. 2. Pojedini broj dobije se u svim knjižaranu, papirnicama i trafikama uz cijenu od Din 18.
—	K svojim pesmaricam »Nageljčki« za višjo (III. del) in za srednjo stopnjo osnov» nih šoti (II. del) sem letos izdal tudi »Nagelj» čki« za niižjo stopnjo (I. del). Ta pesmarici za naše malčke obsega čez 100 večinoma na» rodnih, še ne objavljenic pesmic, rajev m otroških igric. Počenši od ritirtiziranega go* vora na enem tonu se napevi za 1. šolsko leto progresivno razširjajo v tri», štiri*, pet» in
LISTEK.
JOSIP DOLGAN:
Učni načrt kmetske delovne šole.
II. razred.
Narodni sovražniki: Italijani; kako ravnajo s Slovenci; ali so radi Slovenci pod italijanskim kraljem; Turki so hodili v naše kraje ropat; graščaki so Ibili Nemci; svobodni.
Slovenci in Srbi: Vojak je govoril srbsko; odkod je; kralj; ali razumemo srb» sko; ali razumemo hrvatsko; Slovenci, Srbi, Hrvati.
Trave: Katere trave so zrasle na gre» dicah; korenine; ruše; visokost stebel; listi; cvetje; katere izmed teh trav rastejo po ni» žinskih travnikih; po višinskih travnikih; kje so trave sočneje; ocvetde trave; plazeči skrečnik; trpotec; kukavica; kumin; krebu» ljica, korenje; kukavičja ilučca; smolnica; pokalica; travniška kaduljica; solukia; rman;
zvončica; rumena lakota; bela lakota; i vanj* šica; strupeni plevel; katerih plevelov je naj» več; kako bi jih zatrli.
Detelje: Domača detelja; divja dete» lja; švedska detelja; turška detelja; hmeljna lucerna; bela detelja; ranjek; nokota; kore» nine; visokost; cvetje; barva; na kakšni zem» lji raste; kje najbolj raste; kolikokrat so ko» sili; koliko let že raste na njivi; konj in go» vedo.
Zidarjji: Zidarski mojster; pomoč* niki; drugi delavci; stavbišče; dolžina in ši» rina; temeljni zid; kateremu liku je podob» na notranjost; kamenje; opeka; pesek; apno; voda; les; orodje; mere; vodna tehtnica; svinčnica; vodoravna in navpična lega; okna; vrata; kako delajo omet; oder; kaj dela moj» ster; kaj delajo posamezni zidarji; koliko bo hiša stala; po koliko zaslužijo zidarji na dan; kdo jim izplačuje; ali so zidarji revni al' bogati; ali je mojster reven ali bogat; kak* šen bi bil svet brez zidarjev; kateri roko» delci še delajo pri stavibi; hiša brez tesarjev in ključavničarjev.
Otok na vodi: Kraj brez vode; po» plava; grički se vidijo, doline so pod vodo; voda obteka griček; otok.
tf
Imam časa
(f
pravi razumna Mica. „Ne stojim po cele dni pred prerilnikom in se ne mučim s težkim pranjem perila. Zame to delo opravlja RADION in
m.
RADION
pere sam !
varuje perilo/"
šesttonskih vrstah, dočim se v 2. šolskem letu obseig razširi do oktave in preko nje. Uver» jen sem, da ibode ta elementarna pesmarica zadovoljila še bolj kot ostale stopnje. Ker pa nisem izdal iste v samozaložbi, se naj na» slovijo naročila na Jugoslovansko knjig urno v Ljubljani, ki je vse tri stopnje prevzela v svojo založbo. — C. Pregelj.
Obleke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jois. Reich.
—	Ali ste že naročili »Ročni katalog« za
šolsko leto 1928./29., ki vsebujte vse najno» vejše odredbe in navodila in stane le 16 Din. — Požurite se z naročili, dokler traja zaloga.
—	Prava kava je strup. Gorje tistemu, ki se prepriča o tem, kajti bolni živci zagre* ni jo življenje. Zato pije previdni rajši ŽIKO, ki popolnoma nadomesti pravo kavo. Zahte» vajte ŽIKO in kuhajte jo pravilno. Navodilo je na vsakem zavitku.
Duh vremena doveo je sa sobom, da se za pranje danas ne treba upotrebljavati nista drugo nego Radion. Tchničke Visoke Skole istraživale u Radion i ustanovile, da je pot» puno neškodljiv za rublje i da je dovoljno Vi sata u rastopini Radiona kuhati, pa je pot» puno čisto.
PlfitPtlitlP	izdelki vedno v veliki izbiri.
M ICIt?llLlLtZ Najmodernejši vzorci Naročila po meri v najkrajšem času. Velika zaloga nogavic.
FR.M.ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7.
Mladinska Matica.
—mm Nabiranje naročnikov. Novo šol* sko leto je začelo po vsej Sloveniji. »Mla» dinska Matica« se obrača zopet na vse uči» teljstvoi s prošnjo, da posveti že takoj v za* čeitku vso pozornost za nabiranje naročnikov med šolsko deco. Letos mu bo to delo oda]* šano1, ker lahko pokaže na krasen književni dar, ki ga je lansko leto predložila »Mladin» ska Matica« slovenski deci za malenkostno naročnino 10 Din. Prepričani smo, da bo poskočilo število naročnikov v tem letu od 12.000 na najmanj 20.000. Primerno temu porastku članov bo tudi knjižni dar bolje opremljen, kajti odbor »Mladinske Matice« je trdno odločen, vračati slovenski mladini celotno njene prispevke v tehnično in vse* binsko dovršeni obliki svojih publikacij i m nikakor ne izkoriščati te eminentne kulturne akcije slovenskega učiteljstva v pridobitne svrhe. Naročnina za itekoče leto znaša za broširane izvode 10'50 Din, za vezane 20'50 Din. Učiteljstvu priporočamo, da nabira pri uhožnejših otrocih po obrokih. Naročilnice in nakazila je vposlati najpozneje do 31. marca 1929. Prosimo istočasno vse šole, da nam naznanijo svoje poverjenike za »Mla» dinska Matico«. Kjer nam ne sporoče, sma« tramo, da tovariši upravitelji in tovarišice upraviteljlice sprejemajo požrtvovalno slkrb za to prekoristno akcijo učiteljske organ i z a* cije, za kar se jim vnaprej najtopleje zahva* lju jemo.
D e b e 1 e n j e sadov: V kakšnem vre» menu sadje najbolj debeli; sadje v suši; ob mokrem vremenu; katere vrste najbolj de* belijo; kako debelijo krompir, repa, korenje; na katerih njivah najbolj ddbeli; pognojeno in nepognojeno.
Hrana iz vrta: Grah; fižol; čebula; česen; zelena; peteršilj; pesa; paradižnik; buča; kumara; glavnato zelje; salata; kore» nine; stebla; listi; cveti; seme; kateri del ra» bimo; kaj je najtečnejše; suša; letina; zem* lja; trda skorja.
Lepotno grmovje: Japonska kutina; lipovka; nagnoj; bkrokotec; glicinija; divja trta; japonska kerovka; bezeg; vrtnica; rdeče grazdjiče; kosmulja; prostor na vrtu; katero grmovje je najlepše.
Vrtne cvetice:, Rezeda; kapucinka; vrtni slak; vrtni mak; dišeči tobak; ognjič; poljski ostrožnik; molči; astre; turški klinč» ki; balzamina; fajgeljeki; spominčica; sol» zena; naprstec; marjetica; potonika; peru» nika; funkija; meček; plamenica; rudbekija; srčki; georgine; pisana trava; narcis; bela lilija; barve; cveti; ali smo te cvetice leto« vsej ali ali so bile že od lanskega leta.
Mravlje: Mravljišče; iz česa je; deli mravlje; delavke in samica; ličinke; sredina mravljišča; vrste mravelj; škoda; pota; delo; boji.
Kače: Gad; modras; belouška; navad» na kača; črnicat; gož; strup; zobje; ¡barva; velikost; Ikri; pljuča; zelenec; martinček; slepec; noge; drob; vročina in mraz.
Milnica: Pena in milo; zrak v me« hurčku; barve.
Rosa: Sopara; hlapovi; izdihavanje hla» pov; hlapovi pozimi; zgoščevanje; hlapovi na mrzlih rečeh; hladna trava; jutranje solnce.
Gozd: Hlapovi nad gozdom; hladen zrak; Oblaki nad gozdom; mah; liišaji in listje se napijejo vode; kapljice se ustavijo na ve» j ah in z malo močjo padejo na zemljo; trde skorje ni; volovec; modri črnilec; devičica; kadulja; gozdna lakota; ciklamen; svišč; ko» šeničica; trapec; orlova praprot; vres; volčja črešnja.
Rastline ob vodi: Trstika; rogoz; nedotika; rudbekija; svetlin; papeževa sve» čaj trpežna milnica; navadno šibrije; navadni porečnik; povodna kuga; zrak v vodi.
(Dalje prihodnjič.)
Osebne zadeve.
—i Upokojeni so: Antonija Štupca, uai= teljica na II. dekliški meščanski šoli v Ma» riboru, Kornelij Iglič, upravitelj pri Sv. Tro» jici, Ivan Šega, upravitelj na Jesenicah, Fer» do Vigelle, upravitelj v Loškem potoku, na» dalje Franc Skulj, sreski šolski nadzornik za ljubljansko okolico, Miroslav Pretnar, srečki šolski nadzornik za ljubljansko okolico, Emi» lija Roje, učiteljica na II. dekliški osnovni šoli v Ljubljani, Julija IPšeničnikiPetrinčič, učiteljica v Zadanem mostu in Justina Mikič» Kmet, učiteljica v Dobovi.
—i Na meščansko šolo v Ptuju so pre» meščeni Milan Vauda, Janko Pertot, Drago» tin Hasl, Slavko Komac in Viida Hinterlech«, ner. Nadalje so premeščeni: Marta Klopčič» Vrhovnik na II. dekliško meščansko šolo v Mariboru, Vekoslav Strmšek v Št. Lenart v Slov. goricah, Marija Zidarič na meščansko šolo v Ptuju, Franc Iglar na meščansko šolo v Mežici, Marica Jezovšek»Fabjan na IV. de» kliško osn. šoio v Mariboru, Marija Planer» Versolatti lk Sv. Pavlu pri Preboldu, Rozina Leben na meščansko šolo v Slov. Bistrici, Avgust Šinigoj k Sv. Jurju pri Murski So» botii, Ivan Lazar v čemeče pri Dravogradu, Marija Šuštar k Št. Lovrencu, Viktorija Črn» ko k Sv. Roku pri Šmarju, Božidar Tomažič za upravitelja v Žetale, Zora Dolar v Žetale, Josipina Vauhnik»Košuta v Laporje, Olga ZeiilhoferiSlavkovič na I. dekliško osnovno šolo v Mariboru in Vida Rudolf na meščan« ska šolo v Vojniku. Nastop službe vseh imenovanih po prejemu dekreta.
Samoizobraževalna akcija Pov. UJU.
Oio je na svoji seji 29. septembra t. L sklenil sledeče:
Z ozirom na izjavo ožjega sosveta z dne 22 septembra t. 1. o ciljih samoizobraževalne akcije izjavlja Oio pov. Ljubljana, da že iz» vaja v polnem obsegu smoter te akcije, ka» !kor ga zahteva ožji sosvet, t. j. nuditi uči» teljstvu poleg splošne tudi strokovno iz» obrazbo z namenom, da se ustvari potom nove vzgoje boljša družba.
Oio se sklicuje na II. izobraževalni te» čaj, ki sei je vršii v tem duhu. Izjava ožjega sosveta ne vsebuje dejansko nič drugega ka» bor sklep, ki se je storil pri tečaju samem iz ozirom na vse delo. preden se je sploh pre» šlo na dnevni red.
Oio odločno odklanja vsakršenkoli po» skus zavajati samoizobraževalna delo naše strokovne organizacije na s t r a nk a rsk o» poli^ tično polje.
POZIV.
Vsled sklepa udeležencev samoizobraže» valnega tečaja, naj se pošiljajo društvom na zahtevo predavatelji, je določil Oio primeren kredit za kritje stroškov predavateljem.
Pozivamo danes vse, ki bi bili priprav» lite ni predavati tekom leta v samoizobraže» "V^lnih krožkih, naj nam to sporoče in ob» enem javijo teme predavanj.
Oio.
Obrambni vestnik.
V »ČRNI OKVIR«.
V življenju se vsakemu lahko spodtakne, da stopi na stran ali celo pade. Državnemu uradniku, posebno pa učitelju je nastavljeno vse polno ovir ob katere1 se lahko- spodtakne.
Učiteljstvo! in njegova organizacija ve, da je v interesu šole in stanu, da se vsi krivci po pregreških (kaznujejo, toda le po praviič» nem in nepristranskem disciplinskem sodi» šču, pri katerem ima obdolženec pravica za» govo.ra, dokazov in obrambe, ki jih odklanja sedanja institucija disciplinskih sodišč in za» hteva, da se uveljavi disciplinski postopek po uradniškem zakonu, ali da Se takoj uve» Ijavi zopet ona uredba, ki je bila ukinjena s finančnlim zakonom.
Je proti vsem kaznim in premeščanjem brez disciplinske razsodbe, ker ne vidi v njih garancij nep,ristanskega postopanja. Iz teh razlogov nismo nikdar zagovarjali krivcev in ugovarjali po disciplinskem senatu iz,rečen!im obsodbam, ker smo smatrali to institucijo kot naš nepristrani so-drii dvor, kateTe ob» sodbe nismo smatrali kot gole in zle kazni, ampak tudi kot napotek k poboljšanju in kažipot v pravo.
Znano je, da po zakonu ne sme nikdo •najhujšemu hudodelcu očitaitli prestanih kazni, le učitelj ne uživa te pravice. Zgodilo se je, da so se iznesle disciplinske zadeve, celo neresnične, po izvršeni sodbi in obsodbi v javnem političnem listu, da ponižajo in osramote učitelja v javnosti. Ne vemo, če bi bilo oportuno razgaliti vse tajne disciplin» skih sodišč — vemo pa, da bi ¡bilo marsika» teremu neljubo, ki pa po vsej pravici spa» dajo, ¡kakor veli člankar žalostnega dopisa — »v črni okvir«.
Ako bi hoteli vračati »milo- za drago«, bi imeli marsikaj zapisati, kar ne bi bilo lju» bo »Slovenčevemu« člankarju, ki nas poziva in izziva k odgovoru.
Sicer j e' pa sama uredništvo moralo de» savuiratii dopisnika in javno priznati — "bla» mažo.
Elementarni razred
se naroča pri avtorju tovarišu
^r ZMAGO BREGANTU
^^ BLANCA PRI SEVNICI HH CENA 36 DINARJEV
perilo napravi snežnobelo. V njej se perilo namoči preko noči, za izkuha-vanje pa je najbolje, če se vzame
SCHICHTOVO TERPENTIN MILO
Neverjetna moč
jeskrita v malemu zavitku. En poizkus Vas bo prepričal, da
Ženska hvala
—ob Kam to pelje. Naša javnost je za» šla zadnje čase na zelo opolsko in dvorezno polje v polemiki proti učiteljstvu. Ne bomo sledili v blato, ugotoviti pa moramo eno. Glede slučaja tov. Bukovce,ve je »Slovenec« priobčil sledeče: »V svoji strankarski zaslep» Ijenosti in strasti je zagrešila tolika goro» stasnosti, da je bila v disciplinarni preiskavi. Obsojena je bila že več kot pred letom dni v kazensko premeščenje. Ona se pa še danes nahaja v Št. Vidu protizakonita v posmeh naši premilostni Prosvetni uprava. Zgodilo se je namreč, da je proti razsodbi discipli» narnega sodišča vložila priziv, ki je bil zanjo ugodno rešen v času, ko so bili naši prosvetni šefi za 14 dni na dopustu.« — Gospoda! Kaj se to pravi, da je bil priziv ugodno rešen, ker so bilii prosvetni šefi na dopustu. In tako piše .oificiiozno (glasilo1 današnjega režima?! Ali smo res že popolnoma v korupciji?! Kaj poreče k temu g. prosvetni minister,, da ima take prizivne instance? Ali hočete res v.zeti vso vero v vse instance in disciplinske senate pri uradništvu? V vsej umazani gonji je gor» nja trditev krona vsemu, ki je vse obsodbe vredna in nevredna resnega l!ista, ki je svoje čase, sam vodil najodločnejši boj proti ko« rupciji.
—ob Še »šolmašter«. »Slov. Narod« pri« občuje v tej zadevi sledeče: »Pojasnilo k po» iemiki Seliškar contra Maleš. V poročilu o
»duševnih profilih četrte; generacije« v »Slov. Narodu« dne 16. t. m. in s tem nastailo po» lemiko med Tonetom Seliškarjem in Miho Malešem zaradi besede »šolmašter« objav» I jamo sledeče pojasnilo: Maha Maleš je dal našemu uredniku zelo obširno, izjavo, v ka» teri je ostro kritiziral zlasti slikarje diletante, kakor so nekateri učitelji, ki jih je Maleš v »Ponedeljku« dne 24. pr. m. tudi imenoval s polnimi imeni, in tudi te. kritiziral le kot diletante, ki kvarijo ugled resnličnim umet» nikom, ne pa kot učitelje. Ker je bilo treba Maleševo izjavo močno krajšati in je v to privolil tudli avtor sam, je naš poročevalec krajšal Malešev tekst in ga popravil v toliko, da je v stavku »učitelj pomolil nfts v raz» stavo...« nadomestil besedo učitelj, ki joi je rabil Maleš, z besedo »šolmašter« ter je tako s to besedo na 'kratko označil Maleševo kri» ti^e diletantov sploh. Saj beseda »šolmašter« pomeni človeka, ki je svoje čase zvonil in orglar v cerkvi, vzgajal mladino, zdravil ljudi in živali ter jim izdiral zobe, itorej človeka i mnogimi poklici ali pol tiča pol mš, ka» kršni so danes v splošnem nemogoči. Meni» mo, da se nobeden naših učiteljev ne čuti prizadetega z besedo »šolmašter« v tem pri» meru in je izrabljanje te besede v tem pri» meru z zavijanji, posplošenjem na ves uči» teljski stan, ¡pozivom na stanovsko ,zaved» nost in ibojlkot ter ponos tovarišev samo, ne» umestno izzivanje in skrajno demagoškio početje. Tembolj, ker je Miha Maleš »šol» maš tre« v zgoraj označenem smislu imieno» val s polnimi imeni.« — Najsi se skuša omi» liti in izviti neumestnemu izrazu, ki je bil rabljen v listu, moramo povdariti, da sma» tramo ton, kakor se je porabljal napram uči» iteljstvu kot žaljiv in vztrajamo pri svoji to» zadevni obsodbi.
za šolsko leto 1928/29 je izšel in stane 16 Din. Naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska 6
Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiakarija — Zalog« DMC in T»®h potrebščin za vezenj«. —
Stanovska organizacija UJU
Vabila:
= OKRAJNO UČITELJSKO DRU« ŠTVO LJUBLJANA OKOLICA bo zboro» v-alo v ponedeljek 22. oktobra ob XA10. uri
v dvorani Mestnega doma v Ljubljani z obi» čajnim dnevnim redom. Ob 8. uri istotam odbor o-va seja.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ KONJICE. Redni občni zibor se vrši v so» boto 20. t. m. v Konjicah. Pr.ičetek ob Mil. uri. Točna ob 10. uri odborova seja.
= UČIT. DRUŠTVO ZA ŠMARSKO» ROGAŠKI OKRAJ ima svoj redni občni zbor v smislu pravil dne 20. oktobra 1928 ob XA10. uri v Rogaški Slatini. Tov. Rupnik poroča o pslihii otroka.
=š UČIT. DRUŠTVO ZA LAŠKf OKRAJ zboruje v soboto> 20. oktobra t. L na Dolu pri Hrastniku. Ob ¡tej priliki -o-dkri» jemo spomenik pokojnemu tov. Rajnerju. Ob /411. uri črna sv. maša. Po maši odkritje spomenika na farnem pokopališču. Nato« zborovanje v šoli. Tov. Jurko' predava o de» lovni šoli. Za skupen obed (12 Din) naj se priglase tovariši in tovarišice potom šolslklih vodstev tov. V. Jurku, šol. uprav, na Dolu pri Hrastniku.
OTE
za petje, klavir, violino i. t. d. za šolo in dom
Za naročilo zadošča dopisnica.
(Gg. učitelji poseben popust.)
♦
dobavlja po najnižji ceni
„MATIČNA KNJIGARNA"
LJUBLJANA
Iz Zveze državnih nameščencev za Slovenijo.
—zd Uredba o potninah in o selilnih stroških je gotova; čaka samo še odobren j,a finančnega odbora ter Narodne skupščine. Uredba predvideva 200 Din dnevnic za 1. in 2. stopnjo I. kategorije, 180 Din za 3., 160 Din za 4., 140 Din za 5. stopnjo, ki je enaka II./1. itd. Najmanjša dnevnica znaša 80 Din. Selitveni stroški bodo pavšalirani in je za to iz4elana posebna skala. Kakor je znano, bo» mo imeli po novi reformi finančne uprave vsega skupaj 14 oblastnih finančnih direkcij (v Ljubljani in v Mariboru). V komisijo za ureditev politične uprave so pa imenovani tudi Slovenci gg. dr. O. Pirkmajer, I. Šfcarja ter dr. Sagadin Št. — »Naš glas).
—zd Lastni lokal »Zveze«. »Naš glas« poroča: Kakor javljamo na prvem mestu, se je Zveza državnih .nameščencev vselila v svojo novo pisarno v hiši Učiteljske tiskarne, vhod skozi važo prve hiše, takoj na desno- po stopnicah v I. nadstropje. Soba je prostorna, ima 2 veliki sejni mizi, lične' stole, pisalno mizo, pisalni stroj ter ves, sicer preprost, a čeden komfort. Izpolnila se je dolgoletna že» lja članstva. Sedaj ima svoj lokal v Ljubljani. Nič več Vam ne bo potreba v sili letati "ter stikati po pisarnah in iskati nasvetov in po» moči pri predstavnikih Zveze, ki zbog pre» zaposlenosti z uradnimi deli nimajo ne časa in tudi ne toliko pozornosti za vsakega po» sameznika, kakor to zahteva aktualnost baš njegove zadeve. Agilnosti, elastičnost: in eks» peditivnosti funkcionarjev Zveze je sedaj nodan popolen pogoj za vsestranski razmah. Prepričani smo, da bodo blagodejni vpliv lastne pisarne, tako rekoč lastnega doma, občutili kaj kmalu vsi in vse organizacije.
Predstavniki Zveze so strokovnim organiza» cijam pa tudi posameznim članom v gotovih časih (glej razglas) z inicijativo z nasveti in navodili na uslugo. Pozivamo v prvi vrsti se» veda vse organizacije, da svoje delovanje ožive ter s svojimi nasveti in z dejanji po» magajo Zvezi, da prebrede sedanjo- najtežjo svojo preizkušnjo v boju za naše eksistenčne pravice, odkar obstoji udruženje državnih nameščencev v Sloveniji. -Prav vsi do posled» njega moža se moramo strniti okoli naše Zveze, kajti od drugod ne moremo pričako» vati podpore.
Naša omladina.
DIJAK IZVEN ŠOLE.
(Iz kroga naše omladine.)
Kakšen je odgovor na vprašanje, aii naj se dijak udejstvuje zunaj šole ali ne, od stra« ni nekaterih -pedantičnih profesorjev, je zna« no »Najprej šola, potem drugo!«. Vprašanje je le, če je ta odgovor pravilen. Sicer pa mne« nje profesorjev stvari same na sebi ne spre» meni. Dejstvo je, da se mladina danes udej« stvuje zunaj šole zelo močno. Zakaj?
Dijak dobi v šoli polno glavo najrazlič» nejše krame, vse razmetano, bre^ reda. Ne dobi pa nikake srčne vzgoje, ne spozna niti človeka in človeške družbe vobče, ne njenega razvoja, skratka: šota sto j,i čisto izven živ» ljenja. Vse, kar pride v šolo, mOra biti že tisočkrat preizkušeno in cenzurirano.
Pri vsej tej revščini naše šole pa vendar ne morejo braniti mladini, da bi se udejstvo» vala zunaj. To se pravi, branijo lahko, vpra» šanje je le, koliko uspeha bodo imeli. Oni dobro poznajo plitkost vseh -tistih fraz, ki jih daje šola in revščino znanja, ki ga dobi dijak v šoli, pa vendar branijo. Na -tak način mora priti človek dO prepričanja, da name» noma gojijo neumnost. Zakaj, mislim, da ni treba premotrivati.
Tudi Avstro»Ogrska je branila mladini udejstvovanje zunaj šole. Toda mladina se ni držala te prepovedi. Tudi danes se je ne drži. Toda med tisto mladino takrat in da» našnj-o je bistvena razlika. Tista mladina se je udejstvovala v kulturnih društvih (čitalni» cah in različnih nacionalnih društvih), danes se pa udejstvuje v vseh mogočih sport» n i h klubih. »Sturm und Drang« mladine se je pretvoril danes v športno aktivnost. (N. B. Država tega ne brani — cedo forsira). Ob tej priliki je treba, da se spOmnimo-, da sport danes ni dostopen vsem, temveč da je več ali manj privilegij gornjih desettisočev, ki si v svoji brezdelnosti z njim ubija čas. Prav gotovo, da se sport v tej obliki in v takem obsegu, prav nič ne razlikuje od plesoiv po barih in varietejih. To je treba še posebno povdariti, kajti dijak, posebno učiteljiščnik,
îsaino or
LJubljana, Stari trg 9.
PlAftfmlna vseh vrst' ]ager Peril°»
i IC It/11111*5 volnene nogavice, rokavice, dežnike, čepice, damske torbice, srajce, kravate i. t. d. kupite po najugodnejši ceni pri ŠTERK nasl.
Miloš Karničnik
LJubljana, Stari trg št. 18
Damam z dežela je posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna ondulacija.
Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh niansah,
kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del «e priporoča
».Poira» frizer za dame io gospode, Liliana
Sv. Paira casta 12.
bi moral pomisliti, da gre njegova pot vzpo* redno z ljudstvom, delavcem in kmetom, ko je plačan od njih in bi moral biti njihov vodi nik. Ta dva pa imata prisiilne telovadbe 8 do 14 ur in še več vsak dan.
In še nekam se zaleti navadno slovenski študent; udinja se v eno izmed političnih strank. Ne iz prepričanja, temveč zgolj iz družinske tradicije, ali pa (še bolj pogosto!) gre slepo za tistimi, ki najbolj kr.iče in so obenem najbolj reakcionarni. O kakem sve» tovnem nazoru tu ni govora, kajti s svojim nepoznanjem človeške družbe si ne more ustvariti samostojne sodbe o vsem, kar se dogaja krog njega. Stoj,i čisto nedotaknjen ob ¡strani življenja, vsaj s svojim razumom. Izjema so le tisti, ki sami čutijo na svojih plečih vso težo življenja spodaj v nižinah. Toda ilahko molče. In še blagor jim, da je tako, zakaj resnica je bridka in vselej zadene ob rano.
Za učiteljiščnike velja vse to še posebno. Kako si bo priboril pot do kmeta učitelj, ki nima razen fraz in najrazličnejših »visokih« idej, pirav ničesar na sebi. Kmet ne potre« buje fraz, temveč nasvetov pri gospodarstvu, ne športa, temveč praktične pomoči. Tega mu pa učitelj ne more dati — ker ne zna, ker nima ndti pojma o gospodarstvu.
In še nekaj manjka našemu študentu; odpornosti, tiste žive sile, ki žene mladega človeka naprej, ki mu ne pusti gledati tip» ljenja stočloveka in, ki ga sili k borbi za vse, kar je spoznati za dobro.
Zato se mi zdi čisto prav, da dijak dela tudi izven šole in še temeljito naj dela, kajti
s tistim .znanjem, ki ga je dobil v šoli, bo dosegel bore malo. Danes ni čas za šport in sentimentalnost (to dvoje je menda stalni atribut za našo mladinio), treba je duhovno trdnih ljudi, ki bodo pripravili pot za novo življenje. Zato pa je treba znanja. In čilove» ka je treba spoznati — to je prvo in poglavitno.
Pokret učiteljic.
Jelo Janežič, Škofja Loka: VZGOJA ŽENSKE MLADINE IN NAŠE SOCIJALNE RAZMERE.
Vsaka država ima po svoji legi, svojem gospodarskem položaju, svoje samostojne po* trebe, ki se skorO nikoli ne morejo knti v vsem z zahtevami in potrebami sosednih dr« žav. Zato se morajoi vsa vprašanja: gospodar« sika, socijalna, šolska itd. reševati v skladu in potrebi iste državne zveze, ne pa jemati kopij drugod, ker kar je dobro pri sosedu, je lahko doma slabo.
Ves moderni razvoj našega povojnega šolstva je verna kopija nemške povojne šole. Človek se res neprostovoljno vpraša: »Ali res mi sami nimamo nikake tvorne sile več? Ali res najboljše cvetke rastejo na tuji njivi? Pri« znavam, da je vzgoja nekaj vseobčega, da se morajo vzgojne metode in vzgojni smotri posameznih narodov vezati, če hočemo doseči
smoter skupnosti, ljubezni in bratstva vseh narodov. Ker je pa vzgoja individualna že z ozirom na posameznega človeka je treba na isto tudi računati z ozirom na posamezne dr« žavne skupine. Treba je vpoštevati vse mero« dajne činitelje in si ustvariti nekaj lastneg». Potrebujemo šole, ki bo v vsem in po. vsem naša, ki bo služila samo nam in v kateri ne bo nikakega .tujega vpliva. Še enkrat povdar« jam, da ne zanikam dobrih strani tuje šole, a stojim na stališču, da se moramo osamo« svojiti. Poizlkusnih šol nam je treba in vem, da se bo tudi pri nas stvorilo nekaj dobrega, našega, odgovarjajočega našim razmeram.
(Dalje prihodnjič.)
Po sklepu lista.
= i SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJ« SKO DRUŠTVO zboruje dne 20. oktobra t. L ob 10. uri v Slovenski Bistrici, deška osnovna šola. Ker je to občrii zbor pridite vsi — Pl.
F r. Pere, Maribor, Gosposka ul.34
Zaloga vseh instrumentov, gramofonov, plošč, in drugih potrebščin, dalje godalnih specijalitet, violin, najboljših strun „Pirastro-Weichold-Kunzel i. t. d. Pozor! V Slovenski ulici 28 se nahaji naša specijalna delavnica, kjer popravljamo vse instrumente. Pri nakupu in popravilih damo 10% rabat, ako se sklicujete na ta inserat. Popravljene instru; mente vračamo franko. Kupujemo tudi stare instrumente.
Kupite na obroke!
brez posredovalca kredita direktno pri dobavitelju, ker si s tem prihranite mnogo denarja.
Na primer:
Ljubljana, Mestni trg 17/1.
Oblačilnica „ILIRIJA"
Vam nudi:
3 m volnenega blaga in n m brokatne podloge
kompletno za damski plašč na šestmesečne obroke za Din 440'—
Na deželo pošljemo vzorce! Na zahtevo pošljemo potnika na dom!
OBLAČILNICA „ILIRIJA"
Telefon 2825 LJUBLJANA, Mestni trg 17/1. Telefon 2825
mcip ŠT ¡RAR i I-Urbančič
JL JL '»„J' JLs JI M^J-i. JL m. K S) priporoča nogavice za dame in ec
Miklošičeva c. 20
LJUBLJANA, STARI TRG ŠT. 21
(poleg ZALAZNIKA.)
priporoča nogavice za dame in gospode. Otročfe nogauice v vseh modnih barvah. Perilo Slastnega izdelka. Volnene Jopice, telovnike in puloverje. Čipke,vezenino, žepne robce itd. Cene priznano nizke.
Angleiki kamgarni . Din 220, 280,	340
Sokna n Črne obisk* „ 200, 260,	320 Tirolski leden ... „ 150, 178, 230 Volneno za Športne obleke 130, 180, 220
Doobl za saknje . . Din 125, 185, 265 Velour za plzSie ... 80, 120, 160 Kasha za plašče . . „ 140, 170, 200 Sokno za plašie . . „ 170, 220, 250
»• Ceneno cesico pene
SStSf&TM 1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, napol belo 90 ^BMEBSiF Din, belo 100 Din, boljše 125 Din in 150 Din, mehko kot puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Po-šiljatve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in neugajajoče vzame nazaj. Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobez št 15 pri
Plznu, Češkoslovaška. Poštne pošiljke rabijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni.
Gg. učiteljem in učiteljicam olajšava pri odplačevanju.
MEHANIČNO UMETNO VEZENJE
zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, ažurlranje, tambnriranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci.
MATE K & MIKEŠ, LJUBLJANA
Omlmatlnova 13. Poleg hotela Štrukelj.
Čevlje in nogavice ■¡•■iS"!!"
kunite najugodneje pri B^HIiililHBHilgi
mmmnmmmnmmm P. TRAUN
Maribor, Aleksandroma c.19
■0
Lovske puške,
flobert puške, brovninge, pištole za strašenje psov, samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj
F. Kaiser, puškar
LJUBLJANA, Selenburgova ulica 6.
i
P. n.
Šolam in šolskim upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela.
ANTON JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLORJANSKA 14.
KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV.
OSTI
za plašče
in kostume
ravnokar doslej
A & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg štev. JO.


el^K®^®?«©.®'
Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!
Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj
v Ljubljani, s Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.