Cfospodarske stvari. Vino gorice. (Konee.) Zavlečeno vino ali oljnato, tečc tiho, in se vlečo ko lini. Tako vino v sodu jako pretepi in ga skozi cedilo v drug žveplen sod zopetovano pretoči. Manjka mu čreslovine in kiseline; dodaj mu je, ter ga poskusi čistiti s kakšnim čistilom; ali ga pa na jesen na izžmikane Iropine in drože vliješ in drugi ali trelji dan zažmikaš. Sicer pa je za domači napitek dobro, dasi je črne barve; samo iz ročke ga moraš piti, da njegove začrnelosti ne vidiš, ali pa meži. — Kalno vino, katero pri prvem vretju ni popolnoma povrelo, se v toplejšem času vedno mezi, dokler se alkohol v sladkor in ogljenčevo kiselino ne razkroji. To bolezen zabraniš, ako med poletnim vrenjem sod zabijerao z umetno veho — Weinlaube iz Klosterneuburga — če si je sam ne veš napraviti. To je pilka od spodaj do kape prevrtana; na vratu ima eno ali dve luknjiei, nad katerima je klopka kakor pri Sumelicab, ki luknjice tesno pokriva, vendar tako, da jih sopuh iz soda lahko odpira, zrak od zunaj pa v sod ne more. Tako zamore vino varno celo leto vreti, zrak pa mu ne bo mogel škodovali. Tudi čistilo, žveplitev in prelok mu nekoliko pomagajo, ker se z zdravim zrakom pomeša. Zavreliea je bolezen slabega in vodenega vina, da postane belo in gosto ko sirotka, ter se spremeni v smradljivo tekočino. Brž vino pretoči, dodaj mu primerno alkohola in ga še menda očisti. Začrnelo vino; la bolezen napade prej zlato in snažno vino, če ga v drugi sod pretočimo, posebno, če ga nismo žveplili; pa tudi tedaj, če je v sodu vino prišlo do železa. Tako vino brž pretočiti v žveplene sode, da se z zdravim zrakom pomeša in ozdravi. Zato kupec svoje sode že doma prav obilno z žveplenim dimom napolni, da se pri pretoku barva ne stere. Staro, popolnoma dozorelo in čisto vino pa radi pretakajo po cevih, ki se v poln in prazen sod vlaknejo, in tako skoz zaprt prostor vino v praznega teče, da cvet ne oslabi. Že iz tukaj rečenega si spoznal, da se za bolno vino ludi Se: 3. Zdravilo najde; ne samo da se ima v redu prelakati in popolnoma zavreti, Se nekatere druge pomočke poznamo za bolna vina, posebno za skaljeno, zavlečeno, zavrelo in začrnelo vino; zoper to rabi se različno čistilo, in sicer: Prvič ribji mehur, vsakemu vinogradničarju zelo znano čistilo. Tvarina se drobno razreže ali pa cela na toplem raztali v vodi; potem se med bolno vino dobro zmeša, in močno pretepe. Kadar se vsa gošča na dno vsede, vino v žveplen sod pretočimo. Drugič: beijak. Vzami za polovnjak kalnega ali rjavega vina morda štiri ali pet belic; beljak vlij v skledo, kjer je za liter vina; to vse pretepi in vlij v polovnjak, pa dobro premešaj s palico; potem pa pusti, da se godlja na dno vsede, in po kratkih dneh pretoei. Videli smo na ta način že lepo čista in rumena vina. Tretjič: Gelatina, kelje, ki se dobi v Beču, M. Brkovič, I. Hegelgasse, 17 — izvrslna, drugod slabejša. To je najboljše čistilo. Na eden polovnjak vzami eden komad »Gelatine Laine«; v piskrček vode jo vrzi in k ognju pristavi, pa tako, da ne vreje, in vedno meSaj. Ko se je to v vroči vodi raztalilo, vzami tri litre vina v škaf in ovo raztopljenino prilij in zmešaj. To zmes vlij v kalni polovnjak, vzami močno palico in na vso silo mešaj ves polovnjak, da bodo pene pri pilki izkipele. Zdaj sod dobro zabij, pa ga 3—4 dni pri miru pusti, potem pa v žveplen sod pretakaj, dokler do črne godlje ne prideš. Tako dobiš lepo, čisto, rumeno, sladko vince. Štrtič: Ako se omenjena zdravila ali čistila ne primejo, priporoča Se učeni Nesler: »Špansko prst«. Polij jo z vodo aluvinom, ter jo primešaj med bolno vino. V 3—4 urah je vino čisto; zdaj ga pretoči in si ga zavžij! Sejmovi. Dne 9. novembra na Ponikvi in v Poličanah (za svinje). Dne 11. nov. v Šmartnu pri Slov. Gradcu, pri Sv. Martinu na Paki, v Marenbergu, Oplotnici, na Laškem, v Lipnici, Hočah, Ormožu, pri Sv. Mohorju in v Sromljah. Dne 13. nov. v Imenem (za svinje). Dne 14. nov. na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dne 15. nov. v Radgoni, na Vranskem, v Poličanah in Središču.