PBIHOBŽKI DKEVKIK _GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE !2°JX. - Stev. 276 (2586) IVočeino niti dosedanjih iankcionar-jei/ rimske vlade, še manj pa, da bi prišli novi pod krinko nekakšnih „na-mestnikov“ in raznih „vice“! Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 21. novembra 1953 Cena 20 lir Shidi še tako podla rimska podtikanja ne smejo omogočiti izvedbe diktata! Zemljepisni položaj Trsta - najboljši dokaz da naše mesto ne pripada Italiji m PRAGU£ MU Hi C H • VtENNA SAI2 Bu/iG 8 BRUS Ne mi - Italija čez tuje etnično ozemlje TERRITOIRE LIBRE DE TRIESTE ZONE A CARTE LIN(iUISTlQUE b uda pest W LAN • LJUBLJANA »FREETERRITORY OF TRIESTE i HUME *7AGRE3 BOLOGNA .7® s«. acUa eno izmed svojih zad- VEN/CE ~ BEiGRADE \ & da igra italijanska di- simhmtxri' da bi dosegla vsaj delno uresničenje str,.. obrskega diktata po eni hj *' Po drugi strani pa, da jltMi ,iz'raia njodeo sprejem sj . ‘Ovanskega predloga bodi-OfM, konterenco petih bodisi za Ko0ferenco strokovnjakov, in vteraj smo povedali, da hnijV Rimu iznašli doslej naj. k»ktB^nn,no izmišljotino o ne-ja-o-T® mostu čez nekakšen it| ganski koridor, mostu, ki ali nJt, *.el ^ez dolinsko občino Vc'“j Podobnega. •“Vi t pa 50 prinesli kar dve doKlt ‘'“‘iijotini. Prva je upo-bi •*“•> v šestih skicah, ki naj »Jih . tavijaie vrsto doseda-Stl- idSOslovanskih predlogov. 50 bile objavljene na prvi strani klerofašističnega lista tGiornale di Triesten ne samo za varanje Tržačanov, temveč tudi za površne tuje zapad-njaške dopisnike pri nas. Druga izmišljotina pa ni toliko izmišljotina kot najnovejši poskus, da bi spravili nove nadaljnje funkcionarje rimske vlade v upravo cone A poleg onih že obstoječih 21 funkcionarjev, s katerimi imamo opravka že več kot eno leto. Agencija »United Presss je namreč sinoči po 22. uri objavila vest ir \Vashing-tona, da »ZDA, Velika Britanija in Francija s pomočjo izvedencev delajo na diskusiji formulo, ki bi dovolila pošiljanje italijanskih funkcionarjev v Trst kot namestnikov zavezniških oblasti. Vest, ki je iz verodostojnega vira, pravi, da mi- sel o vstopu Italijanov kot namestnikov in »vice« v Trst ne bo mogla prijati niti Italiji, niti Jugoslaviji, roda če obe državi hočeta resnično konferenco o Trstu, ne bi smeli delati opazka. Tudi ta vest je očitno iz italijanske kuhinje, kakor je proizvod italijanske kuhinje po priznanju samega Pelle na pred-sinočnji seji rimskega parlamenta tudi g. oktobrski diktat. V odgovor na skice o »jugoslovanskih predlogih«, ki jih objavlja yčerajšpji,tržaški kiero-fašističai list, objavljamo danes dva zemljevida. Prvi je objavljen v informativni brošuri o Trstu, ki jo je izdala pred tremi leti sama ZVU. Sleherni čitatelj, ki se je količkaj učil zemljepisa Evrope. 1 že na prvi pogled vidi, da je adi obolelosti Bidaulta Prekinjena debata o evropski vojski p °§aianja z Veliko Britanijo za njeno povezavo z obrambno skupnostjo PoBoM ’ 20- ~ Na današnji sWf?.anski seji francoske •nin;Jlnc je moral zunanji sv0; ^er Bidault prekiniti dor^j. s*OVor. ker mu je nena-hiltj P°stalo slabo. Zdrav-PoPol 5 mu predpisali 48-urni ■tčrnil! P?oitek zaradi živčne ski 0K ■ Debata o evrop- žaradir?ITlbni skupnosti se bo telt nadaljevala v to- 5, raj Brv-Utfanji .. seji skupščine tiče p1 Sovoril radikal Mau-Baetj aure, kj je zagovarjal skutn-0.. evropski obrambni ie >zi-s Degolist Triboulet f°Pa, ! j da Je združena Ev-,Su, «s_ °r se sedaj predla- lZrnislir'° karikatura ki so si kii« trgovci in bi- iehniki, *°v ‘®- Nagovarjal je Degu ,vž0n.ue? 6 ° konfederaciji v Ps«ih držav j- pn,a,Setlcu Popoldanske seje ,Sovoril degolist iVIont- k> je izjavil, da je pro-° evropski obrambni »poizkus vzpostavi-rimskega impe-Francijo v orii satelita. Za njim je Elavnj sti- - UvPn°sti ti " ia#TteHa ožai 'tiči >014* spraviti 8«Vr tajnik sociali- " ohri"1iai,*5e Gny Mollet, ki 1ičnp az*ozil stališče sociali- ,ŽaL anke- 5’bjj _;-,e nato govoriti zu- ‘^d i * v zahnaRim PoudarUL Jjeii' j. H1 zavezniki sp tninister Bidault ki je da so .. .. . M......porazu. V't-1 u-lJe treba Evropo bra- vor mogoče bl),j na « tatnk- Je potreono v t.‘ Nen?*:načrte vključiti tu. »Ra ki mora zaradi Oiedff1 iern sodelovali. Hiridodatnih protokolov rfult tziavil da jih ' S?1**« r°jd«a je izjavil Pakt že odobril, govora ni mogel ker mu h6, ka* nadaljevati P°stai0 0:. rečeno, nenadoma s^itijena m se-ia blla n,adaiif in seja je Ko se je pozneje Jevala, je ostali del govora čital sodelavec pod-ju • zunanjem ministr-h v zve)*irice Schuman. rien’r>ii -i z honnskimi pogod-šuulf. d- K('Vorl zanikuje Bi-6 me " 1 vega dnjožji v ti omenjali nem- i6 dajpi lz 'eta 1937 in tudi av«m trem zah, ... trem zahodnim dr-šs^^anip Je za rešitev tega -aio r..'' Ti dogovori prepu-ytli , ltcv o tem nemški mi-Ki hlift SOC*bl o' D,fariaVl B‘dault. da če PorohL agl novi|i pogajanj 5° do benm dogovorih pri- r,Veren„?,0polne vzpostavitve vi pMbl jkp , zahodnonemške s 'dda j • bi edinole bonnsku * S SovjptsVpravico Pogajati jvisko zvezo za reši- tev nemškega vprašanja. «Te-daj in samo tedaj, pripominja Bidaolt, bi postalo nemogoče še dalje razgovarjati se med Zahodom in Sovjetsko zvezo«. Glede povezave Velike Britanije z evropsko obrambno skupnostjo izjavlja Bidault, da so Angleži med pogajanji uvideli, da mora ta povezava priti do izraza v pogodbi med Veliko Britanijo in šestimi državami obrambne skupnosti, ki naj koordinira britanske voiaške obveznosti z njenim sodelovanjem z evropsko o-brambno skupnostjo. Pogajanja se nadaljujejo in pričakuje se njihov skorajšnji zaključek. Bidault omenja tudi ameriška jamstva in pravi, da se pariška vlada pogaja glede bivanja zadostnih ameriških in britanskih čet v E\ropi. S tem v avezi pravi, da se pogajanja ugodno razvijajo, in obljublja, da bo to vprašanje načel na bermudski konferenci O Posarju izjavlja Bidault, da je eno glavnih opravičil evropske obrambne skupnosti, da bo ta lahko pomagala rešiti francosko-nemšlta vprašanja in v prvi vrsti posarsko vprašanje. Nato poudarja zunanji mini šče o Posarju (politična avtonomija tega ozemlja, ustanovitev stalue francosko-saarske gospodarske zveze) ter omenja načelo evropeizacije Posarja. . Zunanji minister poudarja dalje, da bo vključitev meških sil v evropsko obrambno skupnost morala pomeniti samo dodatek k zavezniškim silam, ki so že v Evropi in ne njihovo nadomestitev Bidault govori na dolgo tudi o vprašanju evropske politične skupnosti ter zavrača predloge o federaciji ali konfederaciji in pravi, da je treba ustanoviti nov organizem kj naj skrbi za skupne inte- rese in zagotovi skupno varnost. Pri tem pripominja, da politična skupnost ne bo imela splošne kompetence, pag pa specifične in specializirane kompetence O odnosih s Sovjetsko zvezo izjavlja Bidault, da je francosko-sovjetska pogodba še vedno v veljavi, da pa Francija ne more zapustiti atlantskega zavezništva, zato da bi se vključila v vzhodni blok Vlada medtem proučuje o-sem resolucij, ki so jih do sedaj predložile posamezne politične skupine. položaj Trsta in vsega STO takšen, da je takoj jasno, kam pripada Trst in vse naše ozemlje: da pripada svojemu naj-bližjemu jugoslovanskemu zaledju in srednjeevropskemu in evropskemu zaledju sploh. Nikakor pa ne pripada Italiji in ji tudi v zgodovini — razea kratke fašistične okupacije — ni nikoli pripadal. I Iz drugega zemljevida pa se I vidi, kako je Trst od vseh strani obkoljen s strnjenim sloven-i skim prebivalstvom, ki ga po-j polnoma loči od italijanskega 1 narodnostnega ozemlja. Ce hoče j torej Italija imeti Trst, mora i iskati po kopnem zvezo z njim 1 le s pomočjo koridorja preko j strnjenega slovenskega narod-[ nostnega ozemlja. Italija je to. ; rej tista, ki potrebuje koridor, ! če hoče do Trsta priti po kop-i nem. Italija, ne Jugoslavija! Ju-: goslavija ne potrebuje nobenih i koridorjev, kajti njeno narod-; nostno ozemlje sega povsod do , morja, a sam Trst je kot me-i sto s kolonizirano in nasilno | asimilirano italijansko večino i na tem slovenskem narodnost-| nem ozemlju le otok. Kar pa se tiče one kombinacije, o kateri govori zgoraj omenjena vest, da bi novi italijanski funkcionarji hoteli priti v podobi »namestnikov« in »vice« zavezniških oricirjev, pa smo mi, Jugoslavija, njeni narodi in njihovi voditelji menda že stokrat dovolj jasno povedali, da ne bomo nikdar dovolili kakršnega koli nadaljnjega prevzemanja oblasti v Trstu s strani novih funkcionarjev italijanske vlade. O tem govorijo dovolj jasno tudi včerajšnji uradni komentarji o podobnih vesteh v Beogradu, o čemer poročamo na drugem mestu. Mavhinie I Jev in Scslian Šem pol d) Nabrežino Sa le z Zgonik Sv. Kriz Repentabor Prosek Miramar Kontovcli Opčine Barkovljt KOliill Trebče Škorklja (TRILSTE) Bazovica Skedenj GOLFfc Dt MUGfifA LH1PC uflflia) Dolina Territoire slovene Territoire mixtc avec majoritc italienne Neumestna nota IVU Vojaški upravi cone D Prejeli smo vest. da je ZVU včeraj poslala Vojaški upravi Jugoslovanske ljudske armade cone B STO noto, v kateri opozarja slednjo na rezultate procesa, ki je bil v Tnstu 17. t. m-pred zavezniškim vojaškim sodiščem proti sedmim »jugoslovanskim državljanom« iz cone B, ki so tajno prišH v cono A, V noti se omenja posebej, da je sodišče sedem obtožencev spoznalo za krive tajnega vstopa, razdeljevanja nedovoljenih letakov in pisanja propagandnih napisov na javnih zgradbah. Nota zahteva od vojaške uprave JLA, naj poskrbi za potrebne ukrepe, da bj se podobni dogodki ne ponovili. % * * Naš list je o procesu, ki ga omenja ta najnovejša nota ZVU, že pisal, pri čemer smo poudarili, da gre za tržaške ljudi, za jante, ki so se borili za to, da bi bilo vprašanje njihove rojstne dežele pravično rešeno in ki so kakor usi Slovenci in vse demokratično prebivalstvo ogorčeni zaradi osmooktobrskega diktata. Zato smo mnenja, da imajo to svojo ogorčenje tudi pravico izražati. Toda zadeva ni samo v tem. Ko pišemo te vrstice o antipatični noti ZVU, se. nikakor ne moremo spomniti, da bi ista ZVU kdaj poslala n. pr. podobno noto vladi v Rimu, ki je dovoljevala, da so prihajali v Trst že pred meseci metat po Korzu bombe iz Pa-aove in iz Verone, a je rim-s *a vlada nato storila vse, da so bili prav ti ljudje.in prav zaradi tega svojega «junaštva» čimbolj poveličani in bili celo izvoljeni za poslance v rimski parlament. Ti tipi, ti pd- cajo, — po priznanju same ZVU in vlad v Londonu in Washingtonu — da so se /ar šisti tako ohrabrili, da so pričeli v trumah prihajati z izzivalnimi vojaškimi kapami poražene fašistične vojske v naše mesto in nato sodelovali pri krvavih demonstracijah. ZVU je bila prisiljena zaradi tega celo poostriti kontrolo — čeprav v zelo majhni meri — na bloku pri Stivanu. Ti tipi so tudi povzročili prelivanje krvi po tržaških ulicah. Ali je ZVU morda zaradi tega rimski vladi poslala noto? Ne, ni je poslala! Namesto note rimski vladi pa je poslala sedaj noto Vojaški upravi cone B zaradi prehoda — ne državne meje, kaJtršna je med cono A in republiko Italijo — temveč zaradi prehoda demarkacijske linije enotnega z mirovno po. godbo ustanovljenega državnega telesa Mnenja smo to- rej, da je nota ZVU Vojaški upravi cone B brez vsake podlage in dokazuje hkrati grobo razlikovalno ravnanje ZVU do oblasti v coni B v primeri z odnosi do oblasti o sosednji italijanski repu- bliki. Ali takšno ravnanje lahko prispeva k ureditvi sedanje napetosti? Mislimo, da ne. Lippman v Trstu Znani in vplivni ameriški novinar Walter Lippman je včeraj popoldne prispel z Orietit-ekspresom iz Beograda, kjer je bil sprejet pri najvišjih predstavnikih Jugoslavije, v Trst. Sestal se je is polk. Sassonom, sefom tiskovnega urada ZVU in fcrfti fašisti so torej prihajali z vsemi trerr.j političnimi svet.o- ' valci poveljnika cone. Imel je kratek pogovor tudi z dvema urednikoma našega lista, Lippman odpotuje že danes predpoldne v Benetke in nato v Rim, kjer bo verjetno sprejet pri iz inozemstva in so z eksplo zivnim orožjem ogrožali naša življenja. In vendar ZVU ni poslala v Rim zaradi tega nobene note! Najnovejši dogodki od 3. do do 6. novembra pa nam pri- predsedniku vlade Pelli. BEOGRAJSKI KOMENTARJI O ITALIJANSKIH Stališče Jugoslavije: nobene v coni 11 ne pred konferenco spremembe ne med nio Nadaljnji pogoj: konferenca ne sme vnaprej zahtevati potrditve sklepa od 8. oktobra - Riddelberger obiska! Edvarda Kardelja, Vladimir Popovič pa Dullesa Intersoc ne naseda rimskemu imperializmu Schuerf: Pogoj zo plebiscit no STO je plebiscit na Južnem Tirolskem ■ Treves zaustavil delo komisije o Trstu, ki jo je ioni PSDI s tolikim trudom izsilila LONDON, 20. — Na zasedanju izvršnega odbora Sociali-nrinister francosko stali-j stične internacionale so na za-_ , i:: j^evo predstavnika italijanske Huda eksplozija v Kaliforniji SAN FRANCISCO, 20. — Danes zjutraj ob 7,55 po krajevnem času je prišlo do strahotne eksplozije v tovarnah «Hercules» v mestu Pinole v Kaliforniji. Tovarna je izdelovala smodnik in druge eksplozive. Eksplozija je bila to-l kšna, da so jo slišali 80 km daleč. Zelo dobro so jo slišali v San Franciscu, ki je od tovarne oddaljen 50 km, socialdemokratske stranke Paola. Trevesa govorili tudi o tržaškem vprašanju. Treves je včeraj na dolgo govoril o nedavnih izgredih v Trstu, o po. ložaju v Trstu in o stališču svoje stranke ter zahteval, da je treba «dati Italiji njeno pravico«. Treves je nadalje zahteval, naj se Socialistična internacionala zavzame za plebiscit na STO, avstrijski delegat in podpredsednik avstrijske vlade Schaerf pa je odgovoril, da bi lahko pristal na predlog o plebiscitu v Trstu samo, če bi pravico do plebiscita priznali tudi Južni Tirolski. Schaerf je tudi obsodil tržaške izgrede in poudaril, da so jih povzročile »teroristične tolpe«. Italijanska agencija ANSA poroča o tem zasedanju, da je bilo »Trevesovo delo posebno težavno, ker je anketna komisija, ki jo je imenovala Socialistična internacionala. da’ bi proučevala reši- • tev tržaškega vprašanja, in ki je v juniju obiskala Trst, nasvetovala ustanovitev Tržaškega ozemlja, kot ga predvideva mirovna pogodba«. ANSA poroča še: «Vendar rajšnjim nastopom po dolgih urah diskusije posrečilo doseči, da je anketna komisija prekinila svoje delo, tako da ne bi ovirala sedanje diplomatske akcije«. Zasedanja izvršnega odbora Socialistične internacionale se med drugimi udeležujeta tudi Erich Ollenhauer v imenu nemške socialdemokratske stranke in Morgan Philips, tajnik angleške laburistične stranke. Za boljše razumevanje te vesti si prikličimo v spomin, da je bila komisija, katere delo je Treves zdaj s tolikim trudom ustavil, ustanovljena na lanskem kongresu Socialistične internacionale v Milanu na zahtevo italijanskih socialnih demokratov in da je takrat isti Treves skupno z ostalimi predstavniki PSDI dramatično grozil, da bo zapustil kongres, če ne pride do ustanovitve komisije in ankete Socialistične internacionale o tržaškem vprašanju. Obenem nam ta vest dokazuje, kako zelo je PSDI — skupno s svojim tržaškim priveskom PSVG — osamljena v mednarodnem socialističnem gibanju, kadar gre za njeno udinjanje interesom imperia- se je Trevesu z njegovim vče. I lizma italijanske buržoazije. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — Novi a-meriški veleposlanik v Beogradu Riddleberger se je da-' nes sestal s podpredsednikom Zveznega izvršnega sveta Edvardom Kardeljem. Dobro obveščeni beograjski krogi izjavljajo da so na sestanku azpravljali o prizadevanjih za sklicanje pripravljalne konference izvedencev, ki naj pripravi rešitev tržaškega vprašanja V Washingtonu pa sta se o isti zadevi včeraj sestala jugoslovanski poslanik Vladimir Popovič in državni tajnik za zunanje zadeve Dulles. V nedeljo bodo volitve za republiške in zvezno skupščino Jugoslavije. Končana je predvolilna kampanja, v kateri je zaradi nesrečnega sklepa od 8. oktobra prevladovalo tržaško vprašanje. V tej kampanji so narodi Jugoslavije pokazali ne samo odločnost, da branijo svoje interese, temveč tudi pripravljenost za sporazumno in miroljubno rešitev spornih vprašanj. Dosledno miroljubnost Jugoslavije, poudarjajo v Beogradu, je prišla do izraza tudi v naporih. ki so se konkretizirali v jugoslovanskem predlogu o konferenci strokovnjakov. Vse. nakor pa ni kriva Jugoslavija, če niso danes možnosti za Konferenco nič boljše kot so bile pred nekaj dnevi. V pričakovanju odgovora na konkretni jugoslovanski predlog o sklicanju konference strokovnjakov so se razširile vesti, da so zahodne sile 13. novembra poslale povabilo Jugoslaviji in Italiji naj se udeležita petorne konference. Istočasno pa so se v Washing-tonu razširile govorice, da so zahodne sile takoj po izročitvi povabila, _ oz. istočasno z njegovo izročitvijo, skušale v Beogradu dobiti pristanek jugoslovanske vlade za prihod novih italijanskih funkcionarjev v Trst. da bi s to koncesijo pripravili Italijo na udeležbo na konferenci. Beograjski uradni krogi niso doslej niti potrdili niti zanikali te vesti. Vendar pa v Beogradu prevladuje mišljenje, da je jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič preteklo nedeljo pozno zvečer ko je povabil k sebi veleposlanika Velike Britanije in Francije ter odpravnika poslov ZDA, obvestil zahodne diplomatske zastopnike, da je Jugoslavija prati poizkusom nadaljnjih sprememb v upravi cone A in Trsta in da se bo udeležila predložene konference samo pod pogojem, da ostane položaj v Trstu in cone A tak. kakršen je bil pred sklepom od 8. oktobra. To opozorilo je popolnoma v skladu z jugoslovanskim stališčem. Jugoslavija se bo udeležila konference, poudarjajo v Beogradu, samo pod pogojem da se pred konferenco in med njo brez pristanka Jugoslavije ne izvršijo nobene spremembe v upravi cone A in da se ne zahteva vnaprej potrditev sklepa od 8, oktobra- Miroljubno razpoloženje Jugoslavije in njeno stremljenje za sporazumno rešitev tržaškega vprašanja, ugotavlja današnja «Borba», omogoča Jugoslaviji, da s polnimi pravicami in s ponosom postavi svoje stališče pred vsak mednarodni forum. Pravičnost stališča omogoča Jugoslaviji da brani to svoje stališče z isto odločnostjo, s katero brani svoje pravice v Trstu in coni A pred italijanskim imperializmom Cez dva dni se bo ponovno sestal Varnostni svet nadaljuje »Borba«. Kakšno stališče mislijo zavzeti zahodne sile pred tem forumom? Ali mogoče mislijo, da bodo brezkončno odlagale razpravo brez resnih posledic za svoj ugled? se sprašuje Borba. Zadnji govor g. Pelle. ugotavlja «Borba», ni interesanten, ker v njem ni nič novega, koristnega in konstruktivnega za rešitev tržaškega vprašanja Rezerviranost g. Pelle «zaradi sondiranja diplomatskih poti« odkriva po mišljenju «Borbe» elemente, ki zaskrbljujejo. Dobiva se vtis, da se sondiranje terena vrši med zahodnimi silami in Rimom na podlagi pogojev, ki jih postavlja italijanska iredenta, seveda na račun Jugoslavije. To dokazuje tudi ocena govora g. Pelle v londonskih uradnih krogih ki menijo, da je bil Pellov govor umirjen in koristen medtem ko je v resnici tako stališče italijanske vlade zelo zaskrbljujoče in služi nemiroljubnim silam v svetu Zdi se, da zahodne sile mogoče niso obvestile italijanske vlade o zadnjem jugoslovanskem predlogu. Vse to vzbuja dvom v dobre namene vlad zahodnih držav, pravi »Borba«. »Jugopress« pa pravi v svojem komentarju o razvoju tržaškega vprašanja, da je že skrajni čas da se prične z reševanjem vprašanja in najde izhod iz nevarnega položaja. Po mišljenju »Jugopressa« je najboljša pot za to zadnji jugoslovanski predlog o neposrednih razgovorih strokovnjakov brez predhodnega postavljanja kakršnih koli političnih pogojev. Jugoslovanski politični krogi, ugotavlja »Jugopress« kljub temu da so nezadovoljni, z razvojem stvari, upajo in želijo, da bodo jugoslovanski predlogi vendarle sprejeti kot realni in razumni s strani zainteresiranih vlad, kar bi omogočilo izhod iz sedanjega položaja B. B. Zaključno poročilo vojaških razgovorov v Beogradu BEOGRAD. 20. — Uradno poročilo, ki je bilo danes objavljeno ob koncu tristranskih vojaških razgovorov, so v Beogradu sprejeli z zadovoljstvom. Tu poudarjajo, da predstavljajo vojaški razgovori v Beogradu pomembno etapo v razvijanju vojaškega sodelovanja med Jugoslavijo. Grčijo in Turčijo. Predvsem so v Beogradu s pozornostjo opazili besede, ki pravijo, da so razgovori potekali v duhu prijateljstva in popolnega razumevanja in da je dosežene soglasje v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na skupno obrambo treh prijateljskih držav v primeru napada. Atenska konferenca zunanjih ministrov je zadolžila generalštabe, da na svojem prihodnjem, to je beograjskem sestanku proučijo vprašanje napredka tristranskega vojaškega sodelovanja in da temu sodelovanju dajo odgovarjajoče oblike. V Beogradu sodijo, da je s tem potrjeno, da so na zasedanju zastopnikov generalštabov ugotovili določene medsebojne obveze za primer napada. S tem je na vsak način dopolnjena vzporeditev obrambnih načrtov treh držav. V beograjskih vojaških krogih poudarjajo tudi tisti del poročila, ki pravi, da bodo ti razgovori in doseženi rezultati pomenili nov prispevek k utrditvi miru v tem delu sveta. Jasno je, da beograjski vojaški razgovori in tristransko vojaško sodelovanje vzeti v celoti presegajo po svoji važnosti okvire in interese samih balkanskih držav. Ti razgovori predstavljajo pomemben del naporov za zaščito miru v svetu. V Beogradu poudarjajo tudi, da so ti razgovori znova pokazali enotnost gledanja balkanskih držav, ki hočejo nadaljevati skupno mi. roljubno politiko. Ta pa teži le za zaščito miru na Balkanu in v svetu sploh ter za ohranitvijo neodvisnosti balkanskih držav. Razgovori o Avstriji PARIZ, 20. — V prostorih francoskega zunanjega ministrstva se nadaljujejo tristranski razgovori za pripravljanje odgovora na sovjetsko noto od 28. avgusta o avstrijskem vprašanju. Pri razgovorih sodelujejo predstavniki Francije, Anglije in ZDA. Medtem so francoske čete danes začele zapuščati Avstrijo. Nova izzivanja italijanskih letal nad jugoslov. ozemljem BEOGRAD, 20. — Po vesteh Jugopressa so italijanska vojaška letala v novembru desetkrat prekršila jugoslovanski zračni prostor ter krožila nad jugoslovanskim zračnim prostorom. Tako je 3. novembra prodrlo pri Kobaridu na jugoslovansko ozemlje za 12 km v notranjost neko italijansko letalo, ki je krožilo nad Kobaridom, Bovcem, dolino Trente, ter se nato čez Mangart vrnilo v Italijo. Podobni incidenti so se ponovili 11., 13. in 14. novembra. Tako so 13. novembra pri vasi Zaga 4 italijanska letala na reakcijski pogon prodrla za 3 km v notranjost jugoslovanskega ozemlja. -------- Izmenjava atomskih informacij \VASHINGTON, 20. — Predsednik ameriške komisije za atomsko energijo admiral Le-wis Strauss je naznanil, da pripravljajo ZDA širšo izmenjavo informacij o atomski energiji s Kanado in Veliko Britanijo. Strauss je dejal, da bo namen teh izmenjav omogočiti vsem trem državam, da izpopolnijo svojo obrambo proti morebitnim atomskim napadom, da pa se ne tičejo vrst atomskega orožja, ki jih imajo te tri države. Zaradi tega tudi ne bo kršen ameriški zakon iz leta 1948, ki prepoveduje sporočanje kakršnega koli obvestila o atomski energiji tujim deželam. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da so izjave admirala Straussa v Londonu zbudile zadovoljstvo. Predstav, nik je dodal, da se bodo angleški, kanadski in ameriški izvedenci v kratkem sestali in skupno pregledali položaj na področju pasivne obrambe pred atomsko vojno. Pojasnil je tudi, da je bil sporazum o izmenjavi teh informacij dosežen po diplomatski poti. 31 novembra PRIMORSKI DNEVNIK SFOKIKNKI DSEVI Na današnji dan je bil leta 1694 rojen Francois M. Voltaire, slavni francoski mislec in pisatelj. tftoG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 21. novembra 19*1 ob 20.30 uri gostovanje v BORŠTU z Nušičevo komedijo V torek 24. novembra lw ob 20.30 uri gostovanje v kino dvora na OPČINAH z Nušičevo komedijo vdreti v občinsko menzo. Policija je kmalu nato postavila pred menzo gost kordon in odrivala demonstrante. Tisti brezposelni delavci ki so že bili v menzi, so začeli metati iz menze onim, ki so ostali zunaj, kose kruha katerega so demonstranti hlastno jedli. Policija je vse to zmedeno gledala ker to pot niso letele po zraku bombe ali kamenje, marveč kruh za lačne. Na ulici se je nabralo še mnogo drugih ljudi, ki so odobravali manifestacijo ter dejali: «To pot demonstrirajo za pravično stvar!« Demonstranti, ki so bili v menzi, so zahtevali kosilo, tistim pa ki so bili zunaj je končno uspelo predreti kordon policije ter vdreti v menzo. Takrat so začeli brezposelnim delavcem deliti kosila. Ko so demonstranti pojedli svoj obrok, so se mirno razšli. demonstranti glasno vzklikali in skandirali že omenjena gesla. Na pločnikih so se cule pripombe nekaterih razkošno oblečenih gospa, ki so se zgražale in dejale kaj pa je tega treba. Povorka je sla čez Trg Goldoni, zavila po Ul. Carducci, od tod pa na Drevored XX. septembra. Med tem je priteklo iz Ul. Carducci večje število policistov, ki so skušali prehiteti demonstrante. Tedaj so začeli demonstranti teči proti občinski menzi, ki ima svoje prostore pod gledališčem Rosset-ti. Šovinistična gospoda v Drevoredu XX sept. je začudeno gledala te demonstrante ki niso kričali: Italija! Italija! marveč: Dajte nam kruha! ter s tem izražali resnično razpoloženje večine tržaškega prebivalstva. Delu demonstrantov je u-spelo prehiteti policijo ter Čeprav so Enotni sindikati in Delavska zbornica po šovinističnih časopisih «L’Unita» in iiGlornale di Trieste« pozvali brezposelne, naj bodo mirni in čeprav so obsojali predvčerajšnje manifestacije ter svarili brezposelne delavce pred #ti-tovskimi provokatorji«, so šli tudj včeraj brezposelni na tržaške ulice in glasno zahtevali delo in kruh Nasprotno, pisanje omenjenih dveh listov in poziva obeh omenjenih sindikalnih organizacij sta delavce še bolj ogorčila, tako da se je število demonstrantov podvojilo in jih je bilo včeraj okoli j tisoč. Vsekakor je zelo značilno, da se pisanje omenjenih dveh listov tako sklada, da oba obsojata demonstracije, jih pripisujeta »provokatorjem« ter jim skušata odvzeti njihov resnični pomen. Tako pisanje samo škodi brezposelnim delavcem ter zmanjšuje uspeh, ki bi ga lahko delavci z demonstracija; mi dosegli. Prav zato smo čuli številne demonstrante, kako so obsojali ravnanje sindikatov ter izjavljali, da imajo demonstracije apolitičen značaj ter da so posledica velike bede brezposelnih. Kljub svoji apolitičnosti pa so demonstracije objektivno protest proti krivičnemu sklepu z dne 8. oktobra, ki je spravil tržaško gospodarstvo v še večjo krizo. Kot smo že dejali, so se včeraj brezposelni delavci zbrali v mnogo večjem številu kakor predvčerajšnjim. Najprej so delavci demonstrirali pred uradom za delo na Trgu Oberdank ter vzklikali: «Dajte nam delo in kruh!« Nato so se uvrstil v povorko ter nosili transparente z napisi: «Delo in kruh!« «Naši otroci so lačni!« itd. Sli so najprej k višjemu upravnemu ravnatelju dr .Vitelliju na sedež ZVU. Ta je sprejel delegacijo demonstrantov ter jim dejal, naj se zglasijo pri ravnatelju za notranje zade; ve dr. Memmu. ki ga pa ni bilo v uradih. Izpred sedeža ZVU so se demonstranti vrnili na Trg Oberdank tu ponovno demonstrirali ter napisali na zidove urada za delo razpa gesla, kakor: »Dovolj je obljub!« «Dol z Bartolijem!« itd. Potem so izpred urada za delo šli po Ul Carducci, pritrdili nekaj transparentov na semafor pri Pnrtici di Chioz-za ter za kakih deset minut ustavili tudi ves promet med Ul. Carducci in Trgom Goldoni. S Trga Goldoni so nato šli v veliki povorki po Korzu ter ves čas vzklikali in skandirali: »Kruha, kruha!«. Zavili so nato na Trg Unita pred županstvo. Najprej je šla majhna skupina brezposelnih v občinsko palačo ter zahtevala razgovor z županom Bartolijem. Zupana pa, kakor vedno ob takih primerih, ni bilo. Ko se je delegacija brezposelnih vrnila na trg in povedala, da župana niso mogli najti je to brezposelne delavce še bolj razburilo; tekli so za občinsko palačo, kjer jim je policija skušala preprečiti vstop pri zadnjih vratih; toda zaman. Delavci so s kolom podrli vrata, vdrli v prostore županstva, zasedli prostore vse do četrtega nasprotja, razbili nekaj šip in popisali urade z raznimi gesli. Ker župana niso mogli najti, so kake četrt ure pozneje prišli skozi glavna vrata zopet na trg. Vdor kakih 80 delavcev ne bi se bil pripetil, če bi bil župan navzoč oziroma če bi bil hotel sprejeti malo skupino delavcev, ki so še prej hoteli z njim govoriti. Brezposelni delavci so medtem odločno obsojali ravnanje župana, ki se za bedo brezposelnih delavcev ne zanima, je pa vedno pripravljen hujskati na politične manifestacije. Izpred županstva je šla povorka delavcev skozi stari del mesta, mimo palače ZVU ter , zopet po Korzu. Ves čas so bo igral danes 21. t. m. ob v VELIKEM RE ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 20. novembra se je v Trstu rodilo 7 otrok, poroke so bile 4, umrlo pa je 6 oseb. POROČILI SO SE: inštalater Franc Ban in šivilja Ivanka Paljk, glasbenik Rajmond R. Fajmon in pevka Iolanda Bernardini-, uradnik Luigi Leonardi in gospodinja Lucia Brecciaroli, upokojenec Paolo Zorman in gospodinja Marija iMilanovič. UMRLI SO: 63-letna Giovanna Quarantotto por. Zmajevi-6, 73-let-ni Eugenio Candido, 62-letni Ric-cardo Morpurgo, 49-letna Anna Kuzman por. Pitteri, 56-!etni Angelo Martin. 89-letna Vittoria Pa-scolat por. Della Vedova. ral sicer vedeti, da je to ime izginilo z izginotjem italijanskega- imperija) toda ob 9.05 je policija že uvedla red. Točno ob 10.32 so ga po radiu obvestili, da se je 300 oseb zbralo pred cerkvijo sv. Antona. V spremstvu šoferja in radijskega operaterja se je z jeepom odpravil na kraj izgredov in počasi zavozil med mladeniče. Mladeniči so tedaj začeli metati kamne in zadeli njega, šoferja in radijskega operaterja. Kljub temu, da so hitrost pospešili, so jih demonstranti ponovno zadeli in ranili šoferja v roko. Zaradi tega se je vrnil v predsedstvo cone, kjer je zamenjal šoferja in se vrnil na trg. Ve. čina oseb, ki so bile pred in ob strani cerkve so bile oborožene z lesenim orodjem ter so nadaljevale z metanjem kamenja. S prihodom policijskih oddelkov se je večina dijakov umaknila v cerkev in se skrila za vrati, odkoder so nadaljevali z metanjem kamenja in se nespodobno vedli. Opazil sem, da so nekateri agenti vstopili v policijski superintendant tržaške cone maj. Hayward, ki je najprej razčlenil kazenske čle. ne ki govore o nedovoljenih demonstracijah ter končno orne. nil ukaz gen. Wintertona, s katerim je 13. oktobra letos ponovno prepovedal vsakršno manifestacijo na javnem prostoru. Preds.: »Ta ukaz je bil znan javnosti?« Priča: »Brez nadaljnjega, kajti bil je objavljen v časopisih in sporočen javnosti tudi po radiu«. Kot dokaz svojih izjav je major predložil sodišču izvoda listov «Giornale di Trieste« in «Coriere di Trieste« datirana oba 14. oktobra letos. Preds.; »Je bil ukaz 4. in 5. novembra še v veljavi?« Priša: «Se, ker ga ni nihče preklical.« Tožilec: «Kaj pa se je dogajalo 4. novembra letos v mestu? Vi ste bili delno v svoji pisarni na. predsedstvu cone in delno na ulicah, kaj ne?« Na to vprašanje je maj. Hayward začel obširno pripovedovati. Ker je to brez dvoma točna policijska verzija o dogodkih v našem mestu bomo Haywardove izjave skušali čim obširneje ponatisniti. Malo pred 15. uro, 4. novembra — je začel maj- Hayward — sem v pisarni sprejel radijsko obvestilo, da se je skupina 300 ali 400 oseb zbralo na Trgu Svobode. Drugo sporočilo mi je najavilo, da se je razvila povorka z italijansko zastavo na čelu. Pustil sem manifestan-te v miru da sledim njihovim kretnjam in odkrijem njihov namen. Okoli 15.15 so prišli na Trg Unita. Tedaj se je število demonstrantov povečalo. Na čelu je neki mladenič nosil zastavo, medtem ko so demonstranti prepevali in kričali proti policiji. Pomešane v povorko so bile slabše oblečene osebe o katerih menim, da so bili organizatorji manifestacije. To sem sklepal iz dejstva ker so slednji najbolj kričali in se obračali na množico ob strani. Stopil sem v družbi majhnega števila agentov na trg in povabil zastavonošo na policijo. Mladenič mi je mirno sledil, toda te; daj so se ljudje oborožili s stoli in nas začeli napadati. Neka ženska je skušala strgati zastavo iz rok, vendar se ji ni posrečilo. Kasneje sem aretiral nekega moža, ki me je udaril s stolom po hrbtu. Zastavo sem pozneje izročil nekemu človeku, ki se je izdajal za Italijana pod pogojem seveda, da jo odnese daleč od demonstrantov. Takoj zatem je policija izpraznila trg. V presledkih je nato svojat prodrla na trga in metala kamenje na policijo. Tožilec: Do kdaj ste bili v službi? Priča: «Približno do 20. ure sem bil na cesti. Kasneje sem dobil sporočila, da so skupine krožile po mestu in da je ena izmed teh razbila šipe v kinu v Drevoredu XX. septembra. Kasneje se je vse pomirilo«. Med obrazložitvijo izgredov 5 novembra je major začel prebirati tako imenovani »situation report«, katerega je dnevno pošiljal poveljniku policije. Ker je v poročilu navedenih več nastopov skupin razgrajačev o katerih major ne more spregovoriti, ker ni bil prisoten, ga je predsednik naprosil naj se omeji samo na dogodke, ki jih je osebno videl. Izgredi so začeli že ob 8.45 na Trgu Impero (major bi mo- IZLETI PDT V nedeljo 22. t. m. priredi Planinsko društvo jesenski izlet na Sv. Primož in druge kraške vrhove. Odhod z glavne postaje ob 8. uri z avtobusom do Proseka. Da-Ije peš. (Nadaljevanje na 4. strani) ..ZGODOVINSKA" SEJA OBČINSKEGA SVETA V MILJAH Nesramno potvarjanje volje prebivalstva miljske občine TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA S SEJE ZUPAN ZELI POLICIJSKO INTERVENCIJO PROTI LAČNIM RREZPOSELNIM DELAVCEM uai.l., zi.ov izuiai- ... v n---. mače grede; 22.00 Ple*:'t® italD®> 23.00 Zadnja poročila v ščini; 23.10 Glasba za Miti najmanjše obsodbe diktata od 8. oktobra in popolno zamolčevanje odpora ogromne večine prebivalstva proti povratka Italije - Kominformist Postogna in „socialist“ Robba v vlogi modernega Nerona Viduli priznava, da so demonstracije brezposelnih spontane in graja sindikalni organizaciji ES in DZ, da nista znali preprečiti demonstracij, ki niso v skladu z njegovo iredentistično politiko Dvodnevne demonstracije brezposelnih delavcev so imele odmev tudi v dvorani tržaškega občinskega sveta, ki je na sinočnji redni seji o tem razpravljal. Sicer je bilo pričakovati, da bosta dva sindikalna »predstavnika«, kominformist Radich in demokristjan Novelli (Neumann) o tem mnogo govorila in dokazovala svoje teze o «vzrokih brezposelnosti« itd. itd. Prvi je govoril Radich, ki je sicer ugotovil, da je glavni vzrok teh demonstracij obupen gospodarski položaj mesta, visoko število brezposelnih in vedno manj dela. Nato pa je poudaril, da med demonstranti niso bili sami «iz-zivači« ampak da so bili tudi resnični brezposelni delavci. Zahteval je, da zavzame občinski svet stališče do sedanjega stanja brezposelnosti in splošne gospodarske krize; po. vedal je, da je obiskal rimskega emisarja Caffarellija, načelnika urada za javna dela, ki mu je zagotovil, da bo SELAD zaposlila večje število brezposelnih ter da je nujno, da se še v večji meri zadovoljijo zahteve brezposelnih, da se s tem »odvzame raznim kalivcem miru vsaka možnost izkoriščanja sedanjega stanja«. Kot vidimo je bil kominformist Radich popolnoma na li. niji: najprej je #zadovoljil» brezposelne in delavce s priznavanjem resnega gospodarskega stanja, visokega števila brezposelnih in se upal celo reči, da demonstranti niso bili sami «izzivači». Nato je govoril o zagotovilu rimskega emisarja, za nove zaposlitve delavcev, končno pa je zahteval «zadostitev zahtev brezposelnih«, da se »odvzame raznim kalivcem.. itd. itd...« Radich in vsa njegova kominformistična druščina v občinskem svetu dobro ve, da ni bilo med demonstranti nobenih izzivačev ali kaliv-cev. Ce so demonstranti napravili kakšno nepremišljeno dejanje, so ga napravili iz obupa. Demokrščanski «sindikalist» Novelli pa je šel še dlje od Radicha Demonstracije je o značil za izgrede, obtožil je radio Koper in «neki tisk«, da skušajo napraviti razkol med brezposelnimi ter nato vratka Italije. V resolucijah in v izjavah na sinočnji seji v Miljah pa ni bilo o tej volji prebivalstva niti govora zaradi tega, ker to enostavno ne prija kominformističnemu vodstvu, ki zdaj koraka roko v roki z italijanskimi nacionalisti. Zaradi tega je popolnoma jasno, zakaj v resolucijah dolžijo ZVU, da je edina odgovorna za krvave dogodke v Trstu in hočejo s tem opravičiti fašistične tolpe. Obenem pa »računajo na podporo italijanskega parlamenta za svoj obstoj sedaj in v prihodnosti« ter poudarjajo nedeljivost obeh con Tržaškega ozemlja; seveda, da bi vse skupaj pobrala Italija. Poleg tega pa poudarjajo povezanost Milj s Trstom in zahtevo po plebiscitu v obeh conah po rimskem receptu. Po dolgem uvodu župana, ki je med drugim tudi dejal, da je prišlo do skupnega nastopa in da je bila seja sklicana zaradi tega, ker da Tito zahteva tudi Milje, in po čitanju resolucij so se oglasili k besedi zastopniki političnih skupin. Kominformist Postogna in demokristjan Visintini sta govorila o »terorju« ki da ga izvajajo v Mil jak ih hrilbih skupine iz cone B. O tem je tudi govora v eni izmed resolucij. Že pred časom smo pisali o resničnem terorju v Miljiskih hribih. Toda ta teror izvajajo kominfor-misti, ki imajo v svojih rokah občinsko upravo. In temu terorju po vaseh je treba resnično napraviti konec. Postogna, ki se je zdel kot napihnjeni tribun, je ob zaključku izjavil, da bi v primeru izročitve Milj Jugoslaviji meščani porušili do tal svoje mesto. Gromska strela! «Socialist Robba pa je za požig mesta. «Zažgali bomo vse mesto, da bo gorelo kot Rim pod Neronom«, Take «buffonate» na »zgodovinski« seji. Do tega pa ne bo prišlo, ker kakor je dejal Postogna, se je ljudstvo že pomirilo in izglasovane resolucije bodo poslali vsem italijanskim strankam, Organizaciji ZN in vsem večjim mestom na svetu. ob nenadni in P našega predrage® se najtopleje znancem in P£ tudi kolektivom P£ štete v* ražena sožalja, za n če0et & za vse osta^n „a . TELEFONSKE številke ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči kril: 66 «• Gasilci: 2-23 Policii« 2 - 23 V*č sto demonstrirajočih brezposelnih delavcev pred občinsko menzo v Drev, XX. sept, ^MORSKI DNEVNIK 21. novembra 1958 FAŠISTIČNA VARIANTA „NAJBOLJ POŠTENE STRANI VSE SODOBNE ZGODOVINE" .UNCOLNO VA“SPOMENICA IN 6. PELLA svojem imperialističnem apetitu se tudi sedanja italijanska vlada ne odreka metodam in ci-'ienh ki neposredno izhajajo iz fašističnega arzenala laži, potvorb in zgodovinskih falzifikatov ^JSloameriški sklep od 8. mnogo več. On je ob tej pri-ra rimski vladi .j Vv —*iaui o C lic «°sca. Gospod Eella je iz-'i fl’ rea'*ve ne smatra okončno, kajti italijanska / ••zn j a staja Po priključitvi cone B nezadovoljena. Ko da- jj rcillno. da sta Trst in co-l*apa 23 *ta^° sam° prva J®skega imperializma , *anu- to niso več samo , 'dpostavke proti samo niti zaključek na 1 Prejšnjih izkušenj. V ij se danes odkrito in ce- itlliji «0SLUradne strani govori o n., ba3a.nju» Istre, Reke in "ffiacije. Ali m vprav sedanji pred- i!šnilc italijanske vlade go- Pella še leta 1951, ko je h ®’nister za finance v ita-tu J j vladi izjavil v Merle-ili jif ^Prag''a’ da Italija mi- lijaBa Domačijo in da bo Ita-6, tedai> ko bo prišel čas vsej svoji popolni sili Osv J* uu pi lisci bdi bii0 2°3^lt-1 DaImacii°? To ic »ttip • ’ Jun‘ia 1951, ko so v , J®*** kraju odprli o- ia ,n° šolo za otroke istrskih matinskih beguncev. Le-in sicer 13. septembra is (2, gosP°d Pella v svojem iiiti^°Vinskem govoru« na etn Kapitolu rekel še liki napravil nekaj zelo per-fidnega, kar sicer ni opazil zunanji svet, kar so pa z navdušenjem sprejeli ekstremni iredentisti v vs%j Italiji. Gospod Pella je rekel; «Naj tu odjekne napotek Abrahama Lincolna Makedoniju Meloni-ju, napotek, ki je bil izrečen pred sto leti in katerega je Giuseppe Mazzini sam prevedel z rosnimi očmi in razburjenim srcem in katerega je Carducci mnogo let pozneje ocenil kot «najbolj pošteno stran vse sodobne zgodovine« (citirano navedeno iz «Esteri» Rim št. 17 leto 1953). KAPITOL 1953 Gospod Pella ni navedel poslanice bivšega ameriškega predsednika Lincolna iz leta 1853, ki naj »odjekne« 1953. leta z rimskega Kapitola, in s tem je pustil tistim, ki jih le-ta zanima, da jo sami poiščejo in vidijo kakšne pravice daje Lincoln Italiji in kje bi naj bile bodoče italijanske meje. Na vsak način ne na Morganovi črti niti na meji cone B, pa celo niti na stari rapalski meji. Lincolno- va meja Italije je Mussolinijeva meja iz leta 1941, in to torej mora «odmevati» z rimskega Kapitola leta 1953. Italijanski tisk se je verjetno zavedel «gorostasnosti» te Pellove izjave in je zato ni niti tolmalčil in niti vzel v pretres Abrahama Lincolna Toda v listu «pifesa Adriatica« v glasilu »nacionalnega združenja za Julijsko krajino in Dalmacijo« v številki z dne 19. septembra 1953 je bil objavljen komentar, v katerem je med drugim rečeno; «Kaj še zahtevamo? Med julijskimi in dalmatinskimi begunci ni ostalo neopaženo zelo učinkovito spominjanje na spomenico Lincolna Meloniju, v kateri je veliki ameriški predsednik izrecno priznal italijanske pravice na Jadran s tem, da je tem pravicam dal mnogo širši obseg kakor je tesna cona B, o usodi katere se danes razpravlja... Pokrajine, ki so bile z diktatom odtrgane od domovine (Istra, Reka in Dalmacija op. ur.) so bile o-menjene v govoru predsednika (Pelle) pa četudi današnje razmere ne dovoljujejo, da bi se poskušalo storiti zanje karkoli. Toda... prišel bo dan!« Uncoln v črni srajci Heli nt'sti so odlično razu-is n.g?sP°da Pello. Trenutno ’lorir -as’ danas se je treba 1 šele za Trst, toda na !'s‘° bo Prišla tudi Istra, Re- ojj *n Dalmacija. Komentar baz n)en6ga lista najbolje do-C! kakd je treba oceniti i^nosežnost in težo Pellove •'■Sli kako je treba oceniti ■TOti r,Ske načrte- Da se g°" Uj v- ,*a v svojem govoru za^o aPitQlu ni zaletel in v tud; U nePremišljeno omenil , 'Lincolnovo spomenico, ld' tudi po tem, da je svoj govor predhodno Pripravil in ga čital. an° Važnost pa je gospod Lin" dal svojemu omenjanju »o Njivo sila ^ncoin 'ifi ■ Ve spomenice se lahko 'D0 lz dejstva, da je mesečni ti je tienti di vita italiana«, >iitv Uradno glasilo predsed-ji julijanske vlade v svo-%3 od novembra leta HoVoV celoti prinesel Lincol-t«kst0 <(sP0IPenico» takoj pod I?; Cl»‘V° Pri tem pa je dej- Pellovega govora. da r‘nesei to, le omenjeni časopis 'Lincolnovo spome- Samo v domači izdaji litji ®m ko je v izdajah za 0 ° to izpustil). v Ja j Vo r bomo pogledali prati^ sn’co o tako imenovani ^aes°K ^i sP°menici»i ki je lp°da tako vazna za go-ludi bomo pogledali lej o ,ako to stvar prikazuje d®lijanski imperialisti. tde^cedonij Meloni je bil iio,ti na-i°lj vplivnih osebij^ ltabjanskega Risorgi-’5kW ^rePoroda) v pre-V stoletju to se pravi L«jaiaU’. ko se je Italija osvo-baje . ln zedinjala. Meloni je biku ieta 1888 pisal predsed-tefti j lnc°inu pismo v kate-! °d niega zahteval, naj ®Vi°peVoie mnenje o ureditvi 'lSlija *n Predvsem o bodoči hi) državi. Lincoln naj v sVojem odgovoru Me-teg napadel Avstrijo zara-*atbiotn’ *^er drzi pod sv°i'm L«, Lombardijo in Benet-■'ko ll*V-toda hkrati tudi Istro, lil i«asun Dalmacijo, ki so «ita-»6'* Lincoln naj bi bil ; Pokra0;da Italija dobi vse *lo i Jme> vso jadransko Wan ? Ce^° Albanijo, in da ■ "nsko “is. »sko Morje postane ita- )ezero. *))Va^‘’npolnovem pismu so ■ itjr naslednji odstavki: \ Meloni, Hum- %iCo 1 Je izročil vašo spo-°*t u'" ^aša vljudna pozor-it 'Q 0 Pr*v želite moje mne-al8P°lit^ni ureditvi Evro-N A, lskreno veseli... Glede % zac'i°, Vam je Hum-h ehjuer.Jetno Pisal o mojem 'raciji' nek' dod°ši konfe- nemških držav, mora S ti g združenja Nemcev iz vesarstv.niienega avstrijskega Alti Sg tud* Alzacija nujno Ibikou* muest0’ kaJU nlč Li to 0 nooglo opra- '*vršen ga nasilja, ki je bilo i,4 Prvnt- k° bila ta odtrga-kr se nni d°movini... In ka-/flViCa more opravičiti ta 'cin tak 0 se ne more opra- m on “c mule ,, Utna 8 • druga. ki je še bolj Std; pJrila'n„‘n. ki J0 i® Anglija «0,1os ^‘ .dkodo uboge Irske. Arar Irsk* mora priti .^dje r,r.a tako, da ona dobi Er'1' severi meje- mišljeno pri afski av glede na etno-sme Zna®ai- V načelu se „ ega n dovoliti požrešnosti tv,ga- Pi-r°da na škodo dru-h b alf76 sv°bode ne bo a Pri?„° se vsem narodom 44Iski 'tl. ‘b, Ost, 'zna zakonita neodvi- daak° Pravico ima An- 81 Prisvaja Gibraltar in Malto? Ali ni to neupravičeno prisvajanje, dejansko izvajanje roparskega in gusarskega prava? Ali se s tem dejstvom posredno ne priznava, da ni noben narod dolžan spoštovati tuje oblasti?« V nadaljevanju svojega pisma Lincoln govori o barbarskih invazijah, ki so uničile rimsko cesarstvo in s tem ne le zaustavile napredek, ampak vrgle človeštvo za mnogo stoletij nazaj. V nadaljevanju dalje zelo patetično govori o Rimu; »Tisti Rim, ponavljam, ki bo čez določeno več ali manj kratko razdobje moral postati svetla prestolnica Združenih držav Evrope v nasprotju z onim sistematičnim rušenjem vsakega najosnovnejšega načela svobodne neodvisnosti, ki jo izvaja in ki jo je doslej izvajala domišljava mala Anglija, ki despotsko vlada nad Malto in Gibraltarjem, ki si ju je neupravičeno prisvojila na morju, kjer nima kaj iskati, na morju, za katero velja sveti izraz «Mare Nostrum« velike matere Rima...« BENEŠKO JEZERO Potem ko trdi, da ima edino Rim pravico do Sredozemskega morja, govori Lincoln o Italiji, ki mora doseči svojo popolno politično neodvisnost ter nadaljuje: «Ves italijanski polotok mora biti povsem združen v eno samo državo z vsemi tremi največjimi otoki (Korziko, Sardinijo in Sicilijo) z Lombardijo in Benečijo, z obema Benečija-ma (Tridentinska in Julijska) celotno, brez škodljivih skokov in krčev, in absolutno posedovati nekdanje beneško jezero od Reke do Boke Ko-tarske neprekinjeno skozi vso Dalmacijo, z dodatkom vse Albanije. Edina italijanska e-notnost, ki se more priznati, je ta. Oni ki bi tega ne priznal, tepta načela političnega poštenja, da bi pripravil za bodočnost najbolj krvavo in morilsko, vojno. Dalmacija ima svojo nacionalsa enotno zgodovino, ki je stara že polnih 22 stoletij. One nacionalne skupine, ki so se nasilno vrinile na škodo domačega italijanstva, so sestavljene od najbolj barbarskih in najbolj divjih narodov sveta, Bolgarov, Hrvatov in Srbov, ki nimajo, in to predvsem Srbi, v svoji dediščini prav nikake druge slave, razen umorov, zločinov, pokolov in vsakovrstnega vandalizma, v vseh svojih socialnih gradacijah, ki so družbi v sramoto. Ti narodi morajo biti temeljito očiščeni od naroda višje civilizacije v imenu najbolj človečanskih načel«. Potem ko je izrazil vso svojo mržnjo proti Slovanom, Lincoln baje tako govori o Dalmaciji; «Ona slavna Dalmacija, tako simpatična, tako prijazna, ki je bila izdana v Kampo-formidu, in prodana Avstriji in nato izročena Napoleonu, Vašemu velikemu rojaku, ki je ovenčal s slavo in denarjem Francijo, namesto Italije, tako kot je tudi knez Evgen Savojski napravi) z Avstrijo, kakor je napravil Krištof Kolumb s Španijo in nadalje Catooto z Albionom (Anglijo)...« Lincoln nadalje našteva cel niz osebnosti, naj bi bile italijanskega porekla, in ki. so napravile velika dejanja. Nato nadaljuje; «In Albanci so Italijani in nič več; namesto mene naj govori Sicilija in južni del Vašega polotoka...« O italijanskih pravicah do vsega Jadranskega morja Lincoln piše; «Beneško jezero ne sme biti več v tujih rokah. Ne priznati popolne priključitve brez kakršne koli izjeme Italiji je — za prebivalce vseh držav in tudi za rojake Franklina in Washingtona — pravi matricid...« Ko se prečita ta spomenica, ki naj bi jo bil napisal Lincoln se dobiva prvi vtis, da ameriški predsednik tedanje dobe ni mogel misliti tako, ker je nasprotoval i mišljenju i načelom, ki izhajajo iz tega teksta. Na prvi pogled se opazi, da to niso mogle biti niti ideje niti načrti tedanjih Italijanov, kajti Mazzini je v tej dobi priporočal umerjenost v teritorialnih zahtevah in poudarjal, da je Soča skrajna meja Italije na Vzhodu, in pri tem izključeval Trst iz Italije. Mazzini je v tej dobi bil za bratstvo med Italijani in Slovani in za solidarnost v borbi za svobodo. Tommaseo pa je pisal o slovenstvu Dalmacije, ki je prišla v iredentistične načrte šele neposredno pred prvo svetovno vojno. Cavour in La-marmora sta več let po tem pismu, ki naj bi ga bil napisal Lincoln, odrekala Italiji pravico do vzhodne obale Jadrana in celo pravico do Trsta in v tej dobi ni v Italiji nikomur prišla niti na pamet ideja o Rimu kot glavnem me- kot sam Mazzini in v kate stu Evrope. Ali niso vse te «ideje» iz »Lincolnovega pisma« vzete iz fašističnega inventarja med obema svetovnima vojnama? In tudi ono, kar naj bi bil Lincoln govoril o Ameriki, ki jo je «Rim odkril, osvobodil, vzgojil in očuval« je vse prej kot avtentična misel Lincolna ali katerega koli tedanjega ali sedanjega Američana, kajti Rim ni niti odkril, niti ustvaril niti osvobodil ln še najmanj vzgojil ali ohranil Amerike. To, da je Krištof Kolumb bii morda Italijan, stvari ne menja. Toda tako postavljanje odnosov med Rimom in Ameriko, in nato med Rimom in vsem svetom v celoti ustreza Mussolinijevi imperialistični megalomaniji s katero je Mussolini vedno poudarjal inferiornost angloameriškega sveta v primerjavi z »univerzalnostjo« Rima. Izredno značilno je, da se Lincoln tako ostro izraža na račun Anglije in njene oblasti nad Malto (katero si je Italija v zadnji dobi skušala na vse načine prisvojiti), da govori o Gibraltarju v onem smislu in duhu, ki označujejo Italijanske težnje Italije novejše dobe, nikakor pa ne v smislu in duhu, ki je vladal v dobi Risorgimenta. (Preporoda). Se bolj značilno pa je, da Lincoln, (baje) daje francosko Korziko Italiji in da celo Napolenona proglaša za čistega Italijana, ravno tako kot so to delali italijanski fašisti v novejši italijanski dobi. Nas najbolj zanima tisto poglavje Lincolnove »spomenice« v katerem se govori o Dalmaciji, o naši obali od Trsta do Boke in o Jadranskem morju kot o «Beneškem jezeru«. To je hotel gospod Pella danes podčrtati in smatramo, da je umestno, da nas na posreden in zelo perfiden način označuje za «barbare, morilce« in podobno. Lincolnovo pismo, ki ga o-menja gospod Pella, predstavlja najbolj vulgarno potvorbo. Pellovo «odkritje», tega pisma in njegov gesta je še tem bolj perfidna in zasluži še večjo obsodbo, če upoštevamo, da je ta potvorba delo Benita Mussolinija. „URAD ZA LAŽNE DOKUMENTE** V reviji «11 Ponte«, ki izhaja v Firencah, je v št. 4 od lanskega leta pisal o Lincolnovem pismu poznani italijanski zgodovinar Gaetano Sal-vemini, in to ob priliki izdaje neke iredentistične knjige, v kateri je naveden Lincoln v zvezi z italijanskimi zahtevami glede Dalmacije. Salvemini piše o tem sledeče: «Leta 1919 je Mussolini prvič objavil v svojem listu «11 Popolo dTtalia« neko pismo Abrahama Lincolna Ma-cedoniju Meloniju, ki naj bi ga bil prevedel nihče drugi rem je Lincoln nudil Italiji Dalmacijo. To pismo se je pojavilo zato, ker je v tem času leta 1919 na mirovni konferenci bil predsednik ZDA Wil-son proti priključitvi Dalmacije Italiji. Slo je za zelo nespretno potvorbo, ki je v Ameriki ni jemal resno niti eden izmed strokovnjakov in poznavalcev Lincolnovih spisov. Sicer pa, že v Italiji, preden je tekst dospel v Ameriko, je bila stvar že razkrinkana. V nekem kraju v Italiji (v generalštabu ali v, ministrstvu za zunanje zadeve?) je moralo< obstajati nekaj takega kot «Urad za lažne dokumente«. Iz istega urada je že leta 1911 izšel lažen dopis Rohifs-Camperio-Crispi, da bi se Italijani naščuvali na osvajanje Libije. Pozneje, leta 1915 je ta urad oskrbel predsednika vlade Salandro z nekim lažnim dokumentom, s katerim naj bi on opravičil italijanski poseg v vojno. Dalje; iz istega urada je Mussolini dobil neko lažno pismo, nekega avstrijskega generala, s katerim bi se naj dvigala hrabrost italijanskih vojakov«. V tem primeru je Salvemi-nijevo mnenje najbolj kompetentno glede na veliko avtoriteto, ki jo on uživa kot zgodovinar v Italiji in v svetu. Izredno važno je Salvemi-nijevo vprašanje: «Ali ne pripravlja morda oni urad za potvorbe novo gonjo za italijanske zahteve do Dalmacije v smislu Lincolnovega lažnega pisma?« V listu «11 pensiero Mazzi-niano« od 10. februaria 1952 je bilo govora tudi o tem falzifikatu. Terenzio Grandi, omenja knjigo uClovek, ki je osvobodil sužnjev, v kateri je bilo vnešeno tudi Lincolnovo pismo in z zgražanjem poudarja, da ta vulgarna potvor- ba dela sramoto italijanski znanosti in pristoji samo fašizmu. List, v katerem piše Grandi tako, nosi v svojem naslovu tudi ime Mazzinija. In prav mazzinianci trdijo, da Mazzini ni nikoli čital in še manj prevajal iz angleščine Lincolnovega pisma, odnosno njegove potvorbe. (Pella pa celo trdi, da je Mazzini pri prevajanju jokal!) Toda ne glede na to ali je «Lincolnova spomenica« potvorba ali ne, v tem primeru je važno predvsem to, da je gospod Eella s pomočjo te «spomenice» hotel podčrtati smer, kamor teži njegova vlada in kakšne konkretne ozemeljske zahteve ima. Trst, cona A in cona B zares niso nič drugega kot prva etapa v načrtih sedanje Italije. IVE MIHOVILOVIC / Pella — v vlogi ustanovitelja tretjega (»bodočega«) italijanskega cesarstva — kakor si zamišlja srbski karikaturist Pier Križanič. v SATELITSKIH DEŽELAH NE NAJDEJO IZHODA IZ KRIZE Skoro 8 milijonov ((pri priča o odporu vsega poljstoa naroda Pred kratkim smo pisali o razmerah na Poljskem in sicer o tem, kako Sovjetska zveza izkorišča velikansko bogastvo poljskih rudnikov premoga in kako skuša so-vjetizirati Poljsko na najbolj grob način. Tudi danes se bomo lotili tega problema, ven- Vod, po katerem oskrbujejo termično elektrarno v Aliverju v Grčiji z gorivom iz bližnjega ležišča lignita. ZAOSTRITEV »LOVA NA ČAROVNICE* V ZDA dar v povsem drugi luči. Stalinova smrt in dogodki v Moskvi, ki so se razvijali zatem, so izzvali neizbežne posledice tudi v ostalih državah sovjetskega bloka. Tudi Poljska ne more biti izjema. Toda prav v primeru Poljske se je pokazala ona podrepniška vloga, ki jo igrajo moskovske lutke porazdeljene po prestolnicah posameznih kominformističmh držav, kjer se opaža čedalje večja razdalja med vodstvom države in ljudskimi množicami. Medtem ko je v večini držav sovjetskega bloka prišlo v zadnjem času do nekakega popuščanja tako v gospodarstvu, kakor tudi v politični odvisnosti od Moskve, se je popuščanje, o katerem je govora, pokazalo na Poljskem le v gospodarskem odnosu, dočim so politične razmere šle v povsem nasprotno smer, namreč k še večji birokratizaciji politične oblasti in politične strukture. Kriza v kolektivizaciji poljedelstva Primer Haryja Trumana, bivšega predsednika ZDA, ki ga je te dni posebni odbor za ugotavljanje protiameriške dejavnosti pozval na odgovornost, češ da je v času svojega predsednikovanja postavil na odgovorna mesta v državni administraciji ter ščitil osebe, ki so pripadale sovjetski obveščevalni službi, je presenetil ves svet. Kako tudi ne! Do nedavnega še prvi državljan velike in bogate dežele, čislan in upoštevan od svojih ljudi, pa tudi drugje v svetu, se danes, še ne dobro leto, odkar je zapustil Belo hišo ter se umaknil v privatno življenje, na lepem znajde pred dejstvom, da se skuša obdolžiti za stvari, ki niso daleč od izdajstva, za katere bi po zakonu moral biti — če se mu kaj takega dokaže — tudi najstrože kaznovan. Človek bi skoraj ne verjel, da je to res. V ameriški zgodovini doslej ni bilo primera, da bi se bil bivši državni predsednik kdaj klical na odgovornost s podobno motivacijo. To pa dokazuje, kako močne so podtalne sile. It' so s' zadale nalogo, da uničijo obstoječe demokratične svoboščine, zakonitost ter vnesejo med množice državljanov občutek negotovosti in preplaha, sile, ki enačijo najmanjši demokratični izraz s protidržavno, »komunistično« dejavnostjo v težnji, da bi vsak tak izraz zadušili s postopnim vnašanjem med množice nekakšnega napol legaliziranega terorja, ki '•e bo y določenem trenutku izoblikoval v že znani sistem najhujšega fašističnega nasilja. Lov na čarovnice, kakršnemu lahko danes prisostvuje ameriška javnost, ne more biti dober znak za bodoči razvoj te dežele, je pa nasprotno očiten dokaz slabosti režima, ki v njem lahko pride do takšnih političnih ekscesov. Nad ameriškem ljudstvom visi danes strašna nevarnost: pod parolo borbe proti komunizmu se v resnici teži za odpravo njegovih osnovnih družbenih in političnih demokratičnih pravic, ki si jih je do danes priborilo. Cilj te protikomunistične gonje pa je v prvi vrsti ta, da bi se preplašili ne samo ameriški delavci .temveč vsi demokrati, ki verujejo in streme za tem, da bi se v okviru sedanjega buržoaznega parlamentarnega režima le našla kaka pot do neke »splošne nacionalne sreče«. Toda najreakcionarnejšim strujam na ameriškem političnem prizorišču je potrebna neomejena diktatura, železna diktatura v imenu vsemogočnega kapitala. To je bistveni namen, ki bi ga hoteli doseči z metodami svete inkvizicije, za kar so mobilizirali MeCarthyja, ki mu tako pristoji vloga in dostojanstvo modernega ameriškega Tor-quemade. Toda, če privedejo te obnovljene srednjeveške anomalije do tako očitno nesmiselnih ukrepov, da se meni nič navadnih ameriških državljanov: delavcev, farmarjev, intelektualcev idr.? Kdo se more potemtakem sploh počutiti varnega v svojem domu? Kdor koli je lahko obdolžen kot sovražnik ZDA Ob tem si lahko upravičeno zastavimo vprašanje: Kaj pomeni torej ona toliko slavljena »prava«, parlamentarna t. j. zahodnoevropska ali ameriška demokracija? Govori in piše se o njej kot o nečem, kar je doslej najboljšega in najlepšega uspel doseči človeški rod. Na slednjem koraku lahko čuješ, kako je ta demokracija do popolnosti istovetna s pojmom svobode, češ: prost si, lahko uganjaš kar ti drago, govori, piši, či-taj, kakor te je Volja, svobodno trguj, večaj imetja, nihče ti tega ne sme braniti itd. Toda, kakor bo to res, so vendar v tej svobodi, ki je prejkone zelo blizu oni v džungli, kjer je zajcu dana vsa svoboda ,da se pusti požreti od močnejše lisice, so vendar močnejše zveri tiste, ki v njej lahko vladajo in z njo gospodarijo. V resnici, ne vidimo nobene razlike med takšnim pojmovanjem svobode in demokracije in onim ortodoksnim stalinskim socializmom, ki pravtako v imenu »svobode« in zaščite pred namišljenimi sovražniki dan za dnem uprizarja najbolj nečloveške represalije proti vsem, ki sta jim pri srcu resnična svoboda tebi nič obdolži in napade Kar se danes dogaja v ZDA, bivši državni šef, kaj naj je s stališča objektivne anali- si potem mislimo kar za- ze pojmov o svobodi in de- deva demokratične pravice I mokraciji prav toliko zanimi- vo, kolikor je hkrati tudi skrajno nevarno za ves svetovni mir. Kar zadeva sam Trumanov primer, naj omenimo, da je pozdraviti Eisenhowerjev nastop v obrambo bivšega predsednika, ne toliko zaradi Trumanove osebnosti, kolikor zaradi tega, ker moremo ob tem sklepati, da v ZDA kljub vsemu še vedno obstaja določena pripravljenost na odpor proti skrajnim reakcionarnim silam, ki teže za tem, da se popolnoma afirmirajo, se pravi, da utrejo sebi prosto pot do absolutne oblasti, do neomejenega razpolaganja z a-meriškim živim in mrtvim kapitalom, ki bi ga nedvomno še isti trenutek investirali v kakšno novo imperialistično pustolovščino velikega stila. Omenjenih reakcionarnih sil, kakor tudi njihovih posameznih eksponentov, na pr.; Mc Carthyja, nikakor ne gre podcenjevati, čeprav je omenjeni senator v najboljšem primeru nekoliko prismuknjen, zakaj moč njihovih sredstev je tako učinkovita, da se jim celo administrativni aparat OZN ni mogel ogniti, ko so hoteli potipati med njegovimi uslužbenci. Pred resnično nevarnostjo ne gre vtikati glave v pesek. Danes se zdi McCarthy prismojen, jutri pa lahko ta prismojenec v imenu svojih gospodarjev prevzame oblast in pahne ameriško ljudstvo in ves svet v največjo nesrečo. Kot rečeno, nikdar ne pozabimo primera s Hitlerjem in Mussolinijem; upoštevajmo in učimo se iz i zgodovine. Kot primer za 4o bomo vzeli razmere v poljedelstvu in nedosleden razvoj «politične linije« sedanjih voditeljev poljske republike. Danes so na Poljskem prenehali s siljenjem kmetov v obdelovalne zadruge in v zadnjem času se opaža, da ne organizirajo nobene obdelovalne zadruge več. Na vsem Poljskem je bilo doslej organiziranih okrog 8.000 obdelovalnih zadrug m pri tem številu so ali bolje bodo tudi ostali. Zanimivo Pa je dejstvo, da poljskih kmetov danes ne silijo več v zadruge ,toda tudi kmetom, ki so doslej bili primorani stopiti v kmečke obdelovalne zadruge, ne dovolijo izstopa lz njih. Poglejmo sedaj nekoliko protislovni razvoj politike varšavskih lutk na podeželju. Clan centralnega komiteja Delavske stranke Poljske Viktor Gros je takoj po koncu zadnje vojne Izjavil sledeče: «Naš novi družbeni sistem, ki ga bomo zgradili v Poljski, ne bo podoben niti zapadne-mu niti sovjetskemu vzoru, ampak bo specifično ustrezal našim razmeram ter bo najprimernejša pot za izgradnjo socializma, bo, na kratko povedano, poljski način«’ Približno v isti dobi je podpredsednik vlade Mine izjavil sledeče: «Odbijam fantastična, provokatorska ter od sovražnika razširjena podtikanja, da stremi naša vlada h kolektivizaciji poljedelstva in da bo po agrarni reformi prišlo do kolhozov. Mi trdno vztrajamo na temelju zasebnega gospodarstva v poljedelstvu...« Ce bi danes pokazali ti dve izjavi Mincu ali pa Grosu, ki jima gotovo ne bilo prijetno. Toda Gros in Mine sta navajena na protislovja in žal ne samo ta dva, ampak večina vodstva Delavske stranke Poljske, saj bi sicer bilo nerazumljivo, kako je mogel Boleslav Bjerut leta 1951 in 1953 na VII. oziroma VIII. plenuma centralnega komiteja Delavske stranke Poljske trditi nekaj, kar je v popolnem nasprotju z omenjenima izjavama Boleslav Bjerut je namreč trdil, da bi zamisel o »posebni poti v izgradnji socializma« ali konkretno o «poljski poti«, ki bi bila različna od sovjetske poti, »nujno vodila v nacionalno izdajstvo in ponovno restavracijo kapitalizma.« Da je to plod breznačelno-sti voditeljev poljskega ljudstva, je povsem jasno. Res je sicer, da je tu vmes tudi izsiljevanje sovjetskih mogotcev, toda varšavski možje so v tem klečeplazenju zabredli že tako daleč, da so uvedli v svojih političnih organizacijah in celo v sami Delavski stranki Poljske pravilo, da je vsakdo, ki bi na kateri koli način skušal delovati proti tej politični liniji oziroma proti sovjetskemu vmešavanju v poljske zadeve, Že s samim tem obsojen kot nasprotnik »stvari« in, po izjavi enega najvišjih funkcionarjev poljske delavske stranke, se «zavest članov partije, njihov patriotizem in predanost stvari socializma meri z njihovim stališčem nasproti Sovjetski zvezi«. Povsem razumljivo, da je poljskim voditeljem, ki so izgubili že vsako zvezo s poljskim ljudstvom, nujno potrebna še posebna organizacija, ki naj omogoči »vnašanje sovjetske linije« v vse družbeno življenje «a Poljskem. Ker za to še ni dovolj največja politična stranka Ljudska fronta, in ker ne zadostujejo sindikati ter sama Delavska stranka Poljske, so uporabili v to svrho Društvo poljsko-sovjetskega prijateljstva, ki naj v okviru kulturnih, znanstvenih in vseh podobnih «zbližanj» vnese med poljsko ljudstvo tistega duha. ki ga diktira Moskva. To je po številu največja organizacija na Poljskem, saj šteje ni£ manj kot 6 milijonov članov, to se pravi 25 odst. vsega poljskega ljudstva, in je tiklov v poljskih mestih. Z druge strani pa se je čedalje bolj opažal odpor tudi nasproti birokratskemu sistemu na vasi in v vsej javni upravi. Ker pa uvajanje sovjetskega sistema na Poljskem ni šlo tako, kot so si oni želeli, so si varšavski politični voditelji, kot smo že omenili, umislili organizacijo, ki naj to propagira. Mislimo namreč na Društvo poljsko-sovjetskega prijateljstva, ki pa kljub velikanskemu številu svojega člans.tva ni prineslo zaželenih sadov. Zato je v zadnjem času izšel poseben zakon, ki naj te »pomanjkljivosti« popravi Gre namreč za tako imenovane «svete» v vseh področjih u-pravnega aoarata. Spričo ciljev, ki ostajajo nespremenjeni, pa moramo tudi temu najnovejšemu ukrepu poljskih birokratov prerokovati isti u-speh, ki so ga dosegli do danes na vseh popriščih javnega življenja in gospodarske dejavnosti. P0ZAH0DN1 BEJNEŠKI SLOVENIJI zajela v svoje vrste samo v času od zadnjega kongresa do danes nič manj kot en milijon in pol ljudi. Nič čudnega torej ni, če so poljske oblasti dale tej organizaciji še iziemno velike možnosti delovanja. Ta organizacija ima na razpolago veliko število dvoraji, kinematografov, potujočih kinematografov, knjižnic, krožkov, revij, časopisov in vsega podobnega propagandnega materiala_ To velikansko število članov društva pa je v obratpem razmerju z razpoloženjem ljudstva, kajti vprav Poljska je doživela že v času vojne ter po vojni preveč udarcev od Sovjetske zveze, da bi lahko gojila do nje kako posebno naklonjenost. Toda vodstvo organizacije, kakor tudi vodstvo vseh političnih strank na Poljskem se nikakor ne zanima za to, ali so novi člani zares navdušeni za organizacijo, ali pa so se vpisali vanjo le zaradi razmer, v katerih morajo živeti. Društva poljsko-sovjet skega prijateljstva Toda pustimo to ob stran, in poglejmo raje na učinek vsega tega velikanskega aparata na poljsko prebivalstvo. Ze prej smo rekli, da se je kolektivizacija poljedelstva na Poljskem ustavila. Vzrok temu je bil stalen odpor poljskih kmetov proti njej, nadalje je bilo vzrok temu stalno upadanje proizvodnje in omanjkanje prehrambenih ar- 5. Ako bi pa hoteli napraviti gorsko turo od Fiplana sestopajoč pod farno cerkvijo po trdi izdelani strmi stezi, posoti * ostrim kamenjem in gruščem, ki se pogreza v globel pod nami na njenem najnižjem mestu, kjer si utira pot krasna gorska rečica Bedroža s svojo kristalno čisto vodo, bi prišli po dobrj polurni hoji do mosta, ki je razpet v drznem loku preko rečice. Most se zdi starejši kot je. Včasih je služil za prehod kar hlod, po katerem so hodili Brježani «h mejši tu-u sv M. Magdaleni.« Od tu se je bilo treba pripraviti za vzpon, na polurno jako naporno hojo po strmi stezi in stopnicah vsekanih v kamen ali vrezanih v zemljo, da pridemo na vrh k prvim hišam. Tako smo prišli vsi prepoteni in utrujeni od dveurne hoje v zadnje naselje Brega Mihelci( laško Molinat). Ime ima po mlinu pri Bedroži, ki je sedaj podrt. Pokrajina tu Pod temi gorskimi sklopi od Campona do Postončica nad Terom je že primerna za gorske ture. Na levi imamo Kvarnan, ki ga že prej omenjamo, pred nami proti zahodu je gorsko sedlo Fo-rador, onkraj tega na brežini pod strmino Campona pa starodavno mestece Humin. (Gemona). Z Brega se pride po označeni in sedaj dobro popravljeni stezi v dobre pol ure v Podbrdo in od tod v Ter in dalje v Tarčent, do koder je 8 km. Priporočam nedeljskim izletnikom in hribolazcem obisk teh krajev, da se utrdi s stikom s ta-mošnjim prebivalstvom narodna zavest. Tudi to ljudstvo potrebuje razvedrila zlasti, če prihaja od našh prosvetnih društev, ki jim prinašajo naše lepe narodne in umetne pesmi. RIHARD OREL (KONEC l V REJI E Vremenska napoved za dane.:: Krajevne pooblačitve, ponekod megla. Včeraj je dosegla najvišja temperatura v Trstu 9.11 stopinje; najnižja pa 4.6 stopinje. TRST, sobota 21. novembra 1953 PRIMORSKI DMEVNIK RA »10 Opozarjamo vas na sledeče cddaje: Jug. cona Trsta: 18.15: . . Veseli sobotni večer. — Trst II.: 21.30: Dvorakovi 0 vanski plesi. — Trst I.: 13.25: Operna glasba. 17.45: Romance in melodije iz '800. — Slovenija: 17.10: P°ie LJU ljanski komorni zbor. Pred vojaškim sodiščem! .in5,novemt)ra (Nadaljevanje z 2. stranij cerkev. Vstopil sem tudi jaz in sem agente poslal iz cerkve To se je dogodilo okoli 11.30, ko so se vrata zaprla in so demonstranti ostali v cerkvi«. Popoldne je major ponovno odšel na trg. na katerem so bili demonstranti, ki so metali bodisi z ulic bodisi z oT ken hij kamenje. Izveden je bil protinapad z vseh strani in tedaj sem zaslišal nekaj strelov Množica se je umaknila v cerkev, katere glavna vrata so bila le na pol odprta. Nekateri so se izza vrat še vedno nesramno vedli do nje. ga kakor do agentov. Major je tedaj naprosil dva duhovnika naj zapreta stranska vrata. Takoi zatem je dal obkoliti cerkev. Tedaj je k njemu pristopil neki duhovnik, ki ga je vprašal za dovoljenje, če bi lahko zapustili cerkev. «Dovolil sem izhod toda le starim, ženam in otrokom. Kasneje sem dovolil izhod vsem pod pogojem seveda, da se ne približajo kupom kamenja na trgu« Po 17.30 je prejel obvestilo, da So demonstranti napadli hotel «Re. gina«. Ko je prišel na mesto izgredov so angleški častniki in vojaki s pomočjo majhnega oddelka policije demonstrante že razgnali. Vrata in okna so bila popolnoma uničena in ko je vstopil je aretiral nekega moža, ki je vdrl v hotel z namenom, da razbije notranjost. «Ce sodišče zanima videti nekaj slik o položaju)), je zaključil major «sem pripravljen predložiti časopis „Le Ore», ki je objavil vrsto odličnih slik« Odv. Jacuzzi: «Ce že sodišče sprejema kot dokazni material časopise, tedaj upam, da bo dovoljeno tudi obrambi predložiti podoben material«. Preds.: «Te slike naj bi dokazale, da so bile v Trstu v tistih dneh demonstracije. Ce bo obramba predložila podob, ne slike z istim namenom, jih bo sodišče sprejelo«. Tožilec: »Slike prikazujejo izgrede, ki ste jih vi opisali?« Priča: «Da, na Trgu sv Antona in tudi v Drevoredu XX. septembra« Odv. Presti: «Obramba sprejme le slike kot dokazni material, nikakor pa ne pisano vsebino«. Preds.: «Ne bom upošteval ničesar kar je prišlo izpod peres novinarjev (Obrnjen k priči). Koliko ranjenih je bilo med policijskimi agenti? Priča: Vsega skupaj 79: 7 huje in 72 laže ranjenih. Na prošnjo obrambe, da bi lahko tudi ona postavila maj. Haywardu razna vprašanja, je predsednik odložil razpravo na popoldne in povabil nanjo tudi pričo. Toda popoldne Je prišlo do prvega presenečenja (verjetno ne bo zadnje). Odv. Ha-rabaglia je v imenu obrambe izjavil, da se odreče zasliševanju priče. Ta nenadna in nepričakovana izjava je presenetila ne-le prisotne krajevne novinarje, temveč tudi italijanske posebne dopisnike, med katerimi sta bila znani Cesco Tomaselli za «Corriere della Sera« in Giovannini za turinsko «La Stampa«, ker so pač pričakovali, da bo major pod «težo» postavljenih vprašanj podal kak za njih ugodni odgovor. Tega ni bilo, ker se je obramba nedvomno bala odgovorov, ki ne bi bili v njeno korist, pač pa celo v znatno škodo. Ta porazen vtis je skušal odv. Harabaglia po koncu razprave popraviti v razgovoru z novinarji, posebno italijanskimi, katerim je nedvomno izpovedal »vzroke«, ki so obrambo dovedle do tega. S tem je bila pravzaprav zaključena prva, to je splošna faza razprave. Pred odložitvijo na torek zjutraj, je tožilec predlagal, da bi obtožence sodili v dveh skupinah, pri čemer bi morali upoštevati kronološki potek aretacij. Prve bi morale priti na vrsto osebe, ki so bile aretirane 4. novembra, potem pa bi že lahko določili datum sojenja ostalih. Predlog je predsednik sprejel in odločil, da bodo v torek razpravljali o obtoženih 15 oseb, nakar je razpravo prekinil in jo odložil na torek ob 9.30. Vsi obtoženci brez izjeme so včeraj po prečitanju obtožnice seveda izjavili, da se ne čutijo krive. Dejstvo je torej, da ni nihče od obtoženih imel niti toliko poguma, da bi priznal udeležbo pri izgredih. Morda pa je to ena izmed številnih potez, ki jo bo o-bramba uporabila pred sodiščem, ker bo brez dvoma hotela dokazati, da se o manifestaciji ah demonstraciji ne more govoriti, ker naj bi bil to le spontan izbruh «patrio-tičnih čustev Tržačanov«, ki so sicer vzklikali in prepevali, vendar nikakor niso rabili silo proti agentom, ki naj bi bili provokatorji. Tako si lahko razlagamo strah obrambe pred ilustriranimi časopisi, ki so s pisano verzijo dogodkov nazorno prikazali dejansko stanje in nastop razgrajačev, ki so — kakor je splošno znano, in tudi obširno opisano v raznih časopisih — rabili ne-le «leseno orodje«, kakor je rekel maj. Hayward, pač pa tudi železne kole in... bombe. In to naj bi bili «miroljubni mladeniči, katere je policija — tako namreč opisujejo izgrede pri nas v Trstu v zadnjem času, čeprav so prve dni pisali o bombah in puškah, — surovo napadala in streljala na njih.« V • PR£D LETOŠNJIM ANDREJEVIM SEJMOM V GORICI Industrija, trgovina in obrt na „Združeni razstavi sv. Andreja" Sejem bo oa : Carvalho - Fernaridez TENIS V SYDNEYU Hoad in Rosewail zmagovalca v SYDNEY, 20. — Avs“j L.ewis Hoad in Ken Ros€! kr sta že v semifinalu P“r mezno izločila svoja nasp ka, Američana Seixafa in berta, ter se tako sama P rala v finale, sta gala nad istima nasprotn- ^ v finalu moških dvojic o tem osvojila prvenstvo ga Južnega Walesa. Odprt« > še vprašanje prvaka v 15 samezno, ki bo rešeno v boju med njima samima. Rezultati: Hoad - ^°*®'va4.g Seixas - Trabert 6:3, 3-t>, ■ 6:3, 7:5. — Semifinale jev posamezno: Knight * Brit.) : (Voodcock (Avstral- ' 6:1. Semifinale dvojic: Km« Woodcock : Rotviand - ch man (Avstral.) 6:1, 8;4- SAO PAOLO. 20. - Dan^ rezultati na tukajšnjem m lodmem teniškem turnirJni) . ški posamezno: Patty (ZD Sanhueza (Cile) 9:7. 8.4, Vieira (Braz.) - Herman« 6:2. Zen5i (Nemč.) 6:2, 6:2, posamezno: Fry (ZDA) valho (Braz.) 6:4, , &l; . Car-Hart «Sao silvestrev, ki bo tudi letos v Sao Paolu, so se 2000 brazilskih atletov prijavili tudi zastopniki iz Belgije, Francije, Finske, Japonske, Argentine, Paragvaja, U-rugvaja, Nemčije, Italije, Čila in Jugoslavije. Jugoslavijo bo zastopal Franjo Mihalič. > ZDA) - Villaria (Brazd 6:1. — Moški dvojice: P* Larson (ZDA) : Guimar Ranei (Braz.) 6:3, 6:4. H-^j, 6:4 Tako mislimo mi... Genoa • Sampdoria Juventus - Inter Lazio - Fiorentina Milan - Legnano Napoli - Udinese i Novara - Bologna Palermo - Roma Italijanski vozač Stagnoli je . , danes dopoldne umrl v neki j bolnici v Mehiki zaradi opeklin, ki jih je dobil pri včerajšnji nesreči'. Njegov sovozač Scotuzzi je bil, kot smo že sporočili, na. mestu mrtev. Tudi danes ni šlo brez nezgod. vendar vsaj 'po dosedanjih vesteh brez hujših posie-dic. TEKMI REPREZENTANC BEOGRADA IN ZAGREBA Obakrat zmagali domačini Triestina - Torino Messina - Catania Monza - Salemitana Pro Patria - Como Empoli • Parma Marzotto - Pavia Siracusa-Carbosarda 1 X 2 1 X 2 X 1 1 1 1 2 X 1 1 X 2 1 1 2 X X X 1 4:6, 6:1. V Skoplju bo 5. in.6rnoVa-cembra mednarodno nje v sabljanju med J ^ zentanco Turčije in J ^ vije. Tekmovali bodo ču, sablji in floretu. Sprememba šahovskih pravil FIP® {Ii spremen v igre- Pravilo, da lahko Schaffhausenu so 9. člen pravil šahovske o klamira napačno oz. _ [8. čo potezo partnerja sam .j krat. dokler se še ni “° ,v so šahist> I svoje figure, Tak* iftlite in čUafle fhmioVihi dnmnili! Posojilo pokrajinski upravi in šhnm občinam ENO URO PO NESREČI Policija aretirala brezveslnega šoferja V četrtek zvečer okrog 19.30 je neki avto povozil moža, ki je v družbi z ženo šel peš po Ul. Gorizia v Moši. Avto je privozi', v smeri hranilnice «Cassa depo- pešeev in ko je povozil moža j s’f* e prestiti« bo pokrajinska ter ga vrgel na tla, je nada- i uprava dobila posojilo v zne- Ijeval svojo pot, ne da bi se! sku 64.500.000 lir za kritje po- ustavil in skušal ponesrečencu! krajinskega primanjkljaja, pomagati. Na pomoč so mu pri-; Nadalje bodo dobile poso-šli nekateri mimoidoči, ki so j jilo za gradnjo vodovoda še spoznali v njem 31-letnega Erni- j naslednje štiri občine; Kapri-la Cerniza iz Moše. Ul Gorizia Iva posojilo v znesku 16.795.000 štev. 6, uslužbenca na gorišlri lir, Gradiška 7.111.000 lir, Ro-postaji. Z nekim zasebnim av-1 mans 18.100.000 lir in občina i tom so ga nato odpeljali v bol-1 Marjan 6.778.000 lir. 0 potnih listih in še kaj Kmalu bo mesec dni, odkar ca pri jugoslovanskih oblasteh so obmejni organi pri Rdeči hiši, po nalogu goriške kvesture, odvzeli številnim Slovencem njihove potne liste. Vse do danes tega ukrepa niso preklicali niti niso prizadetim vrnili potnih listov. Zanimivo s tem v zvezi je dejstvo, da je malo dni prej pisat iiMessaggero Venetov, da je treba odvzeti Slovencem potne tiste, ker da so vohuni itd. Ali so bili ti članki na- v zadevi goriškega vodovoda, kar pa niti ne odgovarja resnici, ker je le demokrščanski svetovalec Lutman stavil tak predlog. Te in podobne stvari naj bi bile zadosten vzrok za odvzem potnega lista Slovencem. Isti časopis se v svoji številki ud 14. t. m. jezi na članek jugoslovanskega podpredsednika tov. E. Kardelja, v ka- Zaprla menzo ECA Kakor se je izvedelo, bodo konec tega meseca zaprli menzo Občinskega podpornega društva (ECA) v Ul. Mo-relli, Svojčas je bila ta menza v Ul. Duca d’Aosta. Njen glavni namen je bil nuditi hrano potrebnim Goričanom. _ Njen pravi socialni namen pa1 Pri trčenju se je najbolj poškodoval Emil r.Jf S :»*■«*• ki 80 «» —• prepeljali v boloico PROMETNA NESREČA V PEVMI Kolesarki v vesp ista ročen i m naj bi pripravili pot'lle,ent oovori tudi med dru-omenjenemu ukrepu, ali pa je j ®,m ° Preganjanju slovenske bil tisti ukrep posledica ta- j nar°dne manjšine v Italiji, kega pisanja, dejstvo je, da j «Giornalov» člankar trdi, da je prišlo nekaj dni potem do j50 use to gorostasne laži. In odvzema potnih listov in da i njegovi argumenti? «Edini Slo-se od takrat tudi mnogi dru- 'venci, ki žive kompaktno v g i gor iški Slovenci ne upajo Italiji, čeprav maloštevilni, so ki so imeli zaslužek in ki i Včeraj okoli 13.30 se je do- so v goričkem življenju uži- , godjla v Pevmi na križi5du vali tudi dokaj ugleden položaj. Morda je prav zaradi njih kuhinja še vedno lahko delovala, toda pri tem se je skoraj pozabilo na njen prvoten namen Kljub temu pa so se odločili kuhinjo zapreti, ker m bilo mogoče kritj vseh stroškov. Verjetno bo v doglednem času prevzela upravo kuhinje kakšna druga ustanova. Trenutno v Gorici ni zadrege zaradi prehranjevanja po men- pevmske glavne ceste s cesto, ki pelje v St. Maver, prometna nesreča, katere glavna žrtev je postal 25-letni Emil Mikluž iz PeVme štev. 26. Ko se je Mikluž včeraj o-poldne peljal na svoji vespi z evidenčno številko GO 4265 po glavni cesti proti Oslavju, sta s ceste, ki pelje v St. Maver, skušali zaviti s kolesom na glavno cesto delavki -iz podgorske predilnice, in sicer 31-letna Stanislava Pintar iz zah. Dobro opravlja svoj po-, St Mavra, Ul. Case Noriš 6 in sel železničarska menza, te dni I 34-letna Ana Bitežnik- iz St. pa je pričela obratovati tudi I Mavra Ul. Villa Vasi 15. Nesreča je hotela, da kolesarki nista pazili na prometna pravila ter sta se obe skupaj zaleteli v nrihajajučj vespo. Pri trčenju se je najbolj poškodoval Mikluz. V bolnic: so mu ugotovili zunanje poškodbe rta levi strani obraza ter domnevne notranje poškodbe, zaradi katerih se bo moral zdravit' štirinajst dm. seveda če ne bodo nastopile komplikacije. Iz bolnice Brigata Pavia je nato odšel; domov Vespa se je precej pokvarila na desni strani. Prav tako tudi obe sprednji kolesi bici-( klov. čez mejo, ker ne vedo, če niso morda tudi oni na ačrni listi«, ki so jo nekateri videli na mejnem bloku. eGiornale di Trieste» od IS. t. m. piše prav v zvezi z odvzemom potnega lista občinskemu svetovalcu Bogomilu Pavlinu o ((fantaziji in zlonamernem poročati ju o ravnanju s slovensko manjšino» v Italiji. V istem članku pa govori, da nje ta slovenski svetovalec hodil vsak dah čez mejo po opravkih in da pri tem ni imel ovir, čeprav v občinskem svetu čestokrat ni varčeval z obtožbami in namigovanji na račun italijanskih oblasti«. Kakor da bi bil zločin potegovati se v občinskem, svetu za pravice svojim volivcev. Pa ne samo to je v očeh tega člankarja zločin, ampak mu očita tudi, da se je tov. Pavlin ponudil za posredoval- oni na Goriškem. Kje ima g. Kardelj dokaze za njihovo barbarsko uničevanje?» Kaj pa beneški Slovenci, ki tvorijo glavni del naše narodne manjšine v Italiji, ali jih je člankar pojedel na solati? Kaj je z umorom zavednega beneškega Slovenca Juša Andreja, katerega morilci še sedaj niso bili prijeti in kaznovani? Kaj je s trikoloristi, ki po vseh večjih krajih Beneške Slovenije prežijo na vsak znak prebujenja narodne zavesti, da bi ga s silo že v kali zadušili? Kaj je, da se povrnemo na Goriško, z vsemi atentati na naše šole in privatno lastnino, katerih povzročitelje oblasti vse do danes ((niso mogle« izslediti in jih seveda tudi niso kaznovali? Ali je tudi to «fantazija in zlonamerno poročanje»?. (Iz »Soče«) BEOGRAD — ZAGREB 4:2 (1:0) V sredo je bila pred približno 20.000 gledalci v Beogradu tekma nogometnih reprezentanc Beograda in Zagreba; zmagali so Beograjčani s 4:2 (1:0). Reprezentanci sta nastopili v sledečih postavah: BEOGRAD: Stojanovič (Kri-vokuča); Belin, Zekovič; Čajkovski, Sjiajič, Zlatkovič; To-maševič, Mitič, Zebec, Milutinovič, Herceg. ZAGREB: Stinčič (Kralj); Dubravčič, Crnkovič; Santek, Klajič, Cizarič; Odžak, Medved, Firm, Papec, Benko. Potrebno je bilo, da je minila ura preden je reprezentanca Zagreba izenačila, dosegla vodstvo 2:1 ter da je s tem tekma med najboljšima moštvoma Zagreba in Beograda poslala zanimiva, napeta in lepa. Dotlej je bila igra mlačna, igralci se niso dovolj trudili. Vendar je drugi gol Zagrebčanov vzdramil beograjsko moštvo, v katerem so igrali večinoma državni reprezentanti. Minili pa sta samo dve minuti, ko so izenačili, zatem pa prešli v vodstvo 3:2. To so bile od-■ločne kombinacije napada Beograda. Takšna živa igra pa je trajala samo deret minut, potem pa je tempo popustil. Zadnji gol je dal Mitič. V zmagovalnem moštvu je bil najboljši napad z Mitičem in Zebeem na čelu. Pri Zagrebu pa je zelo dobro igral Firm, v obrambi pa Klajič. Goie so dosegli: Milutinovič v 39., Firm v 51.. Benko v 59.. Mitič v aO- in 89.. Herceg v 61. minuli. Sodil je Kostič iz Beograda. ZAGREB B — BEOGRAD B 4:1 (0:0) V Zagrebu pa sta nastopili B-reprezentanei obeh mest. Domači so zmagali s 4:1 (0:0). Strelci: Jagodič v 45. in 70., Osojnik v 75. in Lipušinovič v 81 min. za Zagreb ter Jocič v 8, min. za Beograd Le zadnjih 20 minut igre se je skladalo z vrednostjo in ugledom igralcev B reprezentanc Beograda in Zagreba. Tedaj je bila igra lepa, živa in zanimiva. Zlasti je dobro zaigrala zagrebška reprezentanca. ki se ji je v tem času posrečilo doseči tri gole in s tem visoko zmago. V tem delu igre Nemška reprezentanca proti Norvežanom HAMBURG, 20. — Neme; bodo nastopili v nedeljo v Hamburgu proti norveški reprezentanci z naslednjo postavo: Toni Turek: Erick Retter, Wemer Koblmeyer; Horst E-ckel, Josep Posipal, Kari Mai; Helmut Rahn, Marx Morlock, Ottmar (Valter, Fritz Wa!ter, Richard Herrman. Razen Mai a je to isto moštvo ki je igralo 10. avgusta z Norveško v Oelu neodločeno I : 1. jeli z nezadovoljstvom- j, ................... zalfl 1 bi namreč lahko uspe*e^ _ bolj grde prevare, zlash s sovni stiski, ko sta oba ^ ca zelo nervozna. V no ločbi pravi 9. člen, da nel mo* prot1 goča poteza, t. j. potez pravilom, ne more v no primeru veljati. Zaradi •„ se mora nadaljevati v^ jj-ciji, kakršna je bjlu Pr_ & vršeno nemogočo P^^got11' se ta pozicija ne more -se viti, se mora partija 18 enkrat. u. - hil deP V zvezi s tem je DU je njen tudi 14. člen. K3 ?jg ga treba naravnati čas, ki .zV,ršit' porabila igralca pred i vijo nemogoče poteze- kor to ni mogoče, se meriu igralcema čas v raz tlej porabljenega časa. Nedeljska tekma med Nemčijo in Norveško bo po vrsti trideseta med izbirnimi tekmami za svetovno prvenstvo. Beograd Helsinki Stockholm Praga Oslo Bukarešta Meksiko City Helsinki Oslo Stockholm Sofija Luksemburg Dunaj Bruxelies Belfast Dublin Bruxelles Cardiff Stuttgart Sofija Bukarešta Dublin Atene Glasgow Saarbruecken Skoplje Bratislava Liverpool Kairo Jugoslavija - Grčija Finska - Belgija Švedska - Belgija CSR . Romunija Norveška . Saar Romunija - Bolgarija Meksiko - Haiti Finska - Švedska Norveška . Nemčija Švedska - Finska Bolgarija - CSR Luksemburg - Francija Avstrija - Portugalska Belgija - Finska Severna Inska - Škotska Irska . Francija Belgija - Švedska (V a les - Anglija Nemčija - Saar Bolgarija - Romunija Romunija - CSR Irska - Luksemburg Grčija - Izraei Škotska - (Vales Saar - Norveška Jugoslavija . Izrael CSR - Bolgarija Anglija - Severna Irska Italija . Egipt ' 22-00° 34.000 50.00° 30-°^ 59.0^ 35-000 4 13-0®? 60.0®® lO-OOO 58.000 o5ooo 60-00° H K 25-0°° 70-J 3 O-®00 predvaja DANES 1*. uri začetkom ob («La citta e salva«) Igra HUMPHREY BOGRAT. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCHI *. 6 III. nad. Telefon številka 93-808 Iti 94-638 - PoStnl predal 802 — UPRAVA: UUCA SV. FRANČIŠKA *. 20 — Telefonska itevllka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od IS - 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vMn« v ilrlnl I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak nar. iirlnr 1 stolpca z« vse vrste oglasov po 25.. din. — Tlaka Tiskarski zavod ZTT — Podrutn Gorica Ul. S. Pelllro l-II Tet 33-82 — Rokootsl se ne vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 330, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir Fed Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za FLRJ:' AgendJa~demokretičnegaVnožem. nije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - t 392 — Izdaja Založništvo tržaškega 210 difl' esečno s,oVe- ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, S!° st cija demokratičneva Inozem. tiska, Vrs. ^ . tiska