Leto XIII.
V Ljubljani, dne 3» junija 1937
St, 23.
. »Slovenske narodne žene in dekleta slovesno izjavljamo, da smo z dušo in srcem za majniško deklaracijo »Jugo-slovenskega kluba«. V strašni vojni nam krvavijo naša srca iz tisočerih ran, na bojiščih nam padajo ljubljeni možje, sinovi, očetje, bratje in zaročenci, doma nam beda in trpljenje naših družin nalagata neznosna bremena. Naše solze, naša tuga, naše trpljenje ne morejo in ne smejo biti zaman. Svoje gorje polagamo na oltar svojega naroda. Solze in bol slovenske matere, žene, hčere in neveste morajo biti skupno s krvjo slovenskih mož in mladeničev odkupnina za ljubljeni narod, da tudi njemu zašije solnce svobode. Zavedajoč se svojih dolžnosti kot varuhinje slovenskega domačega ognjišča, zahtevamo v svojem imenu, v imenu svojih dragih na bojiščih, v imenu svoje dece za ves naš mili rod ueditijenje, samostojnost, neodvisnost. Hočemo, da bodo naši otroci srečni in svobodni občani svobodne Jugoslavije. — Pozdravljamo naše narodne poslancc v Jugoslovanskem klubu. Izrekamo jim svoje, priznanje za dosledno in neustrašeno delo v zmislu deklaracije ter globoko obsojamo vsako kršenje jugoslovenske solidarnosti kot b a rod no izdajstvo, iz dna srca si že-
limo slovenske žene miru. Resničen mir prinese našemu narodu le zedinjena Jugoslavija, kakor to naši poslanci v svoji deklaraciji zahtevajo.« — To izjavo je podpisalo v Ljubljani 20.466, v Trstu iu okolici 13.242, v občinah A—D 20.913, v občinah E—L 24.494, v občinah M—R 23.77.5, v občinah S—T 28.772, v občinah U—Ž 20.327 — skupaj 151.989 žen in deklet. Mnogo tisoč podpisov so poslale žene in dekleta iz Koroške, Istre, Goriške, Gradca, iz begunskih taborišč na Štajerskem iu od drugod. Mnogo tisoč podpisov so poslali naknadno še razni kraji, ki so zbirali podpise ne le med ženstvom, nego tudi med moškimi. Podpise, ki so dospeli še pravočasno, so povezali v sedem debelih knjig z zlatim napisom in trobojnico. Te knjige je slovensko ženstvo 25. marca 1918. na svečan način izročilo Jugoslovanskemu klubu v roke njegovega predstavnika drž. poslanca dr. A. Korošca na velikem manifestacijskem zborovanju v dvorani hotela Union v Ljubljani. Po prevratu so se knjige s podpisi hranile v pisarni dr. Ivan Tavčarja. Pozneje jih je Franja Tavčarjeva izročila Splošnemu slovenskemu ženskemu društvu v Ljubljani, ki jih hrani v svojem arhiva.
Senator in minister v p. g. Ivan Pucelj je praznoval te dni v polni svežini svoj* tiOletnico.
Oče, ugleden kmet in mesar v Velikih Laščah je talentiranega fanta poslal n* gimnazijo v Ljubljano. Preden je sin prišel do mature, je oče umrl in mladi naslednik se je moral posloviti od Ljubljane. Postal je zvesta opora materi in gospodarstvu, nadaljeval je tudi obrt svojega oče-« ta. Ob tem je vneto sodeloval pri napr^d-t nem društvenem delu, mnogo je čital in s« sam Izobraževal naprej. Pridno je tudi pisal v politične liste.
Pot ga je leta 1900. poved Ia v Amerik«. V srečnem zakonu s svojo Izvoljenko i* ugledne rodbine sodnega svetnika Suflsja j« ostal v »novem svetu« blizu dve leti, ter si je med tamkajšnjimi slovenskimi rojaki kmalu pridobil ugled in vpliv. Udej-stvoval se je predvsem kot novinar in J« bil urednik Nove Domovine v Clevelandu ter Amerikanskega Slovenca v Jollietu. t dragocenimi skušnjami se je vrnil v domovino, kjer ga je kmaiu zapletla politika v svoje mreže — za vedno. Organizator, agitator, kandidat narodno-napred« ne stranke, vnet sodelavec v kulturnih organizacijah, pri Sokolu, v gasilstvu si j» mladi Pucelj kmalu pridobil ugledno mest* ne le v svojem kraju.
V vojni je odslužil svoj del in se po po-vratku z novo energ>jo posvetil javnem« delu. L. J920. je organiziral Samostojno kmetsko stranko in je bil izvoljen v Usta-votvorno skupščino. Od takrat stoji v prvih vrstah slovenskega in jugoslovenskega političnega življenja.
Pucljevo javno delo v Jugoslaviji j« vsem nam, njegovim sodobnikom dobro znano. Dolgih 17 let borbe mu je pridobilo slove* moža, k| pri svojem delu hoče le dobrai svojega naroda. Danes stoji jubilant v prvih vrstah jugoslovenske nacionalne politik^ ki ga šteje med svoje vodilne može.	*
Spoštovanemu jubilantu želi vsa Jugoslovenska narodna in napredn* »os* Tidravja In oovib uspehov.
Naše ženstvo za majsko deklaracijo
Najnovejše dma in po svetu
fOVI TROCADERO. Za sedanjo svetovno razstavo v Parizu so popolnoma lovili sloviti pariški Trocadero. Slika kaže pogled na zgradbo, ki stoji paviljonom Nemčije (na desni) in Rusije (na levi).
ITALIJANSKI OBISK V BUDIMPEŠTI. Italijanski kralj in cesar Abesinije Viktor Emanuel se pelje v kočiji z regentom Horthyjem po ulicah Budimpešte.
NAJMODERNEJŠA FILMSKA KAMERA. V Londonu lahko vidiš kinematografsko aparaturo, ki omogoča filmskemu operaterju, da se s svojega sedeža pri sprejemnem aparatu približa predmetu od poljubne strani.
—,—
JAPONSKA PILOTA IHINUMA IN ČUKAGAŠI, ki sta preletela razdaljo Tokio — London v dobrih 93 urah, sta te dni obiskala francosko prestolnico, kjer so ju sprejeli z velikimi častmi.

KOLM:
V>0/<*
PAims
100« Kfj
V PARIZ — PO MIRNI POTI. V Nemčiji postavljajo zdaj nove kažipote, ki prikazujejo razdalje med posameznimi kraji. Na tem kamnu vidimo zabeležene razdalje od >Ja-ftdeburga do Pariza, seveda ne za vojaški pohod, ampak za turistični promet
šmimmi
VRVENJE NA GRAŠČINI CANDE. Tajnik VVindsorskega vojvode, mr. Rogers, daje časnikarjem poročila o bližnji poroki bivšega angleškega kralja z mrs. Wallis War-fieldovo.
KONFERENCA BRITANSKEGA SVETA. Takoj po svečanostih kronanja se je IV Londonu sestala konferenca predstavnikov angleškega imperija. Predsedoval je ministrski predsednik Baldwin.
STRAŽA PRED PALAČO VENEZIA V RIMU. Pred rimsko palačo, v kateri vlada Mussolini, so postavili na dan obletnice italijanskega imperija v Afriki
afriške jezdece na kamelah.
Tedenska kronika
MLADINA SE ŽIVAHNO GIBLJE. Delegati iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, ki »o v nedeljo prisostvovali skupščini jugoslovenskih nacionalističnih akademskih
organizacij v Zagrebu.
ABSOLVENTI KMETIJSKE NADALJEVALNE ŠOLE V VELENJU, ki so Imeli pretekli mesec končai izpit. Učil jih je z veliko požrtvovalnostjo šolski upravitelj g. Vinko Stopar (na sredini spodaj), ki je tudi sicer delaven na področju ljudske prosvete. Na sliki spredaj so tudi napredni možje velenjskega okoliša, ki »o
prisostvovali izpitu.
KNEZ NAMESTNIK V PARIZU. Nj. Vis. knez Pavel in princesa Olga sta se na povratku iz I.ondona ustavila r Parizu, kjer sta bila gosta državnega predsednika Lebrun«
Franc Belak.	Ivan Koller.	Karel Štern.
ZA ROPARSKI UMOR — DVA DOSMRTNO JEČO, EDEN 20 LET ROBIJE. Pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča so stali 2tletnl Karel Štern, tkalski delavec, 31letni Ivan Koller, bivši trgovski pomočnik, in 401etni Franc Belak, strojni ključavničar. Obtoženi so bili, da so dne 8. junija lanskega leta umorili in oropali upokojenega finančnega stražnika Ivana Stranj-šaka. Pri razpravi je prišlo do več napetih prizorov med Belakom in Sternom. Belak je namreč vztrajno zatrjeval, da je nedolžen pri umoru Stranjška, ti očim mu je Štern večkrat vrgel v obraz, da je on povzročil umor. Na Belaka je razprava tako delovala, da je skoraj ves čas jokal ln komaj odgovarjal na vprašanja sodnika. Bolj pogumno se je držal Štern, dočim se je Kollerja polastila takšna otopelost, da je na zatožni klopi skoraj zaspal. Ivo Koller je bil obsojen na 20 let robije, Karel Štern in Franjo Belak pa na dosmrtno robijo in na dosmrtno izgubo častnih pravic. Sodba na Šterna in Kollerja ni delovala, ter sta jo sprejela povsem mirno, dočim je Belak planil v jok, dvignil obe roki, se obruil proti občinstvu ter zaklical na ves glas: »Nedolžnega so me obsodili in Bog bo dokazal m«jo
nedolžnost.«
VERA NOVAK-DOSTALOVA. V mark borski ženski bolnišnici je umrla kot ie* tev materinstva in bolniških razmer gf-spa Vera Novak-Dostalova, profesorica na državni realni gimnaziji v Maribora, hči strokovnega učitelja g, Rudolfa stala v Ljubljani in soproga g. prof. VB-ka Novaka v Mariboru. Enajst mesecev je bila poročena in štiri dni je bila msM,
PRAZNIK ZNACAJNEGA MOŽA. Te dni je praznoval BOletnico g. Anton Kokel, delovodja KID na Jesenicah. Doma je I« Idrije. Po vojaški službi jq kot orožnik služboval v raznih krajih in je naposled prišel na Jesenice, kjer je ostal trsjao. Od mladih let je odločen nacionalist. Marsikateri jeseniški narodnjak mu dolguje zahvalo za pomoč v dobi vojne. K* je bil pred dobrimi 10 leti vpokojen, jo stopil v službo pri KID. Spoštovan je daleč na okoli kot odkrit in značaje« mož. Želimo mu še mnogo zdravih let!