Uhaja vsak da« dalj la
lacntd dailj axeepl Saadaja aad Ho!idays.
^----'	Ml
glasilo slovenske: narodne podporne: jednote
.,	J_	.....	.	I JU.	ILiil I - II
Predalih! b upravalttl
•tarit H. l<awadaW>
Offioa of fabltaallaatL 2SAT Bo. Lawa4als ave. Tvlsphoas: Uwašals
---• Jjgf1 ■	----------juini-j.i-i.1 ,111.j i , .■—Mapiiijiii n« irnm^m^mrmmmimmrvimmmmmmivmmmmm
leto-yearxv.	ch«,«. ul. «o™k, io.
januarja (Jan. 10) 1922.
AccepUnc« for m»ilii>| «t »pačiti r*C of	pro-r.d.J f*r ii ..c».o» 1103. Acl of Ocl. S. 1917. oulKori.od on Juno 14. iai«
Uhmy£Z"M STEV.—NUMBER
BOJ PUHTI DELAVCEM
OKROŽNICA RAZP08LANA VSEM ORGANIZACIJAM V DRŽAVI NSW TORK.
Organizirano delavstvo je pripravljeno braniti svoje pravice.
New Vork, N. T. — Državna delavska federacija zbira svoje moči, da jih vodi v boj proti delavcem sovražnemu zakonodaj-gtvu. Med temi postavami, ki jih menijo delavcem sovražni elementi predložiti legislaturi, je zakon o industrijalnem sodišču, kateri je v Kansaeu ponesrečil. Federa-eija je razposlala poziv na vse podružnice v državi, v katerih je organiziranih več ko en miljon delavcev, da imenujejo odbor, ki naj pazno študira vse predložene zagone, ki se ozirajo n« delavstvo, obenem naj pa dobi osebne stike h senatorji in poslanci.
John 0'Hanlan, predsednik le-gislativnega odseka Državne delavske federacije, ki izdeluje v Albanyju delavske predloge, je objavil delavski program, ki je sledeči:
Amendment k državnemu proti-monopolakemu zakonu, pri katerem so izvzeti delavci, farmarji in mlekarji.
Otroci v vaeh jsrnih šolah v državi naj dobe knjige zastonj.
Uravnava privatnih posredovalnic za delo.
Preklic poalovniee Rockefeller-jeve ustanove.
Preklic zakona za cenzuriranje kinemato^rafičnih slik, ki je bil sprejet v zadnjem letu in ki krši svobodo tiska in izražanja.
MATI PRODAJA SVOJE DETE, KI ČE NI ROJENO. IMA SEST OTROK.
Omaha, Neb. — Neki tukajšnji list je prejel od neke žene v majhnem nebraAkem mestu ponudbo, da naj oglaša njeno dete na prodaj. Dete bo vsak čas rojeno, toda mati že ima šest otrok na skrbi in sedmega ne more preživeti. Žena, ki želi, da ostane njeno ime zamolčano, ne zahteva denarja, pač pa pošlje otroka onemu, ki obljubi, d« bo najboljše skrbel zanj. Vse ponudbe se pošljejo dotičnemu listu.
BANKIRJI SO IN
OD SVOJIH PRIVILEGIJEV NOČEJO POPUSTITI.
Ne strinjajo se, da bi farmarji i-meli zastopnika v zveznem rasti v nem sistemu.
Washington, D. 0. — Bankirji
so v skrbeh. Pred senatom ao predloge, ki dajejo pravico farmarjem, da imajo tudi svoje zastopstvo v zveznem rezervnem sistemu. Te predloge pridejo na dnevni red 17. januarja t. 1.«
Bankirji ao najprvo poizkusili preprečiti sprejem teh predlog pomočjo svojih parlamentarnih zakuklisnikov, ki so pritiskali na kongresnike in senatorje in pojasnjevali, da je taka postava škodljiva. Ta pritisk od strani psila-mentarnih zakulisnikov ni imel uspeha, ker ao se naprednejši senatorji združili v farmarskeiu blo-
OSEM CERKVENIH TROVAMtl
PILI SO POLITURO MESTO ZAKRAMENTALNEGA VINA.
V cerkvi je nastala panika
SPAKA KANSAftKEGA INDU ST RUSKEGA SODIMA BO PREDLOŽENA KONGRESU.
Grand Rapids, Mich. — Osem
starejših sedme reformirsne cerkve se je zastrupilo, ker ao pili polituro pri obhajilu meato vina. Poškodbe so baje tako težke, da povzročijo smrt.
Ko so starejšine izpile polituro* so se pričeli opotekati pri obhajil-fF ni mizi in popadali so drug za drugim na tla. v cerkvi je naata-la panika,kajti prizor za pobož-njake je bil nekaj isrednega. Nekateri verski fanatiki ao mialili, da je starejšine zadela božja kazen, dokler ni bil vzrok njih ome-dlevanju pojasnjen cerkveni občini. Kavno tako so drugi mislili, da jc sam hudobec prišel v cerkev in se polastil cerkvenih starejšin. Začeli so bežati is esr* kve, drugi ao pa klicali ns pomoč. Posebno Žene so bežale iz cerkve, ker sp bolj podvržene verskemu vplivu in rsznim bajkam, ki se rode iz veroizpovedanja. S sabo so potegnile nekaj mož, toda po gumnejši možje t^o hiteli na po moč omedlelim starejšinam. Eni ao hiteli iz cerkve, drugi pa proti obbajitni mizi in tako je naatal dirindaj.
Preiskava jc takoj pokazal, da so atarejšine pile polituro mesto vina.
Nekateri pravijo, da ie šel ne ki mlajši cerkveni starejšina v za kristijo, da nalije v obhajilne po sodo vino, pa je vanjo nalil poli
Topem, Kans.—(Jovernor lfen-rv J. lAIlcn, oče industrijskega sodišča v aKuaiisu, ki je rodilo l>oj na kansaAkem premogovnem polju, je naznanil zadnje dni, da ikongreanik Homer Hoch iz Kan-sasa predloži kongresu načrt enakega sodišča za "reševanje itulu-strijalnih sporov" po vaeh Združenih državah. Načrt bo menda predložen vaak čas.
CIVtLM VOJNA PBI-U HAJI NI IRSKEM.
De Valerova stranka ja napovedala vojno pristalem miru « AngUjo.
RAZKOL V PARLAMENTU.
_______ „„ ... , ,	ku in zahtevajo, da se nekaj itori turo. p<»odft z vinom se nahs
Ifa/širjenje z»iVftmega 'osen,ur- zh farmarje, ki se zavedo. JfTšo ^
ANGLIJA IN ITALIJA VABITA LENINA V GEI
Ruska sovjetska misija v Rimu je naproiena, da v imenu italijanske In angležke vlade povabi Lenin« na mednarodno ekonomsko konferenco. Obe vladi telita, da Lenin predloži svoje nasvete glede rešitve evropskih ekonomskih problemov.—Genovska konferenca najbrž pokoplje versalsko pogodbo, ker drugače bo sporazum nemogoč.

denarni mogotci največ krivi, da ao padle cene poljskemu produktu, kadar produkt zapusti farmarja, da izgine v skladiščih velctr-govcev.
Zdaj so bankirji pričeli sami pritiskati na kongresnike in senatorje. Kongresrtikom in icnu-torjem pošiljajo bankirji pisma in brzojavke, v katerih nagloša-jo, da prihaja velika politična nevarnost, ako se prizna farmarjem zastopstvo v zveznem rezervnem skladu.,
Bakirji pravijo, da jc to prvi poizkus, da se vrine politika v finance.
Da so do zdaj bankirji izvajali velik vpliv n« finance dežele in ga še izvajajo, dokler ne bo ta moč bankirje na eden ali drug način omejena, o tem seveda molče bankirji.
-—r
STARINARSKI RBPUBLIOAN-BKI POLITIČARJI SO V SKRBEH.
Kajti gre se za mandat senatorja Newberryja
Washington, D. 0. — Btarinar-aki republičanaki političarji so v skrbeli za rad i Ne wbcrr.v je vega mandata. Nevarnost postoji. da ae Newberryju vzame sedež v se natu in političarji stare šole vpra-kujejo, kaj po tem, če se res to zgodi f Kdo bo njegov nssled Wilmington, N. 0. — A. Cole-|nikf \(.wberr.vjev protikandidat »um, lastnik, in Thompson, kapi-j^ bij J|enry Ford. Zanj ne mara-"m briteke škune, sta vložila for- po|iii«'.Mrji stare šole. čeprav je »"alni protest pri britakem posla- yQrt\ izjavil, da pripada k republikanski stran k f «"■"« skušajo dokazati menuje Newberryjevega
Bl Političarji so že tudi poizkusili kako bodo senatorji glasovali, ko pride na dnevni red Newberryjc
va afera.	,
Pet in štirideset senstorjev y baje pri volji glasovati zs New berrvja, eden in štirideset £»
torjev bo glasovalo proti New-
. '	a#«iatorjev t.ap-
nega delavnika na uslužbence v državnih zavodih.
Poštena sodba o zmožnostih vajencev in mehanikov, zaposlje nih v državnih institutih.
Razširjenje zdravniške in zobo zdravniške pomoči za šolske o-troke.
Ustanovitev državne komisije, ki ima določiti minimalno mezdo /a ženske in mladoletne, ki so za-posljeni v državni industriji.
Vpostavitev osemurnega delavnika in samo oaem in štirideset ur dela v tednu za ženske in mla doletne.
Vpostavitev pravo varstvenega biroja, ki ima gledati na to, da so vsi kaznovani, ki kršijo postave /a varstvo''delavstva.
Amendmenti k delavskemu od Hkodninakemu zakonu.
Odškodninski zakon naj se raztegne tudi na atrokovne bolez ni, z« katere ae naj delavcu pla «'a odškodnina kot za telesne poškodbe.
Zakon, ki daje poškodovanemu delavcu pravico, da si sam, izbe-re zdravnika.
Poleg teh zakonov za varstvo delavstva bodo predložene še dru-postave, ki imsjo koristiti delavstvu.
PROTI ZASEGI BEITSKE TIHO TAP8KB LADIJE SE VLOŽI PROTEST.
'ja vprav nad posodo za polituro. Politura razvija poseben duh
in mnogo ljudi pravi, da jo je nemogoče zamenjati. Tudi osebi, kateri se ponudi politura, da jo pije, mora takoj spoznati, da je politura in ne (vino, če pride samo ena kaplja no njen jezik.
Obhajilno delo je vršil rev. D. A. Vati Lummel, pastor cerkvene občine, ki je pričelo takoj po pridigi. Po zavžitju politurc so pričeli starejšine cepati na tla in omedlevati. <f) dveh starejšinah pravijo, da ne ozdravita in pod-ežeta strupu.
Pastor Van Lummel pojasnjuje stvar, da so delavci dokončali de-io v soboto, ki so pričeli s polira-njeni kora pred par dnevi. Pustili ho polituro v zakristiji na mestu, kjer se je navadno nahajalo vino. Neki Riewold je ravnokar postal cerkveni starejšina in ker je bila dolžnost najmlajšega atarejšine, da je šel po vino, je to izvršil Kicwold. Kel je tje, kjer ae je ponavadi nahajalo vino in vzel je posodo s polituro mesto posodo z vinom.
'nkii, da je bila škuna zaplenjena '"it nepodtaven način. Škuna ' Mes-vu«er of Pešce' je bila naložena ' žganjem, ko je bila zasežena. skuno je privlekla v priatan o-' "žna čuvajska ladija "Kemino-
T A TO VI ZAPELI POLICIJSKE OA ftEFA V JEČO.
Zaradi tega da governer i-nasled-
BANČNI BLAGAJNIK JI IZGI-NIL.
Predsednik prizna, da ja penare-dil njegovo ima.
Sterling, 111/— Willism Khaw,
predsednik prve banke v Lyndo nu, je priznal, da je bančni bla gajnik A. K. Buzzel ponaredil na
Dublin, Iraka, ». jan. — Civilna vojna med Irci samimi I To je znamenje na političnem horison-tu nearečnega naroda, ki je ras-padel v dva tabora valed konflikta med njegovimi voditelji sarsdi kompromisnega miru s Anglijo. Ratificiranje mirovne pogodbe z borno večino sedem glaaov zadnjo soboto zvečer ni prinealo miru, pač pa prinaša novo vojno.
Eamon De Valera jc danea po vabil vseh 57 poalancev, ki ao gla-so vali proti pogodbi, ns tajni ae-Ntanek, in ko je bilo zborovanje končano, je Do Valera objavil, da je njegova atranka zaključila na* dalje vati boj za republiko, ki se
Jora izvojevati za vsako ceno. oznejc sta Collins in Griffith sklicala tajno zborovanje njunih pristašev. Istočasno so tajnn zhro rovsle razne organizacije po vsem Irskem, organizacije, katerih imena no zamolčana, toda o katerih se ve, da so oborožene,
Položaj je zdaj sledeči: V smislu sprejete pogodbe z Anglijo mora biti sinfajnovski parlament zdaj razpuščen in vršiti se imajo volitve novega parlamenta "svobodne irske države", kateri mora priseči zvestobo angleškemu kralju. De Vslers pa stoji ns stsll-šču, ds je sedsnji parlament "edina postavna in predstavniška zbornica irskega ljudstva" in kot tak mora ostati pri življenju. Ns Valerovi strani je 57 poslancev ln ti bodo zborovali dalje kot "irski republičanaki parlament" brez ozira na druge poslanoe, ki ne rszidejo. De Vslers Je umsknll svojo oatavko kot "predaednik republike" in namerava ostati na krmilu avoje vlade; na drugi strani namerava Arthur Ovifflth se-htsv.iti novo vlado, ki razpiše vo-litve. Tako ho imela južna Irska dve vlsdi in konflikt med njims je neizogiben. Kskšen konflikt! (>b čssu nsjbesnejše debate v zbornici pred nekaj dnevi se je bil Mike Collins spozabil in je dejal De Valcru: "Vem, da imate oborožene ljudi, ampak jaz jih imam tudi." Nihče se ni takrat doati /menil za te besede, ali danea imajo pomen. Cathal Brugha je miniater obrambe; obenem je De Valerov pristaš. Brugha bo ahn šal na vse najine obdržati repun ličansko armado pod avojo kon
čekih njegovo ime. Ni pa pove- 1rMj0 Kieherd Muleahjr je pa šef dal predsednik, kako visoka j^gi-nerslnega štshs In v ranici
vsota, za katero so bili izdani če ki a ponarejenim podpisom. Bančni pregledniki so še vedno na delu. Blagajnik je pobegnil.
kaj ie pumi bodoč
NOST7
Benton, Tli. — Polieija navad >»■ /spre roparje v ječo, če jih dobi v peal, toda tukaj ae je zgo-dilo ravne narobe: roparji so pri-•'Ii policijskega šefa Hteve Buek-" rja na eeati, mu vzeli kapo, re-' Iver, ključe nd ječe in $2.30 ter • S O« I gnali v ječo, v katero SO ga '•»prii. To ddo ao izvršili štirje »loški in ena ženaka.
Chicago, m. — Pet drznih ban
ditov ae je nekaj časa polastilo petnadstropnega poslopja Ureat Lake«. Zvezali so nočnega čuvaja
trn j«-» — *	nm\t,nr\ <'at» in štiri stanovalec Ko je bilo to
b*'rr?' ,*.!» ........ « i«
r.-, "ITm »>l .r in WB- k» 1'k.m^' k.,m,..«ij. » Irrt-
S .....i- V"'' •""'•r' "
5^.11 . vi —i-«' —-rii H>«
fiasoTBii.	tovorni avtomobi
ao republikancu^ ^ ,Unnar-|„o	l>el.li pr^eal in ni-
prsvi poveljnik irakih čet. Ju oh je dejal, da pojde s svojimi četami za Collinsom tudi v pekel, če I »o tretsr
Taka je aituaclja na Irskem. Manjšina ekstremhftov ni majhna; obe stranki sta skoraj enako močni, ksr je pokazal« glaaova-nje glede pogodile. Boj bo torej hud.
Dublin, Irska, 9. jan. — Kamon
Rim, ». jsn. — Italijanako-ru-ska agenetjs javlja sledeče i
"Rusks sovjetska ekonomska miaijs v Rimu je zvečer dne 7. januarja prejela od italijanskega prcdaedniks Bonomija noto, ki se glssi, ds italijanska vlada v sporazumu s angleško vlado želi, da Vlsdimir lljlč UJjanov-Lenin, predsednik ljudskega sveta v Rusiji, osebno pride na ekonomsko konferenco v Osnovi in posreduje ter avetuje glede rešitve evropskih ekonomakih problemov. Ita-lijanaka vlada prosi ruako misijo v Rimu, da njeno željo čim prej sporoči Leninu."
Pariš, tf. jan. — Razna znaiue-njs kažejo, da se bliža pokop slo-glssne versalske pogodbe. Pogodim je itak mrtva, kar se tiče večine njenih famosnih točk, posebno pa privesks lige nsrodov, ampak njena smrdeča mrhovina še vedno straši po svetu in tn mrhovino mogoče pokopljejo na prihodnji konferenci v (lenovl, v kateri bodo prvič sedeli pri eni Mizi diplomat je entente, Amerike, premaganih centralnih drŽav in Hovjetske Rusije.
Vernalsks pogodbs, kstero sta diktlrnl* - vojaška železnost In sovrafttvo v zvezi z neomejenim pohlepom po plenu In sneksijsh zmsge pijanih zavezniških milita* ristov In imperislistov, Im v Osnovi nedvomno nadomeščena z drugo pogodbo. To je absolutne potrebno, kajti drugače Je vsska rešitev ekonomskih problemov tle-mngočs.< *
To Je mnenje tresnejših politi-čsrjev it diplomatov v Parizu, Londonu, Kiuiu in Berlinu. Lige narodov odpade in meato te dobimo nekakšno "društvo drŽav", ki bo mogoče zmeacno po zgledu meglenih Hardlngovih priporočil. Trezne glave ao prepričene, ds Ih> Amerika zahtevala popolno revizijo versalske pogodbe kot pogoj svojega prisostovanja na konfe* renei,
Lloyd Ueorge In Briand zdaj kujeta nekskšno obrambno sngle. ško-franeosko alijanco proti Nemčiji, is katere je Amerika popolnoma izpuščena. Ako FrsnHja do bi to alijanco, tedaj ae zadovolji z znižanjem nemške vojne odškod nine za 60 odstotkov v letu Ittft To pomeni, da ho eiitcnts zalite vala od Nemčije le 700 miljonov slstih msrk namesto dveh ml Ijsrd, Francoski mllitsristi sicer besne proti vsem te« revizij«m odškodninskih določb, t mla poina ga t i si ne morejo, kajti ra zen Belgije nimajo nikogsr ns svoji strsnl. '
Berlin, ». Jsn — Dr. Wslter Rsthenau, nemški finančni ve ščsk, ho V ml i I nemško delegscljo. ki pojde t s ko j v Cannea, kjer b«» na seji vrhovnegs svet s rszprsv-IJsls o odškmlninl.
EVROPEJCE VINDUI.
Trije komunisti itvoljeni aa
liotidon. — Pri zadnjih splošnih občinskih volitvsh ns Angleškem ao hiti izvoljeni trije komunisti Dva ata zmagala v l*neaehiru4 eden pa v Vorkahirn. Komunistič na strsnks Je pri teh volitvsh prvič nastopila in dobila je 20,2Mft
tam nsložili as
tovorni svfomobil. Žganje je vred
T„ seveda
.ki* repa kliče nakim po|itičarjem.|kom«r - jm
ni eadile.
De Valera je danes ponovno re zigniral kot "predsednik irske re-j glaaov. I publike"; obenem je naznanil, ds Delavska atranka (l*bor Par je s njim vred odstopila einfaj- tp), v kateri naatopaj« ain laliati novsks vlada. Collins je predlagaljin strokovni unljoniati, je oavojl v akorniei, da ae izvoli odbor iz la 79 mandatov v raznih občtn pristašev obeh atrank, ki naj po
Direktna akoija maaa narašča kljub mirovni taktiki Ohsndijs.
DELAVCI STAVKAJO V VSEH VEČJIH MESTIH.
Washingtnn„ D. C. — M. n, Oh ose, diretkor Ameriške komisije za samovlado v Indiji, je prejfl 4n objavil poročilo H. januarja, da so brltske oblasti v Indiji pričele oboroževati Kvropejee v Kalkuti. Bombaju, Msdrssu in drugih večjih mestih. (Angleži sestavljajo fs Evropejcev "civilno gardo'*, ka* tera stopi v skeijo kot pomolim vojsšs sila čim se sedanja "pasivna revolucija" Indijskih nacionalistov prelevi v odprto bojevanje za dosego neodviano republike. Angleži nimajo upanja, da lil vodja nacionalistov Ghandl, apo* stelj pasivu« reslstence, mogel preprečiti Izbruh nasilja, ki kuhs v masah ipdijskih Iji^laU^ Olietietn so Angleži prj^ell mobill-zirsti moške napol dlvjegs evrezijskega rodu,
Kalkuta, Imjijs, H. Jan. r- fn-dljsko zmerno *ssopl*Je smatra ukeijo vselndljskegs kongresu glede imenovanja Ohaudijs dlkls-torjem zs trik, ds se izogne adgo* vornostl kadar Izbriihno krvava revolucija proti Angliji. Kongres je sicer odobril (Ihsndijev program mirne revolucije, toda msnjšins, ki je zahtevala na koti* gresu odprto proklsmaeijo republike, Je vedno večja in kmalu pride čss, ko (Ihsndi ne bo mogel s*eF Jeziti populsrne re volte, čeprav ims velik verski vpliv nsd svojimi rojski.
Delavske stsvke so splošna po vsej Indiji. Policija v Msdrasu je zastavkala v protestu proti princu Walesii in zaradi majhi plače. Moplaški relndl v Malabar-ju še vedno nagsjsjo Angležem. V Hsynpiilu In Beiignlu sh bili zadnje dni krvavi spopadi s policijo ln mnogo oseb Je Ml« ranjenih.
Večinski socialisti v Nemčiji va* bijo neodvisne v svoja vrsti.
Berlin, Jsn. — Včeraj Je bila ot vorjeiia konvencija neodvisne socialistične st rs uke v Nemčiji. Konvencij« ae vrši v Leipzigu (ft pred kon venčnih pon»čll Je rss-vidno, ds se ho konvencija InivIIa z vprašanjem zdniženjs s stranko večinakih sis lslUtov. Vmlilrljl večinskih socialistov (socialnih demokratov) so sporočili neodvisnim, ds s« priprsvljeni organizirati v Is d« z njimi vred, sk« se zilružijff. Mtrsnks neodvisnih e is listov nI več tsks kot Je bila pred tremi leti, k« a« njeni vodi-tel Ji prisegali, da združenja a "socialnimi patri jot l ln izdajalci" ne Im nikdar. Tisti voditelji In d«l»er del radikalnega članatva je danea v komunistični stranki. Kljub temu je strsnks neodvisnih še vedno močns. In če se zilruli s večinskimi socialisti, bo druga najmočnejša |>olltične stranka v Nemčiji,
■kaša doseči kompromis s De Va-lerom. tods zadnji je odklonil po gsjanja z vaakim odborom.
akih odborih To število pa še nI
Chieago in ok«li«s t V sredo jas-no in mrzlo. I*bki aapadni ve-
popoln« in ravnotak« še ni znano t rovi. Temperatura v zadnjih 24. število vseh glasov. V Olaagnivu urah i najvišja '«7. najnižja -Ul. je strsnks doMIs IlO OfNI glasov. Kolnee izide ob 7 :IM, sside ob 4 M.
'd

ROSVETA
HASOPH« roorom« JCPHOTl INTSMNE ^HM
fUlkv M »M, kl
"PROSVETA"
ZI87 N S«. L»v»4*Je A
THE ENLIGHTENMENT*
Organ tU Hiwli	i sS# S-
Auverthnnf IKM — igr—mgai.
'ItobaerietUa: UnitJ 4u&a?»seeat ČUtm*
Mgv %6.tO. and foreign cpuntneTiS-SO par
RESNIČNE BESEDE.
RmU Mfjetski Imfrts.
J. Stitt VVilson, bivši župan v Berkerlyju, CaL, je rekel na narodni konvenciji metodistovske cerkve, "da postanejo nauki Kriata zasmehovanje in pridevek, ako se bodo krščanske cerkvene oblasti ustavljale pred bančnimi varnostnimi shrambami, vratmi tovarn in pred skladišči profitarjev."
WiIson je s svojimi besedami očital krščanske čerkve-ne avtoritete, kot zaslužijo. Imamo deset božjih zapovedi in tam je prav jasno povedano, ne kradi in ne ubijaj. Kiju)) temu pa dozdaj nobeden krščanskih škofov, pa naj pripada h kateri krščanski cerkvi, ne obsoja tovarnarjev, ki silijo delavce delati za nizko mezdo, sebi pa pridrže večji del od delavčevega produkta. Izjema Je samo en f in še ta živi na Angleškem. Krščanski škofje se niso še nikdar sestali na zborovanju in izrekli, da se moramo razorožiti, da spolnimo peto jo zapoved.
Med dobra dela krščanskega usmiljenja spada lačne nasititi, žejne napojiti, nage oblačiti in mrtve pokopayati.
Do danes pa še niso krščanski škofje izdali pastirskih l listov, v* katerih so ukazali njim podložnim župnikom, da naj pridigajo proti tovarnarjem, bankirjem in drugim podpornikom sedanjemu sistemu blagovne'produkcije in distribucije, ki je kriv, da imamo lačne in napol nage ljudi. Dokazana reč je, da trpi letošnjo zimo na mfljonjp brsfeposelnih delavcev z njih družinami vred po vsem svq-tu, ker so mogočni finančniki in drugi kapitalisti sklenili, w omeje produkcijo, da tako lahko razbijejo delavske or gania^tcijc in delavce potlačijo nazaj v staro sužnost.
In kaj pravijo krščanski škofje k tej resnici? Nič! Prav nobene besede ne zinejo, s katero bi spomnili krščan-bankirje in druge kapitaliste na njih krščansko
lOSt.
Tudi mrtvi se ne pokopavajo zastonj. Naj bo siromak tako velik, ko umre, najprvo bodo vprašali, kdo plača bne stroške. In če ni denarja za pogrebne stroške, od-Ijejo ga ponoči brez slovesa na pokopališče in zagrebejo velegomilo, kjer leže siromaki tesno položeni drug poleg m.
Besede J. Stitt Wilsona, bivšega berkeliškega župa-so resnične, toda vpliva ne bodo napravile nobenega, i krščanski oblastveniki so tako tesno združeni v pri-jstvu s privatnimi bizniškimi interesi, da ne bodo vzeli najmanjšega koraka, da se uresničijo Kristovi Kajti če bi ti gospodje res imeli kaj volj* pobolj gospodarske razmere na tem svetu, da bi v^l ljudje, ki delajo, živeli v zadovoljnosti, bi že zdavnej podvzeli poizkuse v tej smeri. Več ko devetnajst sto let je minilo, |i kar se je rodil legendarni Krist in skoraj devetnajst sto let ho ude njegovi nauki. Po imenu so njegovi nauk tako razširjeni, da nekateri trdijo, da živimo v dobi krščanske civilizacije. Tudi višja krščanska duhovščina je zadobila veliko moč, tako da lahko vpliva na politične In gospodarske razmere. Ali današnji proletarec je osta rtvno tak siromak, kakršen je bil v poganskem Rimu, ko §0 prvikrat pričeli učiti in širiti Kristove nauke. Krščanske cerkve ne bodo spremenile položaja siromakov, kajti če JM res hotele kaj izvesti, bi že zdavnej podvzele potrebno akcijo. Ostale bodo cerkve, ki bodo še nadalje pridigale |ipo siromašnemu delavcu, da naj gara in trpi na tem •vetu, kajti kolikor bolj bo trpel, toliko večje bo njegovo veselje v nebesih po njegovi smrti.
Ljudskim masam se počasi odpirajo oči, da tisti naj-rajše nega jo po uživanju na tem svetu, ki delavstvu priporočajo, da naj trpi in ae muči na tem avetu, ker po prejel fičuo plačilo za svoje trpljenje na onem svetu. Ali odigrajo se! Vedno več ljudstva prihaja do spoznanja, če ■ ni bo samo pomagalo, da mu ne bodo pomagali oni, ki fa tiče Kristovih naukov. In kadar si bo ljudstvo s pomočjo svojih političnih, strokovnih in goapodarakih organizacij že skoraj tako daleč pomagalo, da bo stalo na i boljše človeške družbe, takrat se bodo mogoče nili krščanski cerkveni škofje, da so zanemarjali svoje dolžnosti napram trpečemu ljudstvu in da ao podpirali Hrte, ki so ljudstvo izkoriščali. Takrat tudi škofje naroče njim podhžninržupnikom, da naj pridigajo čist In nepo-kvarjen Kristov nauk!
Moskva, S. Jan. — (Poroda Luia Uvin.) — Deveti vseruski sovjetski kongres je zaključen in komunistično časopisje v Moskvi adaj pregleduje njegovo delo. Vai boljševiški kritiki ae atrinjajo ene«. letošnji kongres ae je bavil manj a teorijami ln ve* a praktik niiui vprašanji. Vaiedtega je med letošnjim in prejšujimi kongresi velika razlika.
Kongres je jasno pokala I, da je maka revolucija atopila v novo faso avoje ga življenja. Komunisti in nekomunieti enako priznavajo, da rekonstrukcija Rusije mora pasti na rametiatih, ki ao voljni graditi pogasi, kamen ns ksmen.
Sovjetski kongree ni reševal no beaih problemov niti sklepal ka kih aakonov. To ni njegova naloga. Kovjetaki kongres ni zakonodajna zbornica, pač pa je nek« vrate politična konvencija ali peri jodična aovjetaka ustavodajna skupščina, ki razpravlja, poti vi ja, odobrava in zavrača.
Delo devetega kongresa je vta-<»aeno v ducat resolucijah, ki odobravajo program moakovake vlade in komunistične stranke, katera kontrolira vlado. Nova konomska politika je bila odo hrena iu kongres je priporoči vladi, du povabi inozemaki kapita Knsijo .najame posojila ln daje razne kouceaijc. Kongres je skle nil, da ostane zunanja trgovina nacionalizirana, to je monopol vlade, toda izjemo imajo koopera tive, ki ao dobile pruvico izvoza fn uvoza. Kongre« je »prejel načelo da morajo sovjetski zakoni jam čiti državljanom osebno svobodo n "lastninsko pravico".. To je bilo sprejeto v načelu.
Kongres je dalje reformira f'cko ali tajno sovjetsko policijo Nadalje jc zaključil, da temeljne industrije ostanejo nacionalizira ne, toda uprava teh velikih indu atrij ima biti razdeljena me vrhovnim ekonomskim svetom in podežčlakimi sveti; s tem so lo-lokalne Industrije dobile delno avtonomijo. Kar sc tiče kmetijstva, je koti
naj na trga pozdravila godba In
pred njimi je bila Veliko platno, katerem je kititnatograf kazal znanstvene metode pol jedel-atva, kot oranje a traktorjem itd.
S*a stotine delegatov je natlačilo prostor pred platnom in z največ-im zanimsnjem so gledali premične alike.
In ko aem atal v bližini in opazoval m notico, na katero je padal medli žarek svetlobe iz kinematografskega projektorja, sem si zastavil vprašanje, katero mi že dolgo časa roji po glavi:
AK ni sa veliko in zaostalo de želo, kot je Rusija, rea potrebna teka diktatorična aila, ki gradi uh podjetništva, indiistrijake eneriije in umnih metod dela in iseipline? AH ni ravno želeana volja komunistov in njihova trdna vera v znanost industrija I iztna potrebna Rusiji f
' - 8
gres sprejel načrt poljedelskega
za in
kmetom, da sami odločajo formi obdelovanja zemlja todi zemlja oatan* nacionalizirana.
to reforom boče aovjetaka vlada pridobiti kmete, da bodo rajši obdelovali arednje velike kmetije.
Kongres je odobril načrt omejitev papirnatega denarja hiter povratek zlate podlage Trockijevo priporočilo, da demo-bilisacija preneha, je bilo tuc i aprejeto.
Važen je aklep, da ae odšle; snlde aovjetski kongres samo en krat v letu in delegatje v mestih sc zanaprej volijo na vsaki fiO.OOO prebivalcev eden, na kme-tih pa eden na vaa kih 250,000 pre bivaleev. fttevilo delegatov je a to spremembo precej akrčeno in atrm ški kongreaa, Iti ae je do adaj vršiš
vilo članov vaernakega central nega izvrševalnega odbora od 200
na 3H«. Odbor ae ima aoatati tri, w<,r» J>n,n®. »n Pr'4I<> je v krat v letu in zborovati dalj časa, tako da reši vae zakonodajne proi bleate, imenuje atalne odbora odobri pronrfčune itd. Kongres ja |N>novnn izvolil vse atare «Mana entralnega izvrševalnega odbora j
pričae pravtaprav pafa*nJe Zadnji trftaotek je Lewia, pred aednik rudarske organizaeije, od povedal konferenco, ker ao podjetniki izmed omenjenih treh dr ;av rekli, da ne pridejo. Podjetniki iz Illinoisa so tskoj brzojavi-Lewisu, da žele, da ae konfe-renea vrši.
Tako zdaj stvar stoji. Zakaj se podjetniki iz zgoraj navedenih treh držav obotavljajo priti na predkonferenco, ni bilo povedano javno, ampak vaakdo lahko uga ne, da nameravajo najbrž posnemati podjetnike v drugih industrijah, ki so za "odprto delavnico," ali takoavani "ameriški na črt."	v
b defenzive ▼ of eiftivo.
TAKO JB ODLOČILO OZKAiEO OEOAMIHEAMO DELAVSTVO VA PROVOKAOIJB PRIVAT MIH BIZNIŠKIH
Ofenziva aa vrši s javnimi ljnd-ikimi ahodi, ki trajajo, dokler ne prtflijo sa mir privatni Maniški interesi.
ki
Ohieafo, DI — Delavaka fede racija v Cfcieagu, katere predsed nik je John Fitzpatriok, je izdela ta načrt za ofenzivo proti privat nim velebiznifikim interesom, povzroči, da bo veliki denarni mošnji še žal, da je pričela • svo jo kampanjo za uničenje delaV skih atrokovnih organizacij.
Vršila ae bo cela vrsta javn?h ljudskih shodov, na katerih bodo dobri govorniki pojasnjevali, za kaj gre v tem boju. Dolžnost ve že vagkega delavca, da se pridru ži tej kampanji in sodeluje po svojih močeh, da bo ofenziva speh. Vsak delavec naj agitira za o^iak teh ahodov, dokler go h pod je ^bosi" ne bodo prosili za
ml* ln rekli: "Nehajte, doati smo dobili po grbi l" Prvi nhod sc je vršil že 4. ja komisarja osinskije, ki dovoljuJeJnuarJa v dvorani Columbia. Dru
gi ahod ae PVtffrrtd*
ie je •'»i
e vršil 8. januarja Sli, 113 S. Ashlabd Blvd. Peti ahod je sklican za dne T9. januarja v Holders' Ilal Chlcago Labor Temple^ 113 S Throop 8t.
Kasneje bodo naznanjeni zopet drufci ahodi. Ti shodi ae bodo na daljšali križem Chicaga, dokler ne bo ljudatvo v Chicagu izvedelo da hoče par gospodov, ki imajo dobro rejeno denarno mošnjo, kazovati delavstvu in mu celo Vzeti njegove v ustavi zajamčene pfa^ee — svobodo združevanja zborovalno avobodo itd.
Delavatvo v Chicagu je dolgo Čšak gledalo in trpelo. In posle dlca tega je, da je v Chicagu ve Hko itrajkov, ker hočejo privat ni velebiznlški intereai za vsako
BAMDITOV.
Chioafo, tU. — Na vogalu Roo-tove in Halstedove ulice je detek-ivaki saržent s četico detektivov prijel Thomas 8weeneyja, bivšega »olicaja, in Theodore Hteven*«. apeeijelnega policaja v munieipi. jalni bolnišnici za jetične, ko gta ukradenem avtomobilu peljala ukradeno blago. Avtomobil je bil ukraden m rt*. Margaret Pullma novi, plen je bil pa ugrabljen v skladišču tvrdke Carlaon Bros.
UBIŽMI DOLGO
šil »LAMOK PODRAŽI?
Podražitev la napovedujejo!
Waahttgton,<J. - Tako je in nI« drugače v današnjem goapo darakem siateMu, da vpijejo, da se morajo defavake mezde znižati ker padajo eetie, na drugem me atu pa napovedujejo podražitev zelo važnega živeža ia ljudsko prehranitev. Taik je gospodarski sistem, ki ga nekaterniki hvalijo kot najboljšega na svetn.
Zdaj naznanjajo, da se sladkor ne more prodajati po tako nizki ceni, ako ae noče omejiti sladkor na produkcija.
Seveda se bankirjem ne izplača posojevati denar sladkornim plan taŽnikom in tovarnarjem, dokler ima sladkor nizko ceno. Ako ima sladkor nizko ceno, ne morejo pre|eti visoke obrestne mere od denarja, ki je naložen v sladkor lii tpčknlaciji.
Bančni interesi niso na pr. še nikdar rekli, da se ne izplača pri delovati pšenico po nizki ceni, ker nosijo farmarji direktno posledi ce nizke cene. Pri sladkorju je se veda drugače. Tukaj trpe bančni interesi. Saj je bilo povedano pred par leti, ko so naganja sladkorne cenfe navzgor, da je a meriiki bančni konzorcij napra vil dve «to miljonov dolarjev do Mčka.
ŠTIRI ŽRTVE "MBiBČMINE.
dvakrat v letu, so ae znižali. Na ceno Ttžbiil d*l«vske strokovne drugi strani je kongres zvišal št«* organizacije, da delavstvo potis-
med novoizvoljenimi člani je tudi
pet šensk. V kongresu je bilo ka« mo dvajset deleuatiuj.
V splošnem je kongrea odobrit zaključke komunistične stranke,-katrra vrši diktaturo. Kljub temu infk sovjetski kongres dvojno r namen it oni. Prvič je simbol jh> tenčnega koristit uetjonatkma. Ker se shaja redno, dajo Rusiji idejo ns j višje ljudske zbornice in obla sti. Delegatje pridejo iz vseh krajev Rusije, alUUje in vidijo voditelje na krmiln vlade in vrnivši ae domov, poročajo lokal nim sovjetom, H tem ae kristali-zirs .ideja nantdne skupščina. Drugtf kongre« ratčišča mišljenje administratorjev ,republike glede •Hlinst va i letele. Nekateri delegatje s«i mi (tovedall, da za njih kongra» pomeni eno leto višje ia-(d>raal»e Naučili ao ae marsičcaa. in ko ne vrnejo domov, hod« naučili tiate, ki znajo še manj. Kongres je vir elementarne rede u priprt*!«, in neuke delegate, šola itobrarl* in Inapiraelj.
/.el<» karakterističen je Ml aa-kljnčni dan kongresa. Ko eo dele. ga t je zapustili operno gledališče, v katerem ao aborovali, jih je aa*
ifejo v suženjske razmere. Dela v stvo je trpelo, a končno je bila ■P HM ofen živo. Ta ofenziva se vrši a shodi, to jc s podukom IjudRtva, da ljnd stVO Izve, kako ai pest velepodjet nikov počaai, toda sigurno osvaja oblast nad delavci, ki jim ne gre pO človeških ln naravnih posta
Vclepodjetniki ao sejali in zdaj bodo šoli, kar ao aejali.
Poduk, poduk ljudatva je tista reč, ki se jo velepodjetniki najbolj boje. Lakko se reče, da je strokovno organizirano delavstvo adaj nastopilo pravo pot v Chicagu. Isohraševati in podučevati ja treba in vele|>odjetniška oholost in ošabaost bosta kmalu pozab Ijena reč.
KAJ m MOTO POOODBO S RUDARJI
te dr-
lav Pennijlvaaria, Otio ia Indiana aakajaja.
B. — Zadnji petek pe je imela vršiti konferenca med aoMtopnik* ruderjev, organiziranih v Cnited Mine Workers of A-■serika. ia podjetniki zaradi no^ te pogodbe. Sestati sp ae imeli podjetniki is dršev iVnnavlvania. OMo, Indiana ia 11 linoia. Podjetniki ia dršev IVnnajIvania, Ohio in Indiana niso pristali na to, da pošljejo avoje aestopnike m konference, ki |e imela določiti, kdaj
ChieafO, IU. — Tihotapsko žga nje je aehtevglo prek nedeljo šti ri žrtve, ker ljudje pijejo zdaj vae, kar jim kdo ponudi na pro daj, ali ae pa toliko napijejo, da popolnoma izgube svojo pamet da ne vedo, kaj delajo.
Henry Autachbah, tiskar, prišel domov pijan. Dokler ni bi lo prohibioije, ni bil Autsehbah pi jen. Pred dvema letoma je priše prvikrat domov pijan. Od tega časa je bil eeveda večkrat pijan V nedeljo ae je zopet napil. Ko je prišel domov, ga je žena priče la zmerjati, meato da bi se rav naltt po alovenskem pregovoru, da ae je pijanemu treba umakniti senenim vozom. Beseda je dala besedo, Autsehbah je pričel gro siti šeni, da jo ubije, žena je pa tekla po samokres in ga ustrelila Poročena sta bila devet in dvaj set let.
Miehael Condo je prišel domov pijan ko klada. Spri ae je s svojo soprogo ln jo zabodel z nožem Njegovo aoprogn so prepeljali pašno ranjeno v bolniinico, njega pa v zapor.
Louis Durabond, delavec stsr 40 let, se je nspil žganja. Prepe Ijali ao ga v bolnišnico. Na potu je umrl.
John Buket« se je napil žganja in v pijanosti je padel tako ne arečno, da ai je razbil lobanjo.
Ti dogodki ao tako ujezili mr liškega oglednik«; Hoffmana, je sicer prčeej toleranten človc in ki ae ne ujezi tako hitro, da je zagrozil, da obtoži vaakoga tihotapca umora, ki je prodal žganje osebi, katera ae je ubila v pijanosti ali jc na kateri drng način povzročila uboj.
Ljudem je priporočati: Ne pij-te žganja, ker ne ve nihče, kaj mu tihotapec proda.
EABKBMOI 8E NISO MLO.
Fraaltfort, Ef. — Osem kar
neneev je pobegnilo h tukajšnjo državne poboljševalnioe. Po*luži i ao ae kanala za odtekanje feka-ij. Prostosti ee pa niso veselili dolgo časa. Sedem je bile ujetih po eni uri, od kar so akozi kanal zlezli v prostost, osmega so pa prejeli pO dveh ^irah v tovarni za arajce, kjer si je poiskal skrivi-Iče.
Japonska intriga
Iga proti v Sibiriji.
Amariča
Harbin, Mandžurija, 9. jan. — Dogodki, ki oavetljnjejo načrt.-japonskih imperialistov' z ozirom na ugrabljenje vzhodne Sibirije, so pravkar prišli na dan. V Vladi-vostoku ac nahaja ameriSka piiui-ja pod vodetvom majorja F. M. Clark u. Misija je pravzaprav pod načelatvom inženirja in železniškega veščaka John F. Ste-vensa, toda ta je v oktobru odpotoval v Washington in Clarke je zdaj njegov namestnik. Japoncem pa je ta misija velik trn v peti in že dalj časa poskušajo, kako bi jo spravili s pota. Zadnji poskus je bil, da so se japonski oblastveniki v Vladivostoku dogovorili t rnskimi monarhisti, ki pod zaščito Japoncev vladajo v Vladivostoku, za napad na Clarka. Japonci so obdolžili Clarka, da je v tajni alužbi boljševikov v Čiti. Dne 22. oktobra so ruski monarhisti ustavili vlak v Ponagričnaji in preiskali voz, v katerem je bil major Clarke s svojim osobjem. Hoteli so preiskati Clarkovo torbo z listinami, toda major je odločno povedal japonskim hlapčo-nom, da se podvrže preiskavi edi-ka v Vladivostok in tam je konzula. Caristi so nato odvedli Clarka v Vladivostok kin tam je konzul dovolil preiskavo, ki je bila seveda brezuspešna, kajti Merkn-lovi hlapci v službi Japoncev niso našli pri njem ničeaar aumljivega.
BLIZU PBf MILJONOV BUi-
LJBV KORUZE POSLANE )	V RUSIJO
Nenr York, N. Y. — Nakupe val na komisije Ameriške pomožne uprave, ki k^mje koruzo in pšenico od ameriških farmarjev Rnaljo z denarjem iz aklada dvejaet miljonov dolarjev, ki ga je dovolil kongree, je fte nakupile 4.6SO.OOO bušljev koruze. Večji del ta koruze je fte odpoalan v Hovjeteko Ruaijo
Mnenje sovjetskih listov o ameri ikem darilu.
Moakva, 8. jan. — Darilo dvaj-set miljonov dolarjev, ki ga je dal ameriški kongrea za atradajofc kmete ob Volgi v Rusiji, jc izzvalo dolge uredniške komentarje v moskovskem komunističnem časopisju. Komentarji v apfošnem izražajo hvaležnost ki upanje, da je to prvo znamenje spremembo Hardingove politike napram Ru-aiji, ki prinese priznanje sovjetske vlade in vpoatavljenje prijateljskih atikov. Uradna "Izve*t ja" pišejo v uvodnem članku "Rusija in Združene dražve", ds je Amerika, "največja in najmočnejša btirioazna republika, pokazala, kaj more človeški šenij doseči v družbi, ki je raadeljeita v razrede.'* Rusija — nadaljuje pisec — poskuša sgradifi družbo brez razredov, vzlic temu pa ni razloga za sovraštvo med obema republikama. Ameriški kapital ln delavstvo bi imela korist od pri jatelskcga razmerja z Rusijo Združene države ne morejo po ravnati vaeh svetovnih tešav n.n waahingtonaki konferenci, in če hoče zapadna republika aamo* sebi dobro, lahko dobi v Rusiji dobre ga prijatelja na vahodn.
ftankar zaključuje: "Ffcfct, ds ao Združene države dale Buaiji veliko pomoč, dokazuje, da ac javni sentlment v transatlantsk< republiki obrača k Rusiji. Ta pre obrat bi bil nemogoč, ako ne bi vladajoči elementi spremenili svojega mnenja. Poznamo ameri Ako buržoaaijn. Bnržoasljs ni sentimentalna, najmanj pa ameriška. I * kola med kmeti ob Volgi ne bi še odprla^ mošnje ameriške bnršoezije, ako'bi ameriške vlada obdržala svoje staro, aovrešno stališče napram sovjetski repub liki. Ameriške politika ae je torej spremenila in čas je prišel, ko ee lahko govori o blišajočem aa epe razumu n»e*i Ameriko in Sevjet ako Ruaijo." .
javna govornica.
t	I
Glasovi Slonov S. N. P. J. in čftatoljov Prosvete.
TnadelpMa, W. Va. — Delavec, ki išče delu pri premogovnih družbah v tukajšnji okolici, dobi povsod kratek odgovor: Ne rabimo. Zaatonj je iskati kakega prostora od delodajalcev, ker odgovorijo, da nimajo prostora in da je že vae natlačeno. Neka teriin delodajalcem se niti ne iljubi odgovarjati na vprašanje delavcev za delo, ki jih čaka ved no večje število pred vhodi.
Nazadnjaški listi bi nam radi lopovedali, da smo V sedanji do | vsi enaki in svobodni. Za nas to ne velja, ker dasi bi po pravi ci inorali biti vsi enaki, ae to nc vrši.l
PROSVETA
Zadnjič o praznikih sem si na taknil ta boljši cilinder na tri
Stuke" ter jo mahnil tja, kjer go moji tovariši sklicali sejo ob
obro naloženi mizi. Prišel sem na določeno mesto ravno ko so moji prijatelji razpravljali kračah in devojkah. Stopil sem l/ližje in povedal, da sem prejel ponudbo iz Nove Mehike, od koder mi piše dekle, da je priprav I jena vrči se z menoj v zakonski jarem, če ji bom vse naredil. Na štel« je v pismo vse kaj bo tre l*i: "Zjutraj me boš obul", pravi, "potem boš kupil barvila, pu dra, skuhal zajutrk, ko boš priiel domov večerjo, potem me boš peljal v gledališče, itd." Fantje niso preveč Časa premišljali, kaj jim je storiti, ko sem jim posedal vse, kaj je bilo v naznanilu, in kmalu je predlagal eden izmed njih, naj začasno še pustimo misel na bolje polovice, vsaj toliko čaaa, dokler jc šc na mizi pršuta in drugih vabljivih stvari.
Krenil sem tudi k sosedovi botri, da pogledam, kako se imajo o praznikih. Počutil sem se kaka kor doma, posebno ko sem zapazil na mizi dobrote, ki imajo zame tako privlačno silo. Prišli so na to še drugi fantje in pričela je prosta zabava s prijetnim starokrajskim petjem. V takem stanju se človek dobro, počuti in šele na dan starega leta sem jo krenil domov. — Maka Ghesnik.
Barberton, O. — Grenki časi ie vedno prihajajo v ospredje, toda to bodo že g. nune, ki ga tako željno pričakujemo, spreobrnili. Grešnih dul je v naselbini dovolj, zato se ni bati, da bi manjkalo "kšefta", samo tovar-ne obratujejo bolj slabo, a po Novem letu se ima tudi to apreobr niti.
Listi v Akroqji so obesili na. veliki zvon veliko prosperiteto, ki ima pričeti v naši naselbini in jo proslavljali že naprej, a kmalu se- je izkazalo, da je vse samo izmišljotina, ker tovarne, ki so do sedaj še deloma obratovale, m zaprle avoja vrata, nekatere ti teden, druge pa za dva ali tri N. 1'ortage* Kober kompanija jc oglaševala v listih že kak mesec dni. da bo takoj po Novem letu "ahila do 1500 ljudi, na kar pa "i prišlo drugo kot razočaranje. Tako mečejo ljudstvu pesek v oči in odvračajo od sebe nejevo-«o ljudstva.
Barberton je velika naselbina tnjerodeev, v kateri je po mojem mnenju največ-nas Hlovencev, ki I* smo različnega prepričanja, pcselmo kar se tiče verstva. Ra-•litega bi bilo jako umestno, da fejski velike šesto rise sli osme-r"«e dajo na gtnanvanjc celi na-■Hbini radi bodočega "dušnega pastirja". Gotov sem, da bodo rlasovniee za "ne" imele veliko f ino, ker trotov med marljivi-,r>' in pridnimi bučelami je že i-'»k preveč. Rojaki, ako imate •"»k k vodar odveč, je tu dovolj potrebnih družin vsake narodno-M|. katerih očetje že ne delajo f>" ei.|0 Irto dni in še več ter so njihovi otroci podvrženi strads-nJ» m zmrzovanju. To naj velja »'♦•'le goapode št. 3, ki ga dobi-v našo naselbino.
Zadnje dni se je ponesrečil n,'k delavec zaposlen pri Hmith ('ilica Kand Co. rodom Hrvat, ''"bilo ga je do amrti Ko smo go-o tem dogodku in od de-!"^kih razmerah aploh. se je o Sfls^il France Kibenčan. da je prvo pAmoč ponearečenen.J
1 J' kmalu izdahnil ter se zave-,,r»" zaposlil priveliki poamrtni '""o pa ni JI. I ^ po se vračamo v «l|"rmalne razmere, da mora de-
lsvec, ki služi po 22* io ^ na uro, da s tem preživlja celo družino, biti navezan z nevarnoai da ga zdaj pa zdaj ubije. To pravi, da je delavcu treba moli ti, marljivo delati in šele potem koga ubije, naj bo deležen ve«. Ija in nebeškega raja. Tak je ti-»ti raj, katerega trotje in njih zavezniki toliko zagovarjajo in hvalijo pred delavakim slojem, medtem pa oni žive v največjem razkošju in nemoralnem življenju. — Čneider.
SPOMINI.
Ghicago, 111.-0 božičnih praznikih, ki sem jih praznoval prvič v Ameriki v prijaznem domu, pri polni mizi ter spočit od dolgih počitnic — neprostovoljnih, živo občutim veliko razliko med današnjim praznikom in o-nimi, ki sem jih prebil v svetov-ni vojni. Izmed vaeh pa hočem o-pisati samo enega iz leta 1916, takrat, ko sem bil navzoč pri veliki avstrijski ofenzivi na Ru-munskem.
Proti koncu novembra je prodirala Mackensenova armada iz južne — bolgarske strani čez Donavo in udarila proti Bukarešti, kjer pa bi bila kmalu vsa zajeta Mackcnaenom vred. Le hitri akciji nemške rezerve se je za ivaliti, da smo ac rešili rumun skega ujetništva, česar smo ae pa vsi bali, kajti pripovedovali so nam grozne stvari o počena nju Rumunov z ujetniki. Pravili so, da ujetnikom režejo nosove in ušesa, potem pa jih usmrčajo, kar pa je bilo bžkone samo za propagando. Ujeli niso naše ar made, pač pa jih je naša armada pregnala v neko močvirje, kjer smo jih zajeli. Plen je bil velikanski in po 14 dneh smo zo pet enkrat dobili kruha, namreč rumunskega, kajti na pohodu ni bilo časa, da bi ga pekli irt do-ili.
Naslednje dni naa je moril smrad tisočerih mrličev, ki so ne pokopani ležali po poljih kakor po veliki žetvi Bnopje. Kmalu na to je padlo glavno mesto Rumu nije iti nemške ter avstrijske če te so vkorakale v stolni Buka-rtflt. ftll smo naprej zasledujoč fatmune, ki so se postavili v bran takorhilro ao .bile njihove čete pojačane z ruskimi. Po štirinajst dnevnem marširanju amo dospe li do železniške proge, ki pelje v Galatzo, meato ob Črnem mir-ju, proti zapadu pa na Ogrsko. Ravno božične dneve smo sc. u stavili v neki vasi Cherghisany, na južni strani železniške proge, ruske in rumunske čete pa so bi le nastanjene severno od proge pkrog kraja Filipesti. Pri pravljali smo se na zadnji in odločilni udarec na tej fronti.
Vas Cherghisany izgleda kakor ens izmed vseh po Rumuniji. Hiše so ograjene precej lično, večinoma vse v enem slogu. Ulice so široke in ravne, ter se križajo v pravokotih. Ob vsaki stra-ni ceste so pol metra globoki jarki za odtok vode <rt) nalivih, za jarkom pa drevje, ki'zasenči celo ulico. Pod drevjem vodita ob vsaki strani dve stezi kskor a-merikanski stranski hodniki. Hiše so zgrajene samo za par let; spletene so iz dolgega bičevja kakor plot ter od znotraj in na zunaj lepo gladko ometane in pobeljene; krite so s pločevino. Boljše hiše imajo balkone na dveh ali treh straneh.
Na severni strsni vssi je stala cerkvica, iz opeke strop pa je i-mela lesen. Bila Še ni popolnoma dograjena. Tik pred prazniki je prišel nemški pastor v uniformi častnika ter opravil božično po-boŽnost zs protestante, katolike in pravoslavne obenem. Naredil nam je dolgo, do srca segajočo pridigo. Govoril jc o neki skrivnostni sili, ki nsm dsje bm»č, dp lahko prcmagsmol vse težave. Takoj aem ai zaželel tako moč in al jo želim še danea. Povedal ae-veda ni odkod ta moč prihaja ali od kajzerja Viljema ali od BogaJ ki je tudi Bog' nasprotnikov ia jim njihovi župniki ravnotako pridigajo na oni strani. Rekel jc tudi. da nam nikdar ne bo zmanj kalo živeža in bomo imeli, ako h* kruha zmanjkalo marmela do, ee mesa n" bo, bomo I he Itd.; samo tega ae nam ni tre-bati. da bi naa "sovražniki I
nja pridiga, ki jo je podal naki pater v "kranjaki cerkvi" v Chi-cagu. Povedal je v pridigi, da je delavee postal človek in ae oavo« bodil takrat, ko se je Kriat rojil, proti koncu pridige pa je rekel, da delavci niao bili še nikdar taki sužnji kot ao daaea, ko so postali aoeijaliati. Skoraj aam pozabil na Božič letu 1916, Nemški in avatrijaki topovi so bili zakopani za hišami in pričeli rano zjutraj dne 25. decembra na vso moč streljati. Od leve strani smo začuli močno streljanje, ki ae je iz dalje slišalo kakor zamolklo grmenje. Bila je Falkenheimova armada, ki je z vao naglico prodirala z Ograke. Ljuti boji ao se odigravali na naši atrani do večera. Venomer ao prihajale dolge vrste ujetih Rusov mimo nas v o-zadje. Čez dva dneva pa amo zopet potovali proti Črnemu morju podnevi in ponoči, po dežju in blatu, dokler nismo obtičali v njem. — P. Rudman.
skega sli laškega generala velike bankete, ki stahejo tiaoče dolarjev, toda ss siromašne breapoaelne delavee ue akrbe uiti toliko, da bi se vzdržali pri življenju.
Nadejam ae, da IkmIo delavei nekoč spoznali to veliko krlvieo, ki ae jim godi in poaiedN a vsemi, ki so povsročitelji vsegs gorja. Če pa jih sedanja doba ne bo iztuo-drila, tedaj je znamenje, da aploh nimajo nikakega občutka, da so slabejši kakor navadna Žival in prav je, da se jim godi Še nadalje tako. - #. ttančič.
ha
izstradali, fce takrat nam Je primanjkovalo vaega živela, zato
mo niaem verjel.
fonimiva je Ms ts pridiga • nit manj zanimiva je bila letaš-
Bt. Lauis, Ma. — Veliki ameriški listi, ki sestopajo največ mogočne bogataše, napovedujejo veliko prosperiteto, ki ima priti v tem letu. Že lansko leto so je nadejalo mnogo ljudi, da bo proizvodnja pričela napredovati, toda njihov čaa jih je prehitel in smrt je opravila nad tisoči, ki so se nadejali, svoje delo. Tako tudi letos tisoči čakajo na boljšo bližnjo bodočnost in tudi oni bodo mnogi podlegli v čakanju. Pred časom so nam napovedovali, naj čakamo in videli bomo, kako lepi časi bodo nastopili, ko bo prevzel predsed-ništvo novoizvoljeni predsednik. Ko bomo imeli republikanskega predseduika, bo vse dobro so nam napovedovali. Dasi je nastopil no-voizvol^nec republikancev, vendar ni tmstopila doba, ki so jo napovedovali ljudem. Razni načrti so se oglašali po listih, po katerih hi se dala odpraviti brezposelnošt'. Aprila meaeca lani ao listi pisali, da bo vsa brezposelnost prenehala, če Amerika posodi Kvro^pi ogromne vsote denarja in podpiše mir z Nemčijo. Junija meaeca Harding obljubil, da bo obdržavttl konferoneo za odpravo nezaposle nosti, ki se je par mesecev na to tudi vršila, a vse ni pomagalo, prav je predsednik ob otvoritvi konferenco izjavil, da bo deloval na to, da koncem lefa žc ne bo nobenega nezaposlcnea vcČ.
! (I' ♦
Če človek nalaže enega človeka* tedaj vesta ssmo ona dva, če po kdo nalaže milijone, vedo milijoni, da je govoril neresnico, čeprav ae mu ni zato nič pripetilq, drugače pa je,,če človek govori resnico pred tiaoč ljudmi; za tak "prestopek" mora biti kaznovan.
Vemo, da je bil napačen korak, ki ga je napravila mogočna Unija, ko je stopila v vojno In pošiljala v Evropo ljudi, ki naj se bore za demokracijo. Dobro vemo, kaj vse se je takrat od nas zahtevalo in tudi ne moremo pozabiti lepih obljub,' ki smo jih tedaj slišali, posebno ne v sedanjih rasmerah, ko veliki del delavstva trpi v bogati deželi, kjer sc pridela vsega dovolj in je nepotreben vsak uvoz. Nikar ne mislite delavci, da se bo položaj izboljšal, četudi prejmet« pred volitvami še lepše obljubi*. Tako bodo ohljuhovali vedno: letos, drugo leto In aploh dokler jih bomo volili v Belo hišo.
Človek se čudi ljudstvu, ki sc ni moglo spimetovatl, dasi je ime-lo bridke izkušnje v zsdnjlh letih, In ne more verjeti dejstvu, da Je judstvo z malimi izjemami Še vedno tako kakor Je bilo pred vojno. Vsak dan skoraj slišim, da Tiar-ding ni dober ter da bodo pri prihodnjih volitvah Izvolili Wood row VVilsona, ker "on je za delav-Ne zavedajo se tega, ^ M kriza morala priti Že leta Iftlft. ako bi ne bilo vojne, zato tako so dijo o tem možu, ki je v ostalem aa delavstvo ravno to kakor repu blikauski izvoljenci, razlika Je aa-mo druga ime.	v.<
V Ht. liouisti so zagovorniki prahlbieij« obljubiva! i vse dobro, ko bo v deželi popolns "auša" Dnevne novice o samomorih, urno rih. obolelostih In tatvinah nam povej«, kako je dobro, odkar je izpolnjena njihova želja.
Nrrapoalenl delavei v Ht. Loui«! ao zeV> hvaležni Blankee Coffe luiorpaniji, ki jim dsje kruh In kavo zjutraj In popoldne. Človeku ae krči peni, k" vidi po MOt lju dl v dolgi vršti a šalieaasi v roki. Mestni očetje v Ht. Ixmlsu pri red«
Proatsnaa, Kaas. — Malo se brigamo za njihovo mišljenje, ako
mislijo o nas stsvksrjih v Kansasu, ds smo revoluetjonarnl In bolj-ševiki. Mi vemo, kaj smo in da je naša želja sama ta, da se osvobodimo one postave, ki nas dela sužnje in oprostimo ia Ječe naša voditelja. Val preaiogarji stojimo trdni v našem boju In posebno kar je nas Slovencev, ae vefcelimo, da ni med nami nobenega rojaka, ki "bi se izneveril naši stvari, in je samo neki Poljak, ki ae Je vrnil na delo. Kakor sem Čul, bo^do mili-čarjl zapustili ta kraj, ker nimajo nikakega posla. Armada žensk se je že davno umirila, zato so popolnoma brez potrebe.
Zadnje čase so pričeli iztikati In iskati, če hI morda našli kje kakega kršitelja prohlbMjoniŠkcgs zakona, kar pa je očlvidno brez uspeha, ker ljudje ne snsjo dels-ti čudežev kskor so se delali v Kani Galileji.
Ravno sem zvedel, da so v rovu št. 49, laat Central Coal kompanl-je, ki obratuje Že dva meseca, ako-zi vso to dobo spravili na dan celih sedem železniških vozov premoga ; rov št. 17 Jcnksun Walker kompanije pa je v istem času dal 30 vozov premoga t
Podporo prejemamo tedensko od 12. d istrl k t a,za katero smo bratom premogarjem v Illinoiau aelo hvaležni. Tudi mi bomo stali v slučaju vsake potrebe na njihovi atrani, kajtf vsi smo eno In če zma. ga delavatvo v enem okrožju je toliko, kakor Še bi zmagalo vse dclsvstvo pri orgsniaaelji. — John Mara.
Sit? Miki IVtrtdM
u«
<M«djSM
a april«
-M-
Podporna Jriaoti
Ukora. IT. JaalJa t POT v driovl llltaaU.
D
GLAVNI ITANi aesr-se SO. LAWNDALE AVE.. CHICACO, ILLINOIS. —-11-	Igvršavalni odbor:
ur SAVN t ODSEJCi CUftlMr. »«4»r.4».*nlk Amifm VMM*, a.
F. a. V, Bm s. Mu-
IS.
S*. *** MoOk.w Turk, lajn I k k*l»itk»B«	BIm N.vak. |L kl»«*loUi
V««**, mm** fU»iU Jmtm Z*v«rtalk. v»r»vlt«ij «U.IU PU* OiSii.
POROTNIOOSEKi
Ukm U*šmrw4.	4IS W. H.y St. S»H««n«M. 18.. »feHta lihnSir, Bm
STS. kAtOO, OSU. PmS A. VUUr, Im STS. Zly, Mhu... J«lw TmMJ, Bm IS«. •»•*» OotMi. 414 W. H*y a».. fertMftoM. III.
aoLNilai oaasKi osazoNja oaaofisi su. N.v.k,	tasr-ee a UvUak aa
VZHODNO OKSOŽJZi Jm«S AmW*4K. Bm >SS, M.«« Su«.
joea4*l|, SSS s. ijtls s«.. cle ibos. o. ZATAONO OKSOŽJBi Amtmm šuiar, Bm 104. Ona, Kat., aa J ai I ' Mm Mar«. Bm 144. Bost. min... M lanapii. MUm Ufl. SSS* So. WiiuH»»Ur SlM Mur*ay. UUk.
Nadzorni odbori
FrMS ua.	aiS4 Bo. Cio«I«hI A v*., Ck|M«o. Itu rvaas
MMr A v.. CavoUaS. O.. WlllMM SO tat, saos S t. CUtar Si, CUvoUaS. O.
Združitveni od bor t
Fre<w4a0li ProaS AW, I1S4 S«. Cia«t*rS A««., OiImco, m JoJBo OVM, sesa w. sata s«., CSUmo. in. im. Skuti. 1141 S. SSrd st„ CI«v*Im4. O h I«. VBHOVNI ZOBAVNIKi Dr. P. j. K »m, SSOS Si. CUlv A v«.. CteM^aS. Oklo. rozoai—aaeasaeaSMM ■ «1. »SMrnikl, ki 4»W|* v gUva*« araSa, m vrli tdholti VSA riSMA, ki as aoaoioi« m h>W *t. ar^MSaSta m aa4lov*i ruinhSlta N. P. JH SSST-SS So. UaaSaU Av«M C k k.,«, ||(.
vsa zAaava bolniškz rooroas sa nazlovz. saiaiiha ia|aa«va a n. p. u
LatraSali Av»„ Cktaoe* lit, aaNABlU rošlUATVa IN STVABI, ki m h«.], d. Iivrtevolnofo iam la Moota Mk4« m omMvoii TaMitlv« a N. r. JH SSSV-SS Bo. U«»a)i An., ChlM«o, III.
vsa ZAOgVK V ZVZZI z BLAGAJNIŠKIMI HOSl.l m aollUslo aa oo^mi Nlltvo S. N. F. J.. SSST-S* ••. UvoSsl* A v*.. CM«*a. IS.
Vm »HtaMta cM« »MlMMjo v «1. i«vrl«v«i«»m «4k.iu m aaj »otBJsJo FraaS
a aMteraoa« »Bih. il««r aaalsv |t i««r«|. v«l ari»m aa a*> e*roi»l oSmk m aa| »MIIJo|« m HMlavi Mm UiBrfiij 4IS W. M«y S^ SarlaffMS, IU.
Vil
la Mi rt *eUl. mjimrII«. mImI, MMrolalao a| m aoiai« ao Mttavi "Tr^v.ta",
Samsnla, Pla. — Iz tukajšnje
uasefbinc 'v solnčnatl in rožnstl deželi Klozidi še ni bilo nikakega dopisa, Veliko še ne morem pisati od tu, ker nastanjen sem tu še le kake štiri meeecc. Vseh Hlovencev nas je štiri druline in eden samcc.
Nastopila je že krasna /pomlad. Po poljih in vrtih že cveto lepe cvetice in pričeli smo že z obdelovanjem. Vsaki dan smo na polju. Klima je dobra tu, drugi trde da je najboljša v tukajšnjem okraju, kar je tudi poznati, ksr vsi smo čvrsti in zdrsvi.
Nekoč sem čitsl dopis v Pro-sveti od fsrmsrja-rojaka iz N. V., ki je rekel, da farmsrju ni mogoče Živeti na 40 akrih zem Ije, ker Je premalo #0 ali 100, Ha< daj pa vidim fu dva rojaka, ki
m
Damask-biier vzhoda.
(Koneo). Neizmerno je človek presene čen, ki je gledal is daljave Damask, ko pride v mesto aarno. U-inazane, temne in razdrapane ulice med razpadajočim sidovjem poslopij so skoro nemogoče za kako prevažanje. Htanovaujska po-alopja so večinoms krit s s plohi lil pločevino, ksr vse dsja mestu Še ubožnejŠo sliko, Vseeno čudovito vpliva na vsakega Kvropejca bujna noša meščanov, ki je popolnoma oHjeutalska In dcls mesto
avoh
barvami, kar dajo posebno veli* časten pogled sobanam. Preko dvorišča in vrta arabskih poalopij vodi pot med nnsatH v drugI del stanovanja barom. Prav prijet* ns so šele bivališču v ženskih od-(laikih, ki so obdani s eiprssniml nasadi In med gredami nsjbujnej-Šib tvtCUa
Daiusščaid jako ljubijo stsuo-vauja obdana a številnimi rsatlln-skimi nasadi iu akoro pred vaa-kim tudi hočejo imeti vodovod. Posebno kar Jc st snovanj nekoliko olalaljenih od notranjega mesta, se ponašajo a lepimi kamna- , Umi ,vodometi,,skrlvajočlmi aa sa
najzanimivejše za ogled. Posebno	^ d.vvesiiliui iu cvetličnimi
______IIUUUl i ' HJ U llolkši* Itu lul» Itilu iil t U.
v jutranjih urah so ulice tako sli kovite, da človek nehote postane na vogalih. Neprestano se vrsto ljudje v najrazličnejših nošah, tovorna Živina mezgi, velbloudi, konji, vse teiko obloženo; vozovi najstarejših ustrojev iu najele« gantnejše kočije ac mešajo med vrvečiiui množicami. Tudi poulične umazane Železnice mvjnatijka in njeno drdranje in zvoneiije se meša vrvežem, vpitjem barautačev In prodajalcev limonade, ki nudi jo mimoidočim kovinaate lončke z limonado. Budeji se vrste druga za drugim, vtnes pa so kavarne, trgovine Judovskih kroštiarjev In brivniee Kvropcjcev. Po arabskih kavarnah je navadno opažati zelo mnogo evropskih obiskovalcev in med elegantnimi evropskimi fraki ter cilindri se mešajo fesi ii^dolgi [•svileni, ter člsfo Ireli platneni
piaiti. — Po cestah so nasajeni t košat i laški javorji, pod katerih
obdelujeta samo vssk po 10 s-	Heknjeitl počiva
krov zemlje, čeprav jo laatujata
vsak po 70 akrov in pri vsem tem dobro živita z veliko drufi-bo »a eden ritfiju ima aelo dva sina v višjih šolah.
Prvi Božič v Floridi smo prav dobro ohhajaN. Rojak John Luc-ner je prišel z avtomobilom po nas. Ns njegovem domu smo se imeli dobro in nič nI msnjksto Semeljakih dobrot. Hvaležni amo si u za njegovo p<ailrešbo la prijet eljat vo. — John fltlerskl.
LUTVICA UftBDintrVA.
Bridgaport, 0. — O stanju va-hite, kako bo v bodoče, ne vedo še borsni Špakulantje. O tem se
ne more še zdsj ničesar reči, Poiskati bo t raba bolj jaanlh zna-aienj, da se o tej zadevi kaj rste.
M. J. «. Mslmmki, W4s. — Po-
šilja ae lahko v aisro domovino pakefs II faatov. <H»leks. ako j« sova, j« ne pošiljajte, ker je od a je treha plačati eariao radi u-voza. Bolje je poalati Jim godiva vsoto denarja, da ai tam kapi jo obleko, pri ^eaiur h»»sie atnogo pnštedili vi in oni.
v alučaju prihoda kakega franeo- |a
fšelafa Naročita sa la šlrtta svaja glasi
Jo bersčl.
Največ Živahnosti je po velikih bszsrjih, ki se vrate drug poleg dragega pod velikimi oboki tr govskega mest s. Navadno so te prodajslnie« (bazarji) poleg ulle pod obokanimi hodniki, ki se vla. ^jo akoro po celem notrsujom mestu. V teh trgovinsh človek do bi vae ksr potrehnja in dobičksža. I|ni Arsbei far Judje ao tudi lotijo prodajati vse, ks kar upsjo izku-piti kak novce, V ozadju za trgovinami In Mtaaovsuji imajo prcM valei svoj* nasad« Poleg zelenjz vs Hnajo nasajene oranž«', eitrone, palme, banane, grozdje in drugo ekaotldna drevje. Po apodnjih delih svojih stanovanj imajo ArsM
nasadi. Najlepše pu izgledajo ts« ki vrtovi v malih vaslosh, ksterlh je na stotine in ok roža Jo Damask kakor obroč. Hiše poljedelcem Je komaj, opaziti izmed grmovja šte* viluih oliv, nrehop, palm in naj* ra/.lienejšega vedno aolcnega dre-vja. Ko človek pohaja po teh ns« ravnili parkih,, se ga poloti nekaka gizdava utrujenost, da leše v senco košatih palm. Rojaki sam), so zelo malomarni kadar si« jih poloti ona lenoba in se vleŽejo V hladno senco pod šumečimi košs-timi vejami, a kljub temu ae zelo delavni. Po cestah v predmestjih, ki so križsjo kakor gtsit* mreže, st« neprestano ob vaakem času vj« jejo dolgo karavane vslbloudov, mpočejo najrazličnejši vozovi in se križajo brzi araliaki jezdeci, Beduini so vedno ua cesti. Njih divji obrazi se zskrivajo v pri-proste snežno licle plašče, ki se posebno po dnevi od solncs odse-vsjo, da je nemogoče gledati njih svitlobo Večinoma so na konjih, poacbno oni, ki pasejo kose in mezge,
Nlkji* ni rasiJittelvo tako buj* no kakor sredi neizmernih puščav,, kjer ima dovolj vode. Kakor blagoslov vpliva voda na rastlinstvo, daslravno je to aredi najhujše puščave. Približno kakih W miJJ vzhodno od mesta, postaja perje na drevju svetlejši' in žito I »olj pritlikavo iu ulmfno, Kmalu tisto pa se spremeni vss zelena pokrajina v puščo In po par kilometrih hoje ao opaža samo Še tu pa tam kak 'Mat aH orumenelo travo sredi peska To Jf domovina bedulnov, šakalov, gszel In hijen; pozorišče, kjer ae ^ odigralo to*
»»•■ mWJIII »M»iiiftmiij in,hj<> nmin'i/	-	-	—
najva/ urejene obširne dvorane ,,">v alFWafiW jmlja
sa kadilnice in eprejemanjr prijs-tsljeV. Vse kar ima kaj več vrednosti razstavijo po atenah takih spr*j«mnie. Htene ao docela pok
In priMtimi Nomadi (dtvje pastirsko pleni« ) Na prrfl proti vrodu se nato vrste naselbine bornih šotorlšč neprestano lifea kon
rile s temnimi, zelo okusno lede j**'
laniaii preprogami, pa njih pa vi a«1
Dane* ja v Hiriji giMp^Mlaries
ssblje in drugI. MartHlav^ijp,.,^^ daalravno JI Anglija ni amogovredno orožje Poleg 4ra l,i4»i, prepMtAa mirnim srwn g šum |V»hištvs po takih aoUnah |ma v	j0f	tu.
di Kgipta. Ukori tlao#letja ae ja menjala zgodovina kakor dan ia nrf in talm tudi ttaod* človallva a Damask pri vsem tam ni podla« grl. O os podat va ImmIo š* miitevsls in nšrndi Ma izginjali a Damask jih ho prelivst!
navadno oh ateid psr sli več niz klh divanov, ok ritih m dragoceno kožnhovlno divjih zveri. Poleg t#-gs ps je Me<l pohištvom koli/kaj preaiožnih Arstie/ v opažali tudi Štev4lne ave#nlke la druge iar#z Ijane predmete Is l«aa. deloma po sialene, ali pa barvaaa s šivlmi
PROSVETA
RAD BI BVEDKL, kje se nahaja moj brat John SJ rnich, doma is like vaai pri LjoJ jani. Že 4 leta niaem nič r-ulaj njem, torej prosim rojake, e0 k<l« ve ta njegov naslov, naj mi to bJ znani in ga opozori na ta ogM ker on ne zna čiteti. Poročati ni imam več zelo važnih stvari u stare domovine oziroma od domi Moj naslov je: Jakob Semieh, p O. Box 415, Eveleth, Minn.
Tu je zsgotsvljsl orangutan naglo: "Če ne bi apadala k moji družini, bi jaz to prav rad ato-ril. Ali ne dela dobrega vtisks, če se potegaš za lastno sorodstvo. Pustite jih iti, dokler ne poginete 1 Hta popolnoma neškodljive."
(Dalje prihodnjič.)
DTONOŽEC
ki drage zgodb«
NARAVOKbOVNK PRAVLJIC*
' kor vedno urne potovka in slavec 'js vezal verza a tem
Novi šivali pa eta šli dalje ia 1 mata niti več mislili aa psa.
Konečao »ta kili trudni in vae-dli .ta ae k stndeaeu. Nagnili ata las nad tekač« vod«, pili in ae 1 smejali lastai podobi. Ia potem 'ata natrgali eočaega sadja raz drevje ia ga jedli. Ka ja sašlo snlnee. legli sU k travi k počitku in taspali, dršeč ae objeti s ro-ksmi. Nedaleč od ajih je ležal pes, ki jima je neopaženo aledil. glavo na aprednjik taeak. ia gls-dal k njima.
Obaijaval ju je okrogli in ble-•teči meaee. Sijal je tudi v veliki in začudeai obraz govede, ki je •tslo pred njimc. • Bu-n*" je mukslo gnvado. •*Be-e!" je zcalčeval meaee. "Kaj pa zijaš T"
'Ogledujem ai ta dva, ki spi-te tukaj", je odvrnilo goved«, "Ali jih poznaš f"
"Zdi se mi. da je pred mnogo, mnogo leti tudi po meni plazilo nekaj takega", je odgovoril meaee. "Ali natančno ne vem več. Moj spomin je zadnjih atotiaoe let zelo opešal. Ravno za moje nebeano potovanje ie dršim misli skupaj."
"I>a. moja pamet tudi ni veliko prida. Ali jaz ae bojim." "Tehle dveh T" je vprešel me-
Apieel Kari BwakL Prevedel Franc Bolka.
(Delje.)
> "Čr bi ne bila tako velika, bi j haa svetevsl zgrsditi gnezdo v bič ju poleg mene", je rekle trst. na penies.
Novi šivali sU šli dslje ia na-, šli vedno nova mests, ki so se jim drugo od drngegs zdels lepšs, tako ds se nista mogli odločiti, kje nej bi ostali. Srečali st s psa. ki je močno šepal, ker ai je ob o-etrem ksmnu ranil taeo. Hotel se jims je ogniti, eli ni »ogel. Oo-aps Dvonožiea ga je zadržala in egledovele njegovo rano.
"Pomorem ti, ubošček!" ga je tolažile. "Počakaj nekoliko . . . >■ Zednjič sem se ssms rsnils ns nogi in jo islečils s peresi."
Pes je opazil, da mu noče zlega. Zato je mirno čakal, ko je ene stekle v grmovje iskst rast-lin. Medtem gs ja božal Dvono-žes po hrbtu in mu prijateljski prigovsrjsl. Tez neksj čsss se
I& Ja vrnlls s peresi, nsložils mu jih ne teao in obvezala z bilko.
"Zdaj poskoči dslje I Jutri boi zdrav."
Dvojica je odšla dalje, pes je postal, gledal za njima in mshsl 9. repom. Tu so prišle druge živs-' li iz lesovjs in grmovjs ns svet-\ lo.
"Govoril si s tujeems. . . Ksj sts reklsf" so vprsševsle v zbo-
ni#A "'
"Boljše f te kot druge živeli v i gozdu," jc odvrnil pes. "Zdrsvi-le sle Mejo teeo ie mi božsls kožuh. Nc pozabim jima." ;< "Pozdrsvils ste mu tseo. . . . božsls ste mu kožuh. ..."
Od ust do ust jc šla novica sko-si gofd. Drevesa ao ai jo prišepe-tavale, cvetlice ao vzdihovale in prikimavala, guščarice ao bile ka-
Višl KNJIGE.
ZajcdalcL Povest is življenje slovenskih trpinov v Ameriki. Vezano. Stane s poštnino vred
$1.75.
Zakon biogenedje. Vrlo poučne knjiga, ki pove, kako sleherni človek ponavlja v sebi rszvoj vseh svojih živalskih in divjaških prednikov. S slikami. Vezeno. S poštnino vred $1.50.
Obe knjigi, ki se naroČita obenem, za tri dolarje poštnine prosto. Naročila sprejema tajnik Književne matiee S. N. P. J. t Frank Aleš, 2124 So. Crewford Ave., Chicago, HI. — Adv.
RAD BI IZVBDEL
za mojega bratranca Janeza fttru.! kel, (po dom. Openčan) doma fc Rot pri Velikih Laščah. Pred ]J ti je bil na Evelethu, Minn. Ob; enim bi rad izvedel za mojo sestri Marjeto Strukel (omoženo Nv se). Cenjene rojake prosim M kdo ve za njiju naalovc, da mi to naznanijo ako bosta Cama čitijj ta oglas naj se prijavita na moj naslov: Matevž Strukel, P. (). Box 136, »Arma, Kans.
(Adv.) Jan. 10—11.
"N'e morem ai razložiti tega. Ali trpeti jih ne morem." , "Pohodi jih torej do amrtil" "Tega ai ne upam", je reklo govedo. "Ramo ne. Ali morebiti najdem koga, ki mi pomaga."
"Htori, kar hočeš t" je zaklieal mesec. "Meni je to popolnoma vseeno."	~ ,,,
Po teh besedah je odjadral dalje. Govedo pa je prežvekovalo in preudarjalo, nc da bi prišlo do kakega uspeha.
"Ali spita f" je vprašala ovca, katere dolgo lice ae je prikazalo poleg goveda. In naenkrat je oživela vaa trs*,
BOLGARSKI KRVNI ČAJ
Miljone ljudi viiva U čaj za prehlad; jemljejo toplega predno ležejo spat. Ta odžene saprtnico, vredi želodec in obisti. ter čisti kri. Upra-iajte lekarnarja, ali po poftti velik zavoj za $1.25, ali 3 za $3.16 ali 6 za $5.26. Naslov je: Marvel Products Companv, 8 Marvel Building, Pitts-burgn, Pa.	(Adv.)
Z našim patentiranim povečevalnim steklom (atereoacope) lahko vidite vso e«. mtMko vojno, kt a« Je vršila skosi ve« let na Krnncoakem, Avstrijskem. Italiji, Ruaiji, Srbiji. itd. v vaiih dete lah. Videli bodeU boje ■ ladJamMn podmorskimi žolni na morju, boje s arakoplavi in sepallnl, uničeno polja, 4isl, meata In valiko drugih krasnih svetovnih rasirledov. Videli bosta vaa ta naravno kot bi bili tam navsoči i lastnimi očmi, val ti rasa ledi ao bili vseti v Evropi in ni vam mo«oče dobiti pravih sMk nikjer drugje ratun pri naa. Ta alika vam ostanejo kot v apomin velike sv*, tovne vojna. SIcer ja to nekaj sabavna^ »a vala prijatelje ko ste v druibi. Pssit* aa pred ničvrednimi ponaredbaml. Ta patentirani stroj, ki Ja telo trpežno isdelan, pakrit z aiuminijum, bariunom okrašen, skupno a 1(0 slikami evropska vojne, vam pošljemo sa malo eano, svoto 94.50. Ta je nakaj (črednega In salo ainimivo sa vaa-eaca- Torej na odlašajte. temveč si naročite ie'danes, bar ta posaSna ponudba m nvdl le sa krstko dobo, ker prava vrednost ja večja.	• /
Na pošiljajte sam denarja v naprej, samo isneifte ta oatas In pHloiite BOe » poštnih snamkah sa pošlljatvene atroške. ostalo 14.60 pa bodete plačali kadar sc vam prlnaaa blago na vat dom. Plilta takoj na naslov:
Za kuhanje piva doma
imamo v zalogi slad, hotel j, sladkor in vse druga potrebičine. Poskusite in •e prepričajte, da je doma pri naa, kultni vedno le najboljfti la naice-nej a. Dobiti je tudi zbirko godov, •temenic in rasnih loncev, itd.
Bfl vasi dostavimo naročile po polji točno v vaa kraja.
Orocerijam, aladčlčaram In v pro* dajalne želesnlne damo primsran popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije na:
FRANK OGLAR,
•401 Svaarfar Avaaaa, Clavalaad, O.
F. M. Doctojevskij:
nce pisms jc gledel še vedno izpod težila, toda on ni iztegnil roke, de bi ge popravil. ' ^
Kmalu je zadremal popolnoma. Varyara Pe-trovna, Izmučena po akrbeh teh dni, se ni mogla pregamsti In je po odhodu Pjotra Stepgnovičn, ki je bil obljubil, da sc oglasi pri nji, pa nI držal besede, iklenils sama obiakati Nicolasa vzlic ne-primerni url. Misel, da izpregovori motvbiti Že enkrat določno, končno besedo, ji ni dsla miru. Tiho kekor prej je potrkala na vrata in odprla spet ssms, ko ni bilo odgovora. Videč, da sedi Nicolss tako čudno nepremično, jc šla z utripajočim srecm oprezno proti divsnu. Kar verjeti ni mogla, da bi bil toll neglo sedremal in bi mogel spati tako pokoncu in nepremično. Njegov obraz je bil bled in strog, čisto otrpel in kskor zamrl, obrvi privsdlgnjene in nsmršene, ves podoben voščeni figuri. Par minut je stala in gledala nanj; komaj si je upale sopsti; neto jo je mehoma pograbil streh in odšls je po prstih, obstala med vrati za hipec, prekrižala ga ter izginila ne-opažeua, z novim težkim čustvom in novo tegobo v srcu.
Hpsl je dolgo, dobro uro; otrplost gs ni minila ves čsa: niti ens mižita v njegovem obrazu ni trenila, niti en gib nI stresel njegovega telesa, in atroge loka obrvi ae nista ugladila. Da jc ostale Varvara Pet rov na še tri minute, gotovo bi ne bila £rfn<'*l* morečega dojma te brezčutne nepre-mičnoeti in bi ge bila zbudila. Mahoma pa jo sam odprl oči; negibno kot prej je aedel že denet minut, kakor bi atrmel radovedno na predmet v kotu sobe, ki je shudil njegovo pozornost, čeprav ni bilo tsm nič niti novegs niti posebnega.
Naposled ae je oglaail tihi, globoki zvok ve-like atenake ure; udarila je enkrat. Vznemirja« no je vsdignil glavo in pogledal na številnik; sk<* raj iatl hip pa ao ae odprla zadnja vrata, ki ao vo-dila na hodnik, in vstopil je komorni sluga Alo* kaej Jegorovič, v eni roki topel avršnik, ovratno šarpo In klobuk, v drugi srebrn krožnik, »a kate-rem je ležalo piamo.
"Pol deaetih," je naznanil s tihim glaaom, odlošil prineseno obleko v kotu na atol ter podal na krošniku piaemee, majhen, neeapečaten papir* ček s dvema avinčnikovuiis vrsticama.
Ko je Vikolaj Vsevolodovič preletel ti dve vrstici, je tudi v«el svinčnik z mize. pripissl ns koneu psr besed in položil pspir na krožnik.
"8e izroči, kakor hitro odidem; obleci se," je dejel vatajaje r dlvene.	i
OpazivAi, da je v lehkem hsrsuusstem «uk* njlču. je pomislil ter a ivelel podati dolgo auk njo, ki jo je rsbil se imniltiiejše večerne nbkke. Ko ae je oblekrl in nadel klobuk, je zaklenil vrsts. akoii katers je prihajala k njemu Varvara Pe* Iroma, vzel akrito piamo izpod težila in stopil v aprematvu Alekaejs JegovoHše molče na hodnik. H hodnika sta pri&ia po orkih kamnitih zadnjih atopnjleah v vežo, ki ae je odpirala naravnoat na vrt. V kolu veže je .tala pripravljena svetilka poleg velikegs dežnika
"Od hudega dežja je blsto p«, nliesh tod oko. li neznosno." j«.	Aleksej Jegovortč kot zad-
nji diakretni poiskus odvrniti gnapoda od nočne poti.
(Dalje prihodnjič). _ Jflj,
VARIETY SALES CO., Dept 1153, 1016 Milwaukee Avenue	Chicago, III,
"Dobro, pa ne bom več . . ." je rekel Nlko-| lej Vsevolodovič.
Pjotr Htepenovič se je nasmehnil, potrksl s klobukom ob koleno in prestopil z ene noge na drugo; njegov obraz je bil spet kskor prej.
"Tu me Imajo nekateri celo za vašega tekmeca pri Msavetl Nikolajevnl; kako naj potem te akrblm sa svojo vnsnjostf** se je zasmejal. I »o kdo vem nosi vse ns uho T Hm, ravno osem Je; ", iti moram. Varvsri Petrovni sem obljubil, da se spotoms oglssim, ps bi rsjši preložil; vi lesite •pet, da boste jutri holjže volje. Zunsj jc dež in teme; sieer ps imsm izvosčka. zakaj na ulicah tod ni mimo ponoči . . . Ah, kakor nalašč; po meatu in okoliei ae klati zdsj neki Pedjka, ubegel kar.-Iijenee Is Sibirije, moj nekdanji tlaean, ki ga je Vleknll papa že pred petnajstimi leti v vojake, da je dobil denar; zelo znamenita osebnost."
• "Ali ... ste govorili ž njim t" Nikolaj Vae-vnlodovič je pogledal kvišku.
"Govoril. Preti menoj *e ne skriva Ta člo-> Vek jc zmožen vsega, prav vaegs, za denar aeveda; no, tudi on ima svoje vrste prepričanje . . . I Ah, da *pet omenim če nte prej reano govorili o tlatein namenu, vcate, zarailj l.izavete Nikolajev* ' ne, tedaj vam ponavljani ae enkrat, da sem tudi jg« vaega zmožen, v vaakeni pogledu, kakor vam drago In vedno vea na razpolago . . , Kaj pomeni to . . . ali segate po palieo? Ah, ne. saj ne po pa-I lleo , . . Premislite, meni ne je zdelo, da iščete pa«
BI0GENEZIJE
Ponavljanja rodovnega razvoja pri poanmezniku.
Spisal HOWARD J. MOORE. Poslovenil J. M.
V TEJ knjigi je nakratko popiaen razvoj živali in človeka in kako se ves razvoj od enoceličnega proto-zoona do človeka še vedno ponavlja pri elehernem posameznem bitju, živelakem in človeškem, telesno in duševno. Ponavljanje telesnega razvoja ee vrši v jajcu aH v matemem telesu pred roj-»tvom, dočim se duševni razvoj vsega rodu ponavlja pri otroku v nebrojnih takozvanih instinktih ali "prirojenih navadah" do petnajstega leta ataroeti. Ta knjige je ključ do mnogih ekrivnoetnih lastnosti, ki jih vidimo vaak dan pri otrocih. Zelo podučna knjiga, katero je spi-aal veščak, ki je vse svoje življenje posvetil tej veji moderne vede in odkril doslej skrito resnico.
Fina vezba.......Cena $1.80.
Naroča sc pri tajniku Književne Matice:
FRANK ALESH,
21 24 So. Crawford Ave.	ChJmao 111.
Spisal IVAN MOLEK,
SNOV povesti je zajeta iz tajnega koščka Življenja naših delavcev, ki je neviden vsakdanjemu opazovalcu, toda absolutno resničen. Vsa resnica še ni povedana v tej knjigi, ker je tako odurna in strašna, da ni za tisk. Pisatelj je imel redko priložnost, da je pogledel za kulise tajnih socialnih razmer, v katerih se nahaja naše izkoriščano ljudstvo, in je pokazal te razmere kolikor je mogoče pokazati v tesnem okvirju ozko-
srčnih postav. Grozna mora — ločen ze-kon, spolne bolezni, zdravljenje pri me-zečih, nesreče delevca. preobloženega z otroci, in posledice vsege tege — ki pije našemu ljudstvu v Ameriki srčno kri. je neslikena v tej knjigi. Noban dala vae, ki ana ceniti svojo zdravja in dru-šinako aročo, bi no amol biti bros to knjigo.
Nikolaj Vaevolotlovič ni ničesar iskal niti govoril, vstal pa bil rew nekam naglo, in obrat mu je čudno aaigrsl.
"In če bi imeli kske Želje rsdi gn*pods (ls gtnovs," je zdsjei bleknil Pjotr Htepenovič, ki »eje naravnoat ns piamo pod težllom. "»e rseu ■»e, ds Ishko vse uredim; prepričan nem. da me MC pozabit e
Odšel je naglo, ne čakaje.odgovora: «amn še enkrat ja pomolil glavo izza vrat;
"To pravim zato," je viknil naglo, "kar Aa tov na primer tudi ni bil opravičen tvegati živ 1)riije, ko je v nedeljo atopil k vam, kajneda net Red ki, da tega ne pozabite "
In apet je icginil, ne da Id čakal odgovora.
Nemara je taialil mlhajaje, ds začne Vikolaj
L	Varvnlodovič udrihati a peatmi po ateni. ko o-
I	atanr aara; vae M bil dal. da ga vidi. če bi bilo
I	količkaj mogoče Tods prevari! bi ae bil hudo.
L	sskaj Nikolaj Vsevolodovič j«- ostal miren Kaki
•	dve minuli je atal v tatem položaju ob mhi oči-
V	vidno globoko zamišljen, ne da bi ae genil; a
|	kmalu ae mu je atianil na uatntee vel, hladen ameb*
I	Ijej Počaai ae je amwii| na dfvan, na prejšnje
f	meato v kotu ,ia zapil oči kakor od tmdnoati. Ko-
doUrjo. Poštnina je te všteU v teh cenah