Posairezna Številka 10 vinarjev.
SIIV.MIL
V LjobijaDl, v sredo, i avguste isffi.
Leto XLIV.
== Velja po pošti: =
ia oelo leto naprej . . K 26'— za on meseo „ . . za Nemčijo oeloletno . za ostalo inozemstvo ,
V	Ljubljani na
Za celo leto naprej . . za en meseo „ . .
V	upravi prejcman mesečno
= Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo.
ita" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 33 v za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primaren popust po dogovoru.
Poslano:
Političen list za slpjenski narod.
Enostolpna pttitvrsta po 60 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Rodna letna priloga vozni red
Opravnlštvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račun roštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Kranjska deželna zasiava.
V včerajšnji seji kranjskega deželnega odbora je poročal g. deželni glavar dr. Šu-steršič:
Glasom razglasa c. kr. dež. predsednika z dne 15. avgusta 1916, št. 5243/Mob, je osrednja vlada odločila vprašanje kranjskih deželnih barv popolnoma v smislu stališča, koje ie zavzel deželni odbor imenom dežele. Ta odločba odgovarja natančno nespodbojnemu pravnemu položaju in patrijotičnim čustvom kranjske vojvo-dine. Modra barva kranjskega orla, v zvezi z belordečimi barvami naše prejasne dinastije je pristni zrak nerazrušljive vezi, ki združuje za vse čase v neomajni zvestobi in udanosti našo ljubljeno ožjo domovino s prejasno vladarsko hišo.
Deželni odbor vzame odločbo osrednje vlade z zadovoljstvom na znanje in to se naznani Njega ekscelenci g. ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu.
Verolomnosi Rumunije.
»Mirakel — Avstrije.«
Nemška pohvala.
Kolin, 29. avgusta. (Kor. ur.) Pod naslovom »Mirakel Avstrije« piše »Kolnische Zeitung«;
Vsi narodi na mejah donavske monarhije so obsedeni od blaznosti, da bi si iz telesa Avstro-Ogrske izrezali vsak svoj kos za uresničenje svojih blaznih sanj. Kaj je z Veliko Srbijo? Velika Italija je danes samo deželno mestece Gorica. Velika Rumunija bo v mrzlem dihu resničnosti pi.šla kakor pena. Vsem fantastom te roparske svojati na svojih mejah kliče danes Avstro-Ogrska, kar so zaklicali Špartanci poveljniku Per-žanov: »Pridi in vzemite si jih.« Nekaj nezaslišanega je in kakor pravljica iz epične davnine se sliši, kar je Avstrija storila v dveh letih v boju proti vedno novim sovražnikom. Pesniki in zgodovinarji bodo čez sto let to vojno imenovali junaško pesem in od zeleža zvenečo pesem Nibelun-gov. V prejšnjih časih se je v drugačnem smislu govorilo o miraklu avstrijske dinastije, danes se lahko govori o miraklih, ki jih dežela in narodi cele monarhije delajo neutrudljivo v dveletnih bojih. — Monarhija bo tudi bukareškim blebetačem kmalu pokazala, kje je prava moč donavskih narodov: v stari monarhiji namreč, ki jim je dala šele kulturo in civilizacijo.
Hrvatsko časopisje o Rumuniji.
Zagreb, 30. avgusta. (Kor. ur.) Vse hrvatsko časopisje ne glede na stranke ogorčeno obsoja verolomni' nastop Rumunije trdno zaupajoč na končno zmago našega slavnega orožja. Vsi listi soglašajo, da glede na perfidnost, če je to sploh mogoče, še prekaša Rumunija Italijo, ker je Italija varovala vsaj zunanje oblike, a Rumunija je liki bandit brez prejšnjih pogajanj in ne da bi bila izrazila svoje želje, iz zasede napadla svojega zaveznika. V družbi z našim zaveznikom bo naša slavna armada uničila tudi načrte našega novega sovražnika.
Rumunski kralj in vojna napoved.
Berlin, 29. avgusta. »B. Z.« poroča z rumunske meje: Tako avstrijskemu poslaniku grofu Czerninu kakor tudi nemškemu poslaniku von dem Busche je rumunski kralj kratko pred kronskim svetom izjavil, cla ne bo nikdar pritrdil vojni napovedi Rumunije osrednjima velesilama in je celo namignil, da se odpove rajši kroni. Gotovi vojaški ukrepi, ki so nh.*izvedli na kraljevo povelje, so kazaii, da je položaj nekoliko olajšan. Prava uganka je, ker se dozdaj ne Ve> kaj je končno povzročilo, da je kralj
opustil stališče, o katerem se je izjavil nasproti poslanikoma osrednjih velesil.
Rumunija podpisala pogodbo s četvero-zvezo že 10. aprila.
Genf, 29. avgusta. »Petit Journal« poroča, da je podpisala Rumunija pogodbo s četverozvezo že 10. aprila. Kitchener je zato potoval v Rusijo, da bi prevzel stra-tegično vodstvo rumunske in ruske južne armade. Kitchenerjeva smrt je takrat povzročila, da Rumunija ni pričela skupno z rusko južno armado ofenzive.
Rumunija nameravala napovedati vojsko 15. septembra.
Genf, 29. avgusta, »Journal de Gene-ve« poroča: Rumunija je nameravala napovedati prvotno vojsko 15, septembra, na dan, ko je nameraval pričeti Sarrail ofenzivo. Osrednji velesili, ki sta to izvedeli, sta uvedli ofenzivo na Balkanu; rumunska vlada je zato že zdaj nastopila. Bratianu je želel, naj bi obstajalo nasproti Nemčiji tako razmerje, kakršno je obstajalo dozdaj med Italijo in Nemčijo. Rumunija se izku-ša tudi izogniti vojske z Bolgarijo, da bi ne bila prisiljena v vojsko na dveh bojnih črtah.
Briand je vedel, da bo napovedala Rumunija vojsko.
Baselj, 29. avgusta. »Anzeiger« javlja iz Pariza: Briand je že v tajni seji zbornice naznanil, da bo nastopila Rumunija z vojsko in da je to njegovo naznanilo povzročilo močno večino zbornice za nadaljevanje vojske.
Pred kronskim svetom se že poročalo, da je vojska gotova stvar.
Lugano, 29. avgusta. Zdaj se je izvedelo, da je že v petek zvečer, toraj pred kronskim svetom v Bukareštu petrograj-ska brzojavna agentura širila v sovražnem inozemstvu brzojavko, ki je naznanjala, da je Rumunija sklenila, da se udeleži vojske na strani četverozveze. Milanski listi so že v soboto poročali o izročitvi vojne napovedi na Dunaju, ko še ni bila vročena.
Plačilo za izdajstvo,
Bukarešt, 29. avgusta. »Dimineata« poroča, da so ententine države jamčile Rumuniji: Celo Sedmograško, južne dele Ogrske, kjer bivajo Rumuni, Bukovino s Črno-vicami. Ker zahteva današnji vojaški položaj Rumunije tudi nastop proti Bolgariji, priznajo sporazumne sile Rumuniji pravico, da v potrebi priklopijo svojim mejam tudi ozemlja med Ruščukom in Varno. Pogodba zagotovi Rumuniji navedena ozemlja tudi za slučaj, če jih ne bi mogla z orožjem osvojiti. To točko so zato sprejeli v pogodbo, da dobi Rumunija popolno odškodnino tudi v slučaju, če bi kaka vojujoča se država sklenila posebni mir, predno bi Rumunija končala svojo vojsko proti Avstriji,
Rumunske skrbi.
Bukarešt, 29. avgusta. »Libertatea« piše: F i 1 i p e s c u , voditelj rumunske vojne stranke je izjavil, da svoje stvari glede na izid rumunske vojske ni čisto gotov. Intervencijo Rumunije v tej vojski, je dejal Fil ipescu, zelo otežuje okoliščina, da Bolgarija v zvezi osrednjih sil igra tako aktivno vlogo. Naša bojna črta se razteza na Karpate, Donavo, mejo Nove Dobrudže, skupaj okoli 1400 km. Za obrambo te meje bi bilo potrebnih najmanj 1,400.000 mož. Rumunija pa ne razpolaga niti s polovico take armade.
Dve možnosti sta za nas važni: Ena jc, da general Sarrail popolnoma premaga Bolgare, druga, da nam Rusija cla na razpolago 500.000 mož, t. j. deset zborov. V tem slučaju je pa zelo važno, kdo da dobi vrhovno poveljstvo nad temi četami. Ali naj jih vodijo Rusi ali Rumuni? Ne verujem, da bi Rusija privolila, da podredc njenih 500.000 mož rumunskemu vodstvu, nasprotno pa mi ne moremo dovoliti, da bi
tako velika tuja armada pod lastnim vod- j da se vzdrži sloga med Ogri in ogrskimi stvom vkorakala v Rumunijo. To so vpra- [ Rumuni in da se ohrani neomejena in'ne-
šanja, ki dajo misliti.
Proti Bolgarom,
Budimpešta, 29. avg. General Crai-niceanu je objavil, predno se je sestal kronski svet, v »Universulu« članek, v katerem se je pečal z vojsko Rumunije proti Bolgariji. Izvajal je, da je Bolgarija smrtna sovražnica Rumunije. Bolgari sovražijo Ru-mune bolj, kakor ti sovražijo Ogre. Bolgarija tvori zato za Rumunijo največjo nevarnost. General sodi, da je vojska proti Bolgariji umljiva samaposebi.
Angleški kralj rumunskemu vladarju.
London, 30. avgusta. (K. u.) Kralj Jurij je včeraj rumunskemu kralju brzojavno izrazil svoje veliko zadoščenje celega angleškega naroda na nastopu Rumunije v vojsko, vsled česar se je približalo zmagoslavje velike stvari.
Aretacije v Dobrudži.
Genf, 29. avgusta. Vlada je ukazala v Dobrudži zapreti veliko odličnih mož, o katerih sumi, da so agitirali v Bolgariji prijaznem smislu.
Demonstracije v Bukareštu.
Curih, 29. avgusta. O dogodkih v Bukareštu v nedeljo zvečer se poročajo še sledeče podrobnosti: Ko se je izvedelo, da se bo napovedala vojska monarhiji, so bile velike demonstracije. Množica je korakala pred rusko, francosko in angleško poslaništvo; avstrijsko in nemško poslaništvo je zastražilo vojaštvo. Množica je slavila Jonescua in Filipescua.
Odhod rumunskega poslanika.
Dunaj, 29. avgusta. Priprave za odhod rumunskega poslanika in njegove žene z Dunaja so končane. Poslanik bo odpotoval jutri zvečer čez Švico v Bukarešt.
Odstop rumunskega generalnega konzula v Monakovem.
Monakovo, 30. avgusta. (Kor. ur.) Dolgoletni rumunski generalni konzul na Bavarskem pl. Ginther je odstopil.
Rumunija in vojni svet sporazuma.
Amsterdam, 29. avgusta. »Standead« javlja: Bratianu je izjavil, da podpiše znani londonski zapisnik, da se ne sklene poseben mir, če bo smela Rumunija glasovati v vojnem svetu četverozveze, a četverozveza hoče Rumuniji priznati le posvetovalen glas.
Ogrski ministri o vojski.
Budimpešta, 29. avgusta. Tisza, ki se je vrnil danes ponoči z Dunaja, se bo danes posvetoval z voditelji strank. Izključeno ni, cla bo podal ogrski državni zbor enotno izjavo še prej, kakor se je pričakovalo.
Budimpešta, 29. avgusta. Ogrski notranji minister je včeraj obvestil sedmograške poslance, da se kljub zavratnemu napadu Rumuncem ni nikjer posrečilo, da bi bili prodrli na ogrsko ozemlje. Posl. grof Nikolaj Banffy je prosil v imenu sedmograških poslancev vojakov, naj jih takoj pridelc četam, ki se vojskujejo proti Rumunom.
I?.java rumunskega metropolita na Ogrskem.
Budimpešta, 29. avgusta. Grško pravoslavni rumunski metropolit Mangra jc na vprašanje izjavil v »Az Estu«: Mi ogrski Rumuni, ki se zavedamo, da sla Rumunija in Ogrska navezani ena na drugi in ki pričakujemo le v medsebojnem zaupanju ugoden bodoči razvoj, smatramo zdaj Rumunijo za svojega sovražnika. Ogrski Rumuni nočejo biti osvojeni in ne osvohoicni. Pod žezlom ogrskega kralja smo živeli stoletja, z našimi mazarskimi brati živimo in umiramo. Prepričan sem, da jc izločena z današnjim dnem vsaka druga politika in da ne živi v naši domovini noben Runiun, ki bi se po vojni napovedi nc identificiral z ogrstvom. Z vso silo hočemo delati na to.
oslabljena njih moč.
Vsjska i Rusi in Romuni.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 29. avgusta. Uradno se poroča:
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla.
Donavski monitor »Almos« je uničil z ognjem pri Turnu—Severinu več vojaških naprav.
Na vseh prehodih 600 km dolgega ogr-sko-rumunskega obmejnega gorovja so se zapletle naše mejne varnostne čete v boj. Sovražnik je dobil povsod, kjer )e trčil na naše bataljone, krvave glave, posebno severovzhodno od Oršove pri Petroseny v ozemlju Vorostorony (Rdeči stolp) prelaza, na višinah južno od Braševa, na katerih je hrabri sekelski pešpolk št. 82 branil domačo zemljo in na gori Gyiergyo. Le na široko izvedeni nastop rumunskih obkolje-valnih krdel je provzročil, da so naši prednji oddelki po načrtu zavzeli zadaj zgrajene postojanke,
V	Bukovini in v galiških Karpatih nobenih posebnih dogodkov.
V	bojih pri Mariampolu, o katerih se je poročalo včeraj, smo ujeli nad 100 mož in zaplenili eno strojno puško.
Južno od Zborova so naše čete •> pro-tisunkom preprečile ruske približevalne poizkuse.
Bojna črta maršala pl. H i n-denburga.
Pri Szelwowu se je zrušil v ognju naših topov napad Rusov.
Pri Rudki čereviščih boji pehote.
Dunaj, 29. avgusta. Uradno sc poroča:
Naše donavsko brodovje je s streli zažgalo petrolejsko rafinerijo pri Gjurgjevu. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29. avgusta. Veliki glavni stan:
Položaj se splošno ni izpremenil; na posameznih točkah se jc živahnejše streljalo.
Zahodno od Stohoda pri Rutki čereviščih so se razvili boji pehote.
Severno od Dnjestra smo ujeli ob obrambi slabejših ruskih napadov nad sto mož.
V	Karpatih so se vršili spopadi rusko-rumunskih prednjih čet.
Pri Bursztynu ob Gnili Lipi smo neko rusko letalo v zračnem boju prisilili, da se je moralo izkrcati.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 26. avgusta popoldne: V Karpatih ocl Nadvorne so naše čete vrgle sovražnika nazaj in dosegle izvire Bistrice Solotvinske, Bistrice Nadvornianske in prostor pri Rafajlovi 30 km jugozapadno od Nadvorne.
26.	zvečer: Položaj je neizpremenjen.
27.	popoldne: Pri Drisvjatskem jezeru so sovražni letalci preleteli naše tabore in metali bombe. Ob Stohodu je sovražnik pri vasi Topoly ljuto obstreljeval naše prehodne točke in ubil hrabrega polkovnega poveljnika Žikova. V Karpatih so naše čete pri gori Kovcrta pregnale sovražnika iz njegovih postojank na višini 1129, 5 vrst severovzhodno od mesta Koverta, se polastile tc višine, ujele 3 častnike in 146 vojakov in zaplenile 4 strojne puške. Naše prodiranje traja dalje.
27. zvečer: Položaj je neizpremenjen.
Boji proti Rumuniji.
Vcjni tiskovni stan, 29. avgusta. (Po vojnem tiskovnem stanu potrieno poročilo vojnih poročevalčev,!
Boli m celi 600 hm dolgi oersko-rnmnsskl meji. - Topouski sgeal m РгшМИ plinimb,
Hindaburs nočelaik веп1Иш тшмш štn&e.
Včeraj so pričele rumunske armade na celi avotrijsko-rumunski meji napad. Na 600 km dolgi bojni črti poizkušajo s silo priti skozi meine prehode. V celi vrsti odsekov do se zato razvili boji.
Večji boi se je razvii na črti ob Donavi pri rumunsko-ogrsko-srbskem mejnem \ kotu pri Oršovi; sovražnik j c naletel na t odpor branilcev.
Tudi v drugih odsekih so imeli rumunski bataljoni znatne izgube pri slojih poizkusili, da prodro mejno stražo c. in kr. čet.
V	skalnatem prelazu »Rdečega stolpa.!, kjer so zopet poizkušali ob Aluti napredovati čez gorovje proti Sibinju (Hcr-mannstadt), dalje v gorskih izhodih južno od braševske (Braševo = Kronstadt) kotline, so bili odbiti s krvavimi glavami.
V	tem prostoru, kjer bi bili radi prišli Rumuni čez prelaza Tomos in Torzburg, se jc unel boj s Sekelji sedmograškega pešpolka št. 82, ki so se odločno branili.
Boji so se razvili tudi vzhodno in severno vzhodno od kotline Gyergyo.
Nastop Rumuncev in njih razvrstitev v veliki in mali Valahiji je bil seveda že dolgo časa pripravljen.
Sedanji boji so, kar je umljif), uvodni boji. Večje akcije bodo šele mo.f če, ko se bo c. in kr. bojna črta trdno ustalila, ker kakor na Tirolskem, se tudi tu ne bo mogla kriti s političnimi mejami. Kakor je bilo tam potrebno, da so iz strategičnih razlogov prostovoljno začetkom vojske opustili za obrambo neugodno ozemlje, tako bo moralo vojno vodstvo tudi tu take pase ob meji, ki bi olajšali sovražniku obkolitev, z višjih vidikov žrtvovati in zasesti po načrtu pripravljene črte.
Naše donavsko vojno brodovje proti Rumuniji.
Vojni tiskovni stan, 29. avgusta. (Po vojnem tiskovnem stanu potrjeno poročilo vojnih poročevalcev.) Naše donavsko bojno brodovje, ki se je tako sijajno obneslo v vojski proti Srbiji, je prevzelo zdaj v novi vojski z Rumunijo važne zadače. Po končanih nastopih proti Srbiji so pripluli naši monitorji po Donavi ob rumunski meji s takrat še mirnim poslanstvom, da so spremljevali Bolgariji in Turčiji namenjene transporte do Lompalanke in do Ruščuka. Takrat že je bilo znano, da so položili Rumuni že lani v novembru ob celem bregu mine, da se obvarujejo proti morebitnim akcijam našega brodovja. Delo naših monitorjev tam je zelo težavno; premagati morajo namreč vse nevarnosti reke, ki je posejana z minami. Naš monitor »Almos« je otvoril včeraj z uspešnim nastopom delovanje naše donavske mornarice v boju proti Rumuniji. Prišel je pred Turn Seve-rin, spodnjo rumunsko podonavsko postajo, in je pričel obstreljevati rumunsko obal. Uničil je posamezne stavbe državne ladjedelnice in druga vojaška poslopja.
Proti Braševu in Sibinju.
Budimpešta, 29. avg. »Pester Lloyd« poroča iz Braševa: O prvih bojih na rumunski meji izve poročevalec iz vojaških virov, da je pri prvih napadih šlo le za prednje čete. Z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana poroča list, da so napadalni boji naperjeni proti Braševu in Sibinju, ki sta okoli 40 km oddaljena od meje.
Ruskim četam poveljujejo Rumuni.
Bukarešt, 29. avgusta. V smislu vojaške pogodbe bodo poveljevali rumunsko-ruskim četam ob Donavi Rumuni.
Ruski admiral Visolkin v Bukareštu.
Petrograd, 29. avgusta. Ruski admiral Visolkin je odpotoval iz Renija v Bukarešt; spremlja ga več visokih častnikov ruskega generalnega štaba.
Rusija uvaža strelivo in orožje v Rumunijo,
Lugano, 29. avgusta. »Secolo« javlja: Iz Rusije dohajajo neprestano vlaki s strelivom in z orožjem v Rumunijo.
XXX
Radko Dimitrijev pri Rigi.
Haparanda, 29. avgusta. Moskovski -Golos Naroda* poroča: General Radko | Dimitrijev je bil premeščen z bojne črte ' pri Tarnopolu na bojno črto pri Rigi.
Stiirmer izpremeni ministrstvo.
Stockholm, 29. avgusta. >Rečj« poroča, da namerava Stiirmer sestaviti ministrstvo desnice. V kratkem bosta postala ministra prejšnji minister Maklakov in šče-glovitov. Temeljite izpremembe hoče izvesti na vodilnih uradnikih mestih; posebno bodo prizadeli gubernatorji in diplomati. Govori se, da so bili pozvani ruski diploma-tični zastopniki v inozemstvu na važen posvet v Petrograd.
Rusija najame še 2 tisoč milijonov rubljev vojnega posojila.
Kodanj, 30. avgusta. (Kor. ur.) »Ber-lingskc Tidende« poroča iz Petrograda: Car je pooblastil finančnega ministra, da sme najeti še 2 tisoč milijonov rubljev vojnega posojila pod takimi pogoji, s kakršnimi jc najel prejšnja vojna posojila.
Rusija in švedska.
Kodanj, 30. avgusta. (Kor. ur.) Švedsko -rusko pogodbo s 15. avgusta t. 1. o
zvezi švedsko-ruskega železn. omrežja z ) mostom čez reko Tornea, so petrdili.
M ШџШ meja preji Oni.
Karpatska meja oklepa Sedmograsko skoraj v kvadratični obliki. To зо južno-vzhodni in južni Karpati, Vulkansko, Po-rengulsko in Fogoraško gorovje, ki nosiio ime: Sedmograško višavje. Kot državna meja proti Rumuniji igra vlogo južno in južnovzhodno robovje tega višavja. Karpatska meja se začenja z nad 1800 visokim L o c a c i u 1 o m na ogrsko-bukovinsko-rumunski meji in konča pri Železnih vratih ob Donavi. Južni del Karpatov tvorijo Transylvanskc alpe, ki obsegajo bočanske in bereške gore, njim se pridružujejo — proti severu potekajoč — čiške gore in dyersko pogorje. Državna meja poteka skoraj vseskozi po grebenu gora. Gorovje sestoja iz peščenca. Gosti gozdovi in obil-nost vode označujejo strmo navzgor kipeče gorske korene. Mnogokod je najti pragozdno gosto rast. Poti so večinoma naravne poti, ki postanejo ob neugodnem vremenu kmalu neporabne. Med posameznimi pogorji ležeče podolžne doline — iz-vzemši večje drage — kakor tudi poprečne doline so večinoma ozke, malo obdelane in redko naseljene. Vrhovi se dvigajo zelo visoko. Tako najdemo v dyerskem gorovju, ki sega daleč notri v Rumunijo, nad 2000 m visoke gore. V bočanskem gorovju se vzpenja Csukas 1944 m, v kronŠtatskem višavju pa Konigstein 2241 m in Bueses 2508 m visoko. Tudi vrhovi v dotikajočem se najzapadnejšem delu Transylvanskih alp ne padejo izpod 2000 m. Prehodna mesta čez karpatsko mejo proti Rumuniji se začenjajo pri Palanki z Gyimeškim prelazom, v Tarroški dolini, kjer se železnica proge Brašovo — Kološ odcepi proti Rumuniji. Južno od tam prekorači greben cesta pri Sasmezo. Bereško prepreza nekaj prog ozkotirnih železnic. Ena izmed njih posega ob Cordskem prelazu na rumunsko ozemlje. Najjužnejši del Karpatov, ki poteka od zapada proti vzhodu, vsebuje potem troje najvažnejših prelazov. Tomoški prelaz pri znani prestopni postaji Predeal. Tu gre enotirna železnica v višini 1040 m ob državni cesti iz Kronštata čez Sinajo, samo 22 km od meje oddaljeni rumunski kraljevi grad, in čez tovarniško mesto Ploesti v Bukarešt. Zapadno se vrste za Tomoškim sedlom neprehodni gorski vrhovi, preko katerih vodi v mnogih ovinkih edino le torzburška prelazna cesta Braš-Campulung v višini 1245 m. Naslednji prehod čez gorski nasip tvorita železnica in cesta iz Sibinja čez 355 m visoki Roten-turmski prelaz. Že neznatna višina prelaza označuje ta prehod kot prvo in najugodnejšo točko za napad, ki vodi obenem v srce Sedmograške. Rdečestolpni prelaz —imenovan tako po stolpu tamošnjega gradu, zgrajenem iz rdečega kamena — označuje mesto stare Castra Trajane, odtod staro ime: Trajanova vrata. Zgodovinsko znamenit je prelaz zaradi ogrskih zmag pod Ivanom Hunyadyjem nad Turki. Tu se je izvršil tudi vhod Rusov na Sedmo-graško letal849. Prvi že javljeni spopadi z rumunskimi četami so se tudi pripetili ob Rdečestolpnem prelazu. — Zadnja in naj-zapadnejša prelazna cesta vodi na Gar-jaškem prelazu v višini 1000 m čez Vulkansko gorovje. Znani vojaški pisatelj podpolkovnik Kreutzburg pl. Lilienfels piše o karpatskem mejnem nasipu med drugim: Glavne težave za obvladanje mejnega nasipa dela gosto zaraščeno gozdovje, redka obljudenost, revščina prebivalstva in pomanjkanje cest in stanišč. To velja posebno za južnovzhodni in južni del gorovja. Tu je število čez gorovje vodečih, po-rabnih operacijskih črt najmanjše. Ker je to ozemlje tudi glede drugih pomočkov najslabše preskrbljeno, se stavi prehodu večjih armad čezenj ogromno število težav. Ugodnejše so v tem oziru razmere le v južnovzhodnem kotu Sedmograške, ki je edini za prodiranje večjega armadnega zbora primerni prostor, ki se dotika Se-keljske dežele, v kateri prebivajo Mad-
žari.
Preti Solunu.
Rusko uradno poročilo,
Petrograd, 26. avgusta. Uradno: Ruske čete so došle v Solun in so bile uvrščene v zavezniško armado generala Sar-raila. Tako se razvoj bojnih sil zaveznikov nadaljuje vztrajno in brez ovir na vseh bojiščih.	*
Ruski zračni napad na Bolgarijo, Petrograd, 28. avgusta. Uradno: Ob jutranji zori dne 27. avgusta so naša pomorska letala preletela Varno in vrgla bombe na poslopja, pristanišče, ladjedelnico in na neko obrambno baterijo. Opazilo se je, da so bombe zadele in zažgale neko ladjo v ladjedelnici ter padle tudi v delavnice.
Angleško uradno poročilo. London, 28. avgusta, (K. u.) Uradno poročilo: Na Dojranski fronti je angleška artiljerija prisilila bolgarske topove, ki so
obstreljevali naše postojanke, da so morali utihniti. Bolgari so obstreljevali Mehes (?) ob Slrumi,
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 28. avgusta, Bolgari so zasedli razne kraje zahodno od Kavale, ki so jih bili zapustili Grki.
Angleški monitorji so obstreljevali sovražne čete, o katerih se je bilo poročalo, ca se zbirajo ob reki Strume,
V	nasprotju s trditvami bolgarskega uradnega poročala s 26. avgusta niti misliti ni, da bi biii Srbi. pri Kukurucu poraženi, marveč so izdatno napredovali in so večkrat popolnoma odbili sovražnika.
Bolgari proti KavalL
Haag, 29. avgusta. Iz Aten se javlja: Po poročilih iz Soluna šteje proti Kavali prodirajoča armada približno 75.000 mož. Bolgari napredujejo zelo hitro. Nemcev v njih armadi ni. Turško prebivalstvo je pograbilo za orožje proti Grkom. V Kavalo in v Dramo je pobegnilo veliko grških beguncev; posebno veliko jih je iz Florine.
Bolgari proti Drami.
Budimpešta, 29. avgusta. »Temps« poroča iz Soluna: Pri Drami so prodrli Bolgari do Abistratija. Zahodno od Ostrovskega jezera groze prodirajoči Srbi dolini ob reki Črni.
Sarrail namerava ofenzivo proti Nišu in Sofiji?
Amsterdam, 29, avgusta. > Het Nieuws van den Dag« piše: Solim imajo zavezniki zaseden kot opirališče za ofenzivo v smeri Sofija—Niš, da se zapre pot osrednjima velesilama proti vzhodu. Ker je sedaj tudi Rumunija vstopila v svetovno vojsko, hoče ententa Bolgarijo in Turčijo vezati in bolgarsko armado poraziti. Drzno prodiranje bolgarsko-nemških čet je na Angleškem in Francoskem povzročilo skrb, ker se boje, da bo cela ententina fronta od vseh strani obkoljena. Z vstopom Rumunije v vojsko na strani entente bo Sarrail skušal t.a načrt preprečiti.
Srbski kraljevič vojskovodja.
Baselj, 29. avgusta. Iz Londona: »Dai-ly News« javlja iz Soluna: Preureditev armade čveterozveze je končana. Srbski kraljevič ie imenovan za generala čet če-tverozveze.
Nove laške čete v Vaioni.
Karlsruhe, 29. avgusta, »Ruskoe Slovo« javlja po švicarskih listih iz Rima: V minulem tednu so pomnožili italijanske čete v Vaioni na šest divizij. NoVe čete s topovi so se izkrcale v Santi Quaranta.
Italija proti Bolgariji.
Lugano, 29. avgusta. (Kor. ur.) Italijansko časopisje pravi, da Rumunija ni toliko iz iredentističnih razlogov napovedala vojsko, marveč da hoče preprečiti Bolgariji premočno stališče na Balkanu. Italija in njeni zavezniki žele, naj rumunske sile nastopijo rajši proti Bolgariji in proti Turčiji, kakor proti Avstriji, katere meje glede na njih strašno naravno moč že odkrito-srčnejše in primernejše cenijo, kakor so jih, predno je napovedala Rumunija vojsko. Skoraj vsi listi pozivajo Rumunijo, naj vso svojo moč predvsem zastavi v službo zveze in naj skupno z Rusijo in s solunsko armado doseže uspeh proti Bolgariji in dovede do spremembe položaja na Balkanu, ker, če se to zgodi, bo hitro rešeno vprašanje, ki je povzročilo vojsko in bodo tudi izpolnjene aspiracije Rumunije.
Mo sililo v volno.
Curih, 29, avgusta. Iz Aten poročajo:
V	nedeljo so zborovali Venizelosovi ljudje in zahtevali, da naj se Grška pridruži ententi. Venizelos je govoril ostro. Guna-risovo časopisje odločno piše proti tej nasilni gonji, toda dobro organizirano Ve-nizelosovo časopisje prevpije te glasove,
V	Atenah smatrajo položaj za resen,
Kralj je zopet bolan. Odprle so se mu stare rane, Brzojavil je princu Andreju v Petrograd, da naj še odloži svoj odhod.
V	Solunu je prišlo do hrupnih demonstracij proti grškemu generalnemu štabu, ker je bil baje v zvezi z Bolgari. Pariški listi odkrito povedo, da sta Anglija in Francija z ultimatom izsilili izpremembe v generalnem štabu.
»Lokalanzeiger« poroča iz Kodanja, da tamošnji politični krogi sodijo, da v Nemčiji preveč podcenjujejo italijansko vojno napoved. Sedaj se bliža z veliko naglico tudi Grška,
Novi načelnik grškega generalnega štaba imenovan na pritisk Anglije in Francije.
Frankobrod, 29. avgusta, »Frankfurter Zeitung« javlja iz Berna: Pariški listi odkrito priznavajo, da je bil imenovan novi načelnik grškega generalnega štaba vsled ultimata, k i sta ga stavili Anglija in Francija. Grška je baje zopet prosila denarne pomoči pri Angliji.
Demonstracije proti grškemu generalnemu štabu.
Pariz, (K. u.) »Agence Havas« poroča iz Soluna o burnih demonstracijah proti
grškemu generalnemu štabu, ker baje odlikuje Bolgare.
Pasić v Atenah.
Frankobrod, 29, avgusta. Pasič in notranji minister Drakovič sta došla v Atene. »Matin« izrecno izjavlja, da so sc izvedle osebne izpremembe v grškem generalnem štabu vsled ultimata sporazuma.
Bolezen grškega kralja.
London, 30, avgusta. (K. u.) Reuter javlja iz Aten: Kralj trpi zopet na posledicah zadnje operacije. Ker se je rana vnela, jo bodo morali še enkrat operirati. Kralj zato ni mogel sprejeti odposlanstva liberalne stranke,
V Srbiji, Crnigori in v Amonij!.
Dunaj, 28. avgusta. Iz vojnega tiskovnega stana se javlja: »Daily Telegraph« je poročal 18. t. m. iz Rima, da so usmrtile naše oblasti meseca julija letos 808 Srbov in Črnogorcev. Ta trditev je smotrena neresnica, Meseca julija v Črnigori sploh ni bil noben Črnogorec usrarčen. Le v okrožju Peč je bilo usmrčenih 9 Albancev radi hudodelstva proti vojni sili. V zadnjem četrtletju je bilo radi hudodelstev v Črnigori skupno usmrčenih 7 Črnogorcev. Tudi v Srbiji ni bil izvzemši usmrtitve 15 težkih zločincev (in sicer eden radi umora, radi ropa štirje in radi hudodelstva proti vojni sili deset slučajev) meseca julija nihče usmrčen. V okviru tendenčnege. boja z lažmi o razmerah v po naših četah zasedenih balkanskih ozemljih se širijo čez Albanijo v inozemstvu po raznih časopisih vedno zopet, neresnične trditve. Listi trde, da vladajo v Albaniji nemiri, lakota in vstaje. Vse te trditve so izmišljene. V Albaniji je popolnoma mirno. Razmere so izvzem-ši malih bojev na bojni črti pri Vojuši povsod v vsakem ozidu mirne. Tako mirno kot je zdaj, prejšnje čase v Albaniji ni bilo nikdar. Poročila o lakoti niso upravič-Ijiva. Živil ni v preobilici, a potreben živež dobe celo prebivalci najnepristopnejših ozemelj. Od konca aprila do začetka julija smo razdelili med Albance približno 400 železniških voz koruze in moke, deset železniških voz sočivja tri železniške vozove sladkorja, ravno toliko blaga se je približno s prebivalstvom zamenjalo. Kakor smo to že naglašali, Albanci skrb naših vojaških oblasti v popolni meri znajo ceniti in je povsod položaj ugoden; o kakem nemiru ni niti sledu.
Turčijo v vojski.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 27, avgusta. (Zakasnelo,)
Kavka š ko bojišče.
Naše desno krilo je tudi včeraj uspešno nadaljevalo ofenzivo, Vsled izvedenega premikanja dela sovražnih sil na umikalni črti smo pognali sovražnika v beg in ga na vse strani razkropili. Del sovražnih čet smo ujeli, kdor se je branil, je bil ubit, V središču in na levem krilu se ni nič posebnega zgodilo. Izvajali so se le nevažni presenetljivi napadi in spopadi patrulj, ki so ugodno iztekli in nevažni krajni boji z ognjem, Eno med 5 sovražnih letal, ki so se dvignila s krova neke ladje pri Gazi in metaal bombe, je padlo in smo je zaplenili. Pilota smo ujeli, Isti dan je prepodil naš ogenj dve drugi sovražni letali.
Z ostalih bojnih črt nič posebnega,
Carigrad, 28, avgusta. Glavni stan javlja: Kavkaško bojišče: Na desnem krilu so zrušili naši odpor Rusov, ki so se držali v nadvladajočih postojankah; srečno so jih napadali, Z enim teh napadov, ki so ga izvedla naša krdela srečno dne 26, avgusta, je popustil sovražnik nad 1000 mrtvih na bojišču; ujeli smo 1 častnika in 59 mož in zaplenili nad 600 pušk, 250 zabojev streliva, veliko blaga in bomb. V središču smo uspešno izvedli posamezne presenetljive napade. Vzeli smo kos sovražnega jarka in prisilili branilce, da so morali bežati. Zaplenili smo vojaške oprave in zrušili del sovražnih jarkov. Na levem krilu v odseku db obali od časa do časa živahen boj s topovi.
Vstaja pri Mcki.
Carigrad, 28. avgusta. Iz Medine se poroča, da so turške čete pregnale vstaše, ki so držali strmine severno zahodno od Meke. Vstaše turške čete zasledujejo,
Vojske z lialijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 29. avgusta. Uradno se poroča:
Sovražnik je pričel v več odsekih bojne črte živahnejše delovati.
Naše postojanke na Fassanskib al-pah se nahajajo v trajnem močnem ognju s topovi.
Odbili smo napade na Cauriol-skalo in na Cima di Cece. Vrh Cauriol je po trdovratnem boju zasedel sovražnik.
Na bojni črti v Dolomitih se je izjalovilo več italijanskih su«Wnv pr'4' na?i stojenki na Rufreddo.
#
V odseku Plocken in na primorski bojni črti med Sv. Goro in Novo vasjo je poizkušala sovražna pehota na več mestih s krepko podporo topništva napredovati. Te poizkuse smo povsod preprečili.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijanski ministrski svet.
Lugano, 29. avgusta. Včerajšnji ministrski svet se je pečal s posledicami nastopa Rumunije v vojsko in je sklenil, naj Nemce, ki se nahajajo še v Italiji, veliko jih ni, internirajo na Sardiniji ali pa na Siciliji. Vlada je sestavila odbor treh višjih uradnikov, ki naj izvede zadnja dva dekreta o zaplembi sovražnih trgovin in o prepovedi kupčije s sovražnikom.
Francoska sodba o italijanski vojni napo. vedi.
Geni, 28, avgusta. »Le Journal« sodi, da italijanska vojna napoved za zdaj še ne bo izpremenila položaja, pač bo pa Nemčija najbrže podvojila podmorsko vojsko v Sredozemskem morju.
Boji na zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29. avgusta. Veliki glavni stan:
V	mnogih odsekih bojne črte sovražnik živahnejše strelja.
V	ozemlju Somme in Moze je postal posebno besen boj s topovi.
Severno od Somme so se ponovili z znatnimi silami podvzeti angleški napadi med Thiepval in Pozieres; krvavo so se izjalovili Deloma so se razvili v pobližni boj, ki se severno od Ovillera ljuto nadaljuje,
Odbili smo več napadov z ročnimi grantami pri gozdu Delville in južnovzhodno od Guillemonta,
Na desnem bregu Moze so napadli Francozi med utrdbo Thiaumont in Fleury kakor tudi v gozdu na gori. V ognju topništva, pehote in strojnih pušk so se zrušili napadalni valovi.
Uspeli niso sovražni napadi južno in južnovzhodno od St. Mihiela.
V	zračnem boju so bila sestreljena tri sovražna letala, in sicer eno južno od Ar-rasa, dve pri Bapaume, četrto smo zaplenili vzhodno od St, Quentina nepoškodovano.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 28. avgusta ob 11. uri ponoči. Topništvo je ob Somme precej živahno delovalo pri Estrees, Beloy in Lihonsu.
Na desnem bregu Moze so napadli Nemci naše postojanke vzhodno od Fleu-ry a niso uspeli.
Nemško topništvo, s katerim se je naše ljuto borilo, je obstreljevalo naše jarke v gozdih Vaux in Chapitre.
Na ostali bojni črti je minul dan primerno mirno.
Podporočnik Deullin in podporočnik de la Dour sta sestrelila svoje peto nem-Sko letalo.
150.000 Italijanov pri Belfortu.
Curih, 29. avgusta. Z zanesljive strani se poroča: Že tri tedne vozijo neprestano italijanske čete v Belfort, kjer stoji zdaj že 150.000 Italijanov.
Kitajci v Parizu.
Pariz, 28. avgusta. (Kor. ur.) »Petit Parisien« javlja: V Pariz je došlo 1000 Kitajcev, ki so jih zaposlili v tvornicah streliva,
Angleži zapirajo nemške trgovine.
Rotterdam, 29. avgusta. Z novo odredbo se je ukazalo, naj zapro še več nemških trgovin v Londonu; prizadetih je dozdaj 321 trgovin.
Angleška pomožna križarka poiop:|ena.
Berlin, 29. avgusti Wolff javlja:
Dne 24. avgusta je potopil neki naš podmorski čoln na severnem delu Severnega morja neko angleško pomožno kri-žarko.
Očividno gre za križarko »Duke oi Albany«, o kateri se je poročalo z uradne angleške strani, da je potopljena.
Maršal H ndenbura načelnik nemškega genera nega štaba.
Berlin, 29, avgusta. (Kor. ur.) Uradno: Cesar je odvezal sedanjega načelnika generalnega štaba barona pl. Falkenhayna, ker bo drugod zaposlen, od tega mesta in je imenoval maršala pl, Hindenburga za načelnika generalnega štaba. Dalje je imenoval za prvega generalnega kvartirnega mojstra generalnega majorja pl. Luden-doriia in ga je povišal za generala pehote.
Amerika.
Ameriška mornariška predloga. New-York, 28. avgusta. Glede na novo mornariško predlogo, ki zahteva 488 milijonov dolarjev za zgradbo 16 ladij veli-
kank v treh letih pravi »Globe«: Svetovni položaj je tak in izid svetovne vojske tako negotov, da mora dežela pomnožiti svojo moč na morju, ker to zahtevajo koristi varnosti. Trenutno nas varuje mornarica zveznih velesil, a v slučaju, če bi bilo angleško brodvje uničeno, kakšno politiko bi potem zasledovali osrednji velesili po svojih teorijah o prostorih pod solncem? Če bi Tirpitz zavladal na morju, koliko dni bi ostal še v veljavi Monroejev nauk: Amerika Američanom? Na drugi strani nam pa tudi nihče ne jamči za to, da če bo zmagala Anglija kot neoporečni gospodar sedmih oceanov da bo svojo moč vedno pametno in nesebično izvajala.
Amerika in Nemčija.
Berlin, 29. avgusta. »Vossische Zeitung« poroča: Zadnje dni so poročali listi, da je razmerje med Ameriko in Nemčijo bolj napeto. Ameriški listi so Nemčiji očitali, da ni držala svojih obljub. Ameriški poslanik Gerard pa ne ve ničesar o tej napetosti, ampak ravno nasprotno je res. Značilni znaki govore, da sta se obe državi dobrohotno sporazumeli. Ravno sedaj jc razmerje dobro.
Amerika in Anglija.
Berlin, 29. avgusta. (Kor. ur.) Wolff iz New Yorka: Vlada je objavila belo knjigo o dopisovanju z Anglijo in pove, zakaj bolj ostro govori z Anglijo, Ta še ni odgovorila. Če ne odgovori, tedaj pravijo, da je sedaj dosti bolj ugoden Čas, da Anglijo prisilijo, da vzame ameriške zahteve na znanje.
Pred železnicarsko stavko v Ameriki.
Washington, 30. avgusta. (Kor. urad.) Reuter: Zastopniki zveze železničarjev so zdaj, ne da bi čakali na konec izjalovljenih Wilsonovih poizkusov poravnati stavko, sestavili povelje za stavko in ga pošiljajo članom zveze v celi deželi. Povelje za stavko se bo uveljavilo 4. septembra ob 7. zjutraj, če se ne bodo izpolnile zahteve železničarjev. Wilson kljub temu še upa, da bo zabranil stavko.
Razna poročil
Vojska bo trajala še dolgo.
Geni, 26, avgusta. Izjavi Lloyda Geor-gesa in Churchilla, da bo vojska še dolgo trajala, sta v Franciji bolestno vplivali. Francozi se boje tretje vojske pozimi. Cle-menceau se pa zahvaljuje angleškima državnikoma, ker sta bila odkritosrčna in pravi, da je vedno boljše, če se pozna resnica.
Trozvezna pogodba se objavi,
Rotterdam, 29. avgusta. »Daily Tele-graph« poroča: Zdaj, ko je napovedala Ita-liia Nemčiji vojsko, se bodo najbrže objavili dozdaj tajni podatki trozvezne pogodbe kakor tudi drugi akti, ki bodo dokazali, da sta se Avstrija in Nemčija takoj po umoru nadvojvoda Franca Ferdinanda odločili za vojsko. 9*m Giuliano je večkrat svaril zunanjega ministra in kanclerja in izjavil, da se Italija ne bo udeleževala napadalne politike.
Dr. Lohmann in kaoitan Konig pri cesarju Viljemu,
Berlin, 29. avgusta. (K. u.) Wolfi javlja iz velikega glavnega stana: Njegovo Veličanstvo cesar je sprejel danes ustanovitelja in predsednika nadzorstva nemške oceanske družbe dr. Lohmanna iz Bremena in kapitana »Deutschlanda« Koniga. Gospodoma je izrazil svoje veliko veselje in priznanje.
Nemški državni kancler v velikem glavnem stanu.
Berlin, 29. avgusta. (K. u.) Državni kancler dr. Bethmann pl, Holhveg je odpotoval v glavni stan.
0 m№\ osKr&i s ovEnskega goffiga dilašiva.
Nič manj važno ali celo važnejše nego šolsko vprašanje se vidi »Posredovalnici« gmotno podpiranje slovenske goriške mladine »Slovenske«, pravimo, ne morda zategadelj, ker bi bili »Posredovalnici« edini Slovenci pri srcu, saj je z vsem svojim dosedanjim delovanjem dokazala, da svoja skromna sredstva in svojo moralno podporo z isto radovoljnostjo in dobrosrčnostjo naklanja goriškim Italijanom in Furlanom kakor Slovencem; nego »Posredovalnica« upošteva dejstvo, da je za goriško dijaštvo italijanske narodnosti izven vojnega ozemlja — v Gradcu in na Dunaju — zlasti po naklonjenosti g. deželnega glavarja izdatno poskrbljeno in ne samo za dijaštvo, nego tudi za italijansko učiteljstvo na tistih zavodih — tečajih in konviktih. »Posredovalnica« pa bi rada dosegla, da bi se isti viri gmotnih podpor odprli tudi za slovenske dijake; prelomiti bi se moralo v ta namen načelo, da dobrot iz skladov za begunce iz južnih dežel (Dunaj I., Lanaskrongasse št. 1) smejo biti deležni samo tisti dijaki, ki se izselijo izven vojnega ozemlja. Italijanske rodbine seveda z lahkim srcem zapuste vojno
ozemlje, ožje in širše, ker njih rodna gruda je za sedaj vsaj že izven črno-žoltih kolov, večina slovenskih goriških ubežnikov pa je našla prijazno zatočišče na Kranjskem, zlasti v Ljubljani in okolici in iz razumevnih razlogov smatra sedanje svoje pribežališče kot drugo svojo domovino, kjer hoče vztrajati, dokler se ne vrnejo boljši časi, Ako hoče torej g. deželni glavar goriški biti enako dobrotljiv slovenski kakor italijanski šolski mladini, naj s svojim vplivnim posredovanjem doseže, da državne podpore za goriško dijaštvo ne bodo zavisne od pogoja, da se mora le-to izseliti izven Kranjskega, na Dunaj ali pa v — barake, kjer dobe potem konvikt, gimnazijo in učiteljišče. (Po izjavi g. deželnega glavarja goriškega sc je to baje že doseglo.)
Da bodo za siromašne poselnike za-poslovalnih tečajev v Trstu in Ljubljani s sočutnim srcem in radodarno roko skrbeli tudi lokalni faktorji, o tem smo trdno uverjeni in ne trosimo niti besedice, v Trstu n. pr, »Dijaško podporno društvo«, v Ljubljani pa »Domovina«, v kateri bodo goriški siromaki gotovo v isti meri deležni dobrot kakor domačini. Niti ne dvomimo, da tudi oo, salezijanci v Trstu in v Ljubljani v svoje ljudomilo okrilje sprejmejo mnogokaterega begunskega dijaka; toda ker tudi oo. salezijanci ne razpolagajo z glavnicami, nego so navezani na tekoče prejemke, bi bilo ravno toplega priporočila vredno, da bi »Odbor za begunce z juga na Dunaju« iste vsote, ki jih misli nakloniti našim mladeničem v kakem konviktu na Dunaju ali v barakah, dal na razpolaganje omenjenima salezijanskima konvik-toma.
Goriškim učiteljiščnikom in učiteljišč-nicam pa naj država priskoči na pomoč z običajnimi »državnim ustanovami«, ki so jim bile tudi za 1. 1915/16 obljubljene, a se do današnjega dne niso nakazale, dočim so se n. pr. ljubljanskim učiteljiščnikom, ki gotovo niso v tako žalostnem položaju kakor njih goriški tovariši; a goriškim učite-ljiščnicam se niti državne podpore za leto 1914/15, ki so jim bile že nakazane, niso do cela izplačale, nego so se jim pridržali zneski za zadnje tri mesece š. 1. 1914/15.
Sodimo, da smo s temi vrsticami dali dovolj migljajev na razmišljanje in uvaže-vanje onim činiteljem, ki so po svojem stališču dolžni skrbeti za dušno in gmotno blaginjo goriškega ljudstva in še zlasti goriškega dijaštva, slovenskega nič manj kakor italijanskega.
r
Dnevne novice.
-f Cenj. poštnim naročnikom! Opeto-vano smo že omenjali, da dohajajo poštne pošiljatve iz nekaterih krajev z veliko zamudo, posebno še pošiljatve po poštni hranilnici in vojno-poštnih nakaznicah. V dokaz naj navedemo naslednjo pritožbo nekega našega naročnika, ki se glasi: »Vojna pošta .,. dne 24. avg. Dne 9. avg. sem oddal K 6.60 za Vaš cenj. list, a sem prejel doslej samo eno številko.« — Dotični znesek je bil pa glasom poštnega pečata odposlan šele 22. avgusta in denar nam je došel včeraj 28. avgusta. Dotični gospod je prejel torej do 24. avgusta samo eno številko, ki smo mu jo poslali na željo na ogled. — Podobno se godi mnogim drugim naročnikom, toda uprave v teh slučajih ne zadene nobena krivda.
-j- Iz seje kranjskega dež. odbora. Deželni glavar poroča o svojih pogajanjih s centralno vlado radi podržavljenja naklade na pivo. Pravice dežele do nalaganja samostojne naklade na pivo se varujejo v celem obsegu. — Poročilo se vzame pritrdilno na znanje. Glede na državna odkazila se za čas od 1, septembra t. 1. dalje ne bo pobirala samostojna deželna naklada. Za čas od 1. januarja 1917 dalje si deželni odbor pridržuje svoje sklepe. — Si. septembrom 1916 se izplačajo aktivnemu dež. uradništvu in uslužbencem enkratne vojne draginjske podpore v isti izmeri in pod istimi pogoji, kakor s 1, junijem t. 1. Analogno velja za cestarje in užitninsko osobje. Tudi se upoštevajo deželni zavodi po dosedanjem ključu. — V mestni šolski svet ljubljanski se imenuje zastopnikom dež. odhora namesto dr. Vla-dislava Pegana, ki je odstopil, Anton Ča-dež, mestni katehet v Ljubjjani. — Deželni odbornik dr. Vladislav Pegan in deželni svetnik dr. Josip Dermastija se določita kot zastopnika dežele v c, kr. deželnem šolskem svetu. — Dr. Angela Pisker-nik se imenuje za začasno praktikantinjo v deželnem muzeju. — Franc Hartman sc imenuje deželnim računskim praktikan-tom, — Za dvoje počitniških dnevnih zavetišč za šoloobvezne otroke v Ljubljani, kojih očetje so v vojski, matere pa od doma po vsakdanjem zaslužku, se dovoli 2000 K podpore.
Leonova družba. Knjige Leonove družbe bomo članom razposlali ob koncu meseca novembra. Prejeli jih bodo samo tisti člani, ki bodo pravočasno poravnali članarino za leto 1916. Člani, kateri še niso poslali članarine, naj jo v kratkem pošljejo.
Centrala za krmila. Poljedelski minister je imenoval dež. odbornika dr. E, L a m p e t a za načelnika deželnega mesta za krmila v Ljubljani. Poslovodja je ravnatelj V. Rohrman.
—	Pohvaljeni ogrski Slovenci. Kakoi poročajo prekmurske »Novine«, je bil 48, pešpolk od vojaškega poveljstva pohvaljen radi svojega svojega junaštva. Polk se je posebno odlikoval na italijanskem bojišču, Pri polku služi mnogo ogrskih Slovcncev,
—	Sin polkovnika viteza Pogačnika, kadet Bogdan vitez Pogačnik, v ruskem ujetništvu. Gospod nadporočnik v rezervi prof. Capuder je pisal 31. julija g. polkovniku vitezu Pogačniku: Velcrodni gospod! Težko dolžnost imam obvestiti Vas, da Vašega sina kadeta Bogdana po boju pri Olesza južno od Dnjestra od 28. t. m. pogrešamo. Prvi napad smo gladko odbili. Takrat, bilo je okoli poldne, sva še bila oba skupaj. Med artiljerijskim ognjem je bil enkrat s svojim četovodjem in enim možem z zemljopo.sut, pa so se vsi zmotali. V dopoldanskem boju se je zelo krasno obnašal. V bojnem poročilu sem to tudi omenil. — Po vsem soditi je prišel v rusko ujetništvo. Morebiti dobite že v kratkem sporočilo od njega samega. Zelo žal mi je, da nisem ž njim, ki mi je bil v vsaki priliki velika opora, tudi srečno vztrajal in zmagal. V vsakem slučaju Vas tolaži lahko zavest, da jc Vaš sin i. vsemi močmi in do zadnjega izpolnil prisego cesarju in domovini. Priporočujoč se Vas pozdravlja udani Capuder. — G. polkovnik je dobil to dopisnico 7. avgusta, včeraj pa je dobi! g. polkovnik dopisnico, na kateri mu sii Bogdan poroča iz Kijeva, da je na poti v rusko ujetništvo.
—	Slovenski telovadec utonil v Ameriki. Iz Amerike poročajo: Dne 12. julija utopil se je znani telovadec Vinko P r i-s t o v v jezeru Eric. Vozil se je z čolnarn po jezeru z nekim svojim prijateljem. Zaradi vročine se je slekel in skočil v jezero. Bil jc dober plavač. Nakrat ga prime krč in ko sc začne potapljati, mu skoči njegov prijatelj na pomoč. Potopila sta se oba. Pristov jc ustanovil v Clevelandu »Jugoslovanskega Sokola« in se udeležil leta 1909. mednarodne tekme v Luksem-burgu, a leta 1911. v Turinu. Truplo Pri-stova so našli 15. julija zvečer, medtem ko se ono njegovega prijatelja še ni našlo. Pogreb je bil 17. julija popoldne. Pristov je doma z Jesenic in zapušča ženo in tri otroke.
Davek na pivo je sedaj podržavljen. Deželne doklade odpadejo, pač pa dobijo dežele odškodnino, za ostale mesece letošnjega leta in za prihodnje leto. Za letos dobi Kranjska še 183.000 K, za prihodnje leto 550.000. Štajerska 1,300.000 K in 3,900.000 K. Koroška 333.000 in 1,000.000 kron. Trst 220.0Q0 in 660.000 K. Istra 150.000 in 450.000 K. Goriška 90.000 in 270.000 K.
—	Č. g. Franc Jazbinšek, kaplan v Ribnici, je brzojavno poklican v kadetnico na Dunaj.
—	Odlikovanje. Z bronasto hrabrost no svetinjo je bil odlikovan na južnem bojišču Andrej Gorjanec, c. kr. mejne finančne straže paznik.
—	Na osemrazrcdnici šolskih sester v Celju bo zapisovanje novih učenk dne 14., 15. in 16. septembra. Učenke se tudi vzamejo na stanovanje in hrano. — Šolske sestre v Celju.
Poroka. Leopold Knez, bivši trgovec, posestnik in gostilničar v Št. Juriju pod Kumom, poročil se je 21. t. m. z gosnico Josipino Knez, hčerko lesnega trgovca, posestnika in gostilničarja gospoda Franc Kneza iz Sapote. Novoporočenca preselita se s trgovino v Krško. Bilo srečno!
—	Zagrebško narodno gledališče bo letos prvikrat gostovalo na Reki, in sicer že meseca oktobra.
—	V Novi Gradiški je uničil požar, kakor se poroča iz Zagreba, tvornico pohištva tvrdke Benyovits & Comp. Škoda je velika. Uničeni so stroji, 300 do 400 popolnih in do 500 na pol izdelanih sobnih oprav.
Primorske novice.
Begunci v Dobrepoljah. Kakor se je podpisani sam prepričal, so bili begunci iz goriške okolice v Dobrepoljah zelo lepo sprejeti. Prebivajo tukaj ljudje z zlatim srcem, ki poznajo še staro slovensko gostoljubnost, s pravo katoliško vero >v srcu, ki jo kažejo v dejanju. Prinesli smo jim mi begunci pridne roke in del našega otetega premoženja. Skupaj hočemo prenašati našo bridko usodo, dokler sc ne povrnemo v prenovljeno našo solnčno Goriško. — Gra-denski.
Goriški domačim iz Dornberga, Prva-čine, Ozeljana in Šemposa so skoro vsi še doma; begunci goriškega glavarstva pa morajo iti vsi proč. Dosti jih je šlo v Novo mesto in Kočevje. Včeraj, 29. t. m., so prišli trgovci kupit blago v Ljuhljano, da ga odpeljejo v Šcmpas in Prvačino. Čuje se, da so Italijani vse civilne ljudi iz Gorice odpeljali v notranjost Italije. — Vinska letina po Vipavskem kaže še precej dobro.
Goriški slovenski dijaki — v barake?
»Slovenec« z dne 22. avgusta t. 1. je priobčil med primorskimi novicami poziv č. g. Ivana R o j c a , deželnega poslanca in dekana na slovenske dijake iz Goriške, naj gredo v barake v Lipnico, »odkoder jih pošljejo potem najbrže v Bruck. Ako se ogiasi 100 dijakov, bodo prisiljeni v najkrajšem času otvoriti tam ali kje drugje .tečaje'«. Opozarjam, da je bil ravno č. g. poslanec R o j e c , ki je v »Slovencu« ope-lovano slikal v dovolj jasnih barvah težak položaj naših v barakah. Redki bi bili oni naši ljudje, ki bi poslali svoje sinove v barake! In gotovo nihče izmed nas ne dvomi o tem, da je vlada dobro podučena, da čaka več kot sto dijakov, da se zopet odpre njihov zavod. Če lahko otvori vlada tečaje v Brucku a. L. ali kje drugje, naj bo ta drugje v domači deželi, kjer ostanejo dijaki blizu svojcev in doma, ki ga posebno v teh hudih časih vedo prav ceniti. Sicer pa ne razumem, zakaj nam treba govoriti samo o tečajih goriške slovenske gimnazije. Prepričan sem, da se bo oglasilo dovolj dijakov za popolen zavod naše slovenske gimnazije na Primorskem, če se ta otvori na domačih tleh, Ni pa v prid ljudstva, ne v smislu vlade, da bi se zavod izselil iz dežele, ki je vedno nastopala kot tradicijonelno zvesta cesarju in domovini proti vsem težnjam iredentizma. Kdor je poklican, išči strehe naši slovenski gimnaziji na domačih tleh. — Martin Mastnak, c. kr. profesor.
Umrla je v Gradcu gospa Ana Pertot, roj. Culot iz Gorice, soproga knji-goveškega mojstra.
Iz italijanskega ujetništva se je oglasil Leooold Prinčič, doma iz Gorenjega Cero-vega št. 3, Črni Kal, Goriško, Piše da je ćdrav, obenem pa pozdravlja vse sorodnike, prijatelje in znance. Njegov naslov: Leop. Prinčič, 2. Reparto Prigionieri di guerra, Fonte d' Amore (Sulmona) Italija.
— V prid goriškim beguncem so priredili dovški dijaki na župnikovo željo igro »Čevljar« in »Kmet in fotograf«. Igra je izborno uspela. Čisti dobiček 150 K smo poslali »Posredovalnici za goriške begunce«. Posnemajte povsod!
V Poltendorfu je 150 goriških beguncev.
9letni deček ukradel 13,500 K. Mesar Atilij Povše v Trstu je stanoval kot podnajemnik pri gospej Josipini S., ulica Erta. Med svojimi ostalimi stvarmi je hranil v stanovanju tudi 13.000 K gotovine. 24. avgusta je pritekel njen 9letni Hugo S. k svoji materi v mesnico v ulici del°Rivo, kjer je bila J. S. redno zaposlena, in pripovedoval navidezno ves razburjen, češ, da so morali priti v stanovanje neznani tatovi, ker je bil našel vrata odprta in v sobah vse razmetano, posebno pa še v sobi g. Povše. Po daljšem navskriž-nem izpraševanju je pa nesrečni paglavec priznal, da je bil sam izmaknil denarnico g. Povšeta in nekaj denarja skril v grmovju na Montebellu, ostale zavoje bankovcev ie pa ne da bi kaj štel razdelil med razliine svoje tovariše njegove starosti. Nekaj e tudi skril pri neki svoji teti. Povie ;e nato vložil ovadbo in policija je našla v grmovju na Montebellu, potem v razr.:h crv^ih skrivališčih in pri posameznih dečkih vsega vkup še 6768 K, ostalo so že zapra-.ili ozir. oddali dalje drugim osebam. Par mater so radi prikrivanja tatvine zapr . Hugo S. je bil že meseca julija ukradel Povšetu 120 K.
Zaplembo premoženja je odredilo tržaško dežtir.o sodišče proti naslednjim osebam, in s:-_er radi suma ubega k sovražniku proti V-:C:i Dobronič, roj. leta 1894. v Supetaru v Dalmaciji, črnovojniku 22, pp., in proti y.č : : Rsndič-Dičinu, roj. leta i892. v Supelaru, črnovojniku 22. pp.; radi suma veleizdaje proti Pavlu de Mori, roj. leta 1887. v Kopru, lekarnarju, zadnji čas enol. prost.-tit, deset. 5. dom. pp., in proti Angelu Scocchi, roj. leta 1881. v Trstu, učitelju, sedaj odsotnemu; radi suma zločina proti varnosti drža-.e proti Umber-tu Fonda, roj. leta 1S80. v Trstu, inženirju in arhitektu, odsotnemu, proti Gvidu Lieb-mann, roj. leta 1879, v Trstu, židovske vere, oženjenemu zdravniku, odsotnemu, in proti Piju Gambini, roj. leta 1893. v Kopru, vseučiliščniku, sedaj odsotnemu.
OdlovaiE
Vojno dekoracijo k redu železne krone 3. vrste je c'obil polkovnik 87. pp. Olmar Kailer. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 7. polj. top. p. Valter Klein, nadporočnik 47. pp. Aleksander Marti-nuzzi, poročnik 2. bos. herc. pp. Jakob Hočevar, nadporočnik-avditor dr. jur. Anton Defar, nadporočnik 87, pp. Karel Tribnik, stotnik rač. vodja 17. pp. Ivan Krebitz in asist. zdravnik 27. pp. dr. Martin Krčma. — V drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste poročnik 5. drag. p. dr. Orenstein Oskar. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil tit. četovodja 9. polj. havb. p. Jelen Josip. — Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil tit. narednik Matzcr Ivan. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik
27. dom. pp. Karel Niedermayr. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 22. dom. polj. top. p. Pavel Kotnik. — Železni križ 2. vrste dobili: podpolkovnik 27, pp. Adolf vitez pl. Markel-Markel, pri 27. črnovoj. pp., podpolkovnik 7. dež. orož. pov. Josip Crevato, stotnik 27, pp. Karel Tauzher, pri 27. dom. pp, in stotnik 27, pp. Adolf Arko, pri 23. dom. pp. — Železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: infanterist 5. dom. pp. Zuccon Jakob, rez. četovodji Kasper Ivan in Štefling Franc in infanterist Braun Karel, vsi trije pri 26. dom, pp. — Pohvalno priznanje se je izreklo črnovoj. nadporoč-niku dr. jur. Emilu Gorišek, pri vojni bolnici št. 1/13. — Vojaški službeni znak 3. vrste za častnike je dobil major 4. dom. pp. Jereb Josip.
Odlikovanja pri 27. črnovojniškem peš-polku.
Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: štabni narednik dr. iur. Kandare Franc, narednik Tunini Anton Josip, tit. narednik Čadež Franc, četovodja Sterle Alojzij, Grdadolnik Josip in Frank Franc in desetnik Wohlfahrt Sigmund. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: praporščak Torelli Anton, četovodje Porenta Leopold, Nemanič Anton, Ringhofer Ivan, Reis Josip, Klcmenčič Jurij, Miklavčič Rudolf, Unfer Ivan, Kovačič Ivan (II.), Pahor Alojzij, Bremšak Peter, Štefič Anton in Zdravič Martin, tit. četovodji Novak Peter in Pareis Karel, desetniki Lukežič Anton, Balkovec Franc, Golobič Franc, Vehovec Josip, Krainer Oskar, Žerjal Blaž, Frohlich Urban, Debevec Josip, Mi-helič Franc, Logar Anton, Rotter Rudolf, Pregelj Aleksander, Lušina Franc, Lozej Ivan, Kotar Ivan, Lindič Josip, Rattenho-fer Franc, Jalovec Alojzij, Medvešek Albin, Švalj Ivan, Plesojnik Matija, Gruber Ignacij, Kralj Matija, Rott Adalbert, Mer-gane Ivan, Žabkar Josip, Surca Karol in Rauch Peter ,tit. desetniki Podlogar Miha, Košmerl Alojzij in Bauernhofer Ivan, poddesetniki Sterle Ivan, Dodič Josip, Kaller Josip, Glatz Josip, Lapuh Jakob, Medvešek Jernej, Hofer Urban, Hrapot Franc, Stare Anton, Dobrovoljc Ivan, Cizej Franc, Banič Josip, Demšar Henrik, Vehovar Iv., Terčič Franc, Walter Anton, Štrukelj Iv., Hermann Josip, Kralj Franc, Kokošin Josip, Dušek Adalbert, Bučar Franc, Hvala Karel, Janežič Anton, Novoselič Mihael, Schaden Alojzij, Krainer Ivan, Eberl Iv., Kothgasser Franc, Massig Josip, Pakiž Ivan, Juran Ivan, Leon Josip, Lavrič Iv., Martinšek Ivan, Culot Valentin, Bernat Karel, Humar Martin, Korbič Sebastjan, Žnideršič Franc, Štrancar Ivan, Castelan Leopold, Pavlin Ivan, Trebšak Ivan, Žni-darič Anton, Anzelj Ivan, Šulej Ivan, Prijatelj Anton, Kaplan Anton, Jaklič Fcanc, Kozlevčar Franc, Oberstar Franc, Bradač Franc, Bovha Matija in Triller Anton, tit. poddesetniki Vesel Ivan, Razpotnik Ivan, Cizerle Anton in Ažman Franc, infanterista Jeretin Gregor, Majdič Alojzij, Pe-stotnik Jakob, Rausch Josip, Šubelj Mih., Sinkovič Ivan in Konšak Ivan.
Odlikovanja pri 27. domobranskem peš-polku.
Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: četovodja Šebat Andrej, desetnik Rostohar Anton, infanteristi Gorjan Pavel, Sorč Ivan, Bančič Ivan, Kos Ivan in Habič Josip. — Železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil infanterist Ogrin Franc.
lj Ljubljana za ometanje dimnikov samostojen okraj. C. kr. deželna vlada za Kranjsko je na podlagi § 42. obrtnega reda določila, da je deželno stolno mesto Ljubljana za ometanje dimnikov samostojen okraj. Vsa dimnikarska dela smejo od sedaj naprej izvrševati le oni dimnikarji, ki imajo tukaj svoja obrtna stajališča in le v slučaju nujne potrebe se smejo v svrho izvrševanja teh del pritegniti tudi dimnikarji iz drugih okrajev. Izločeni sta od te naredbe le c. kr. državna in c. kr. priv. južna železnica. Pripominja se pa, da ostane dosedanji dimnikarski maksimalni tarif za Ljubljano tudi po ti izpremembi i še nadalje v veljavi.
lj Karte za kavo se bodo za II. kavi-no obdobje, to je za čas od 3. septembra do vštetega 28. oktobra 1916 pri vseh desetih komisijah oddajale v soboto, dne 2, septembra 1916 od 8. zjutraj do 1. popoldne. Kdor bo hotel karte za kavo prejemati, pa jih doslej še ni dobival, bo moral podpisati pred komisijo izjavo, da v svojem gospodarstvu nima več kavine zaloge kot po 1 kg za vsako osebo, nevštev-ši otroke do 4 let, ki do takšnih kart sploh niso opravičene. Golice za izjavo se bodo dobivale pri komisijah. Karte veljajo za dobo 8 tednov in se glase na 3/e kg za osebo.
lj Kunčje meso na ljubljanskem trgu.
Sadovi po 5. armadnem poveljstvu uvedene organizacije zajčjereje in neumornega ter nesebičnega dela stotnika-avditorja
dr. Štefana Voszke se že kažejo na ljubljanskem trgu. Med tem, ko so bili doslej domači zajci na omenjenem trgu le redkokdaj na prodaj, jih sedaj že opažamo v večjih množinah. Lepo rejene in snažne živalice ljudje prav radi kupujejo, kajti njih meso ni nič slabše kot kuretina, pri tem pa je veliko cenejše. Zdi se, da se je za zajčjerejo začelp zanimati tudi kmečko ljudstvo. Zaslužek ni slab. Upati je, da bo občinstvo rado kupovalo zajce mesto perutnine, kajti polagoma že uvideva, da je zajčje meso ravno tako dobro kot kurje in da se doslej samo vsled raznih predsodkov ni porabljalo zajčjega mesa v taki meri, kot bi bilo že davno želeti. Za pripravljanje dobrih jedi od zajčjega mesa najdemo veliko receptov v slovenski in nemški knjižnici, ki opisuje rejo domačih zajcev in ki jo je izdala Katol. bukvama v Ljubljani. Dobi se jo v vsaki knjigarni za 80 v,
lj Poizvedovalne pole o stanju brezposelnosti v Ljubljani s podatki za mesec avgust je zanesljivo vposlati do dne 2. septembra mestnemu magistratu (Mestna posredovalnica za delo in stanovanja). Obrati, kateri nimajo poizvedovalnih pol, jih dobe brezplačno pri mestnemu magistratu.
lj Iz ruskega vjetništva se je zglasil po 16mesečnem molku svoji ženi Ivan Terhaj iz Sp. Šiške, Delal je pred vojno v skladišču g. Pogačnika.
lj Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse one svoje člane, ki poizkušajo naročati v inozemstvu cerealije in drugo aprovizačno blago, na ministrsko naredbo z dne 16. septembra 1915, št. 270, ki predpisuje, da se vse tako blago naroča potom vojno-žitnega prometnega zavoda.
lj Našla se je manjša vsota denarja. Dobi se pri Mariji Baloh, Hrenova ulica štev. 3.
Rožne novice.
Drobne gospodarske vesti. Avstrijski pivovarnarji bodo varili 30 do 40% normalne množine piva. Trgovsko-politična pogajanja med Avstrijo in Turčijo se začno v bližnjih dneh. Nemčija je prepovedala rabiti petrolej za luč.
Geza Mattassich aretiran. Tajnika princesinje Lujize belgijske, Geza Mattassich, so radi raznih sleparij aretirali.
— Obesili so na Dunaju dne 29. t. m. 281einega čevljarskega pomočnika Cirila Lurie, ker je napadel in zadavil neko 15 letno deklico. Lurie je bil že predkazno-van radi enakega hudodelstva.
zmožna slovenskega in nemškega jezika se sprejme takoj v fotografičnem zavodu Franjo Grabietz prej Mtiller, Ljubljana.
Išče se za stalnega gospoda velika, nemeblovana	v	«
a?s. ше!£ша Ш
nudbe pod naslovom „pripravna lega" na upravo Slovenca.
Zakonska brez otrok Iščeta
1-2 sobi in kuhinjo v mestu a!i bližnji okolici. Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje«.
Od danes naprej se dobiva
redno vsako jutro v mlekarni Alojzija Rozman, Sv. Petra cesta 47.	2050
se za časa vojne takoj sprejme. Pismene ponudbe na župni urad Bi-zeljsko na Južnem Štajerskem. 2052
z gospodarskim poslopjem na Boh. Bistrici se takoj proda. Poizve se pri g. D, Repe, na Bledu.
se želi
cele vagone bukovih žirl, želoda, divjega kostanja, šišk, nav. koruznih stebel. Ponudbe z vzorci na Adolfa Sohr, GRADEC, Pestalozzl-strasse 1.	2034

Preklic.
Podpisana preklicujem in obžalujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekla dne 22. avgusta v Trstu proti gosp. Francu Krombergerju.
Valentina Tomši
lojena v Knežaku,
(tepke) za kuhanje
plača vsako množino po K 30'— za 100 kg
Vsležganfama sadfa
kislo vodo, „Silva vrelec" in sadjevec razpošilja A. OSET, p. Guštanj,
Koroško.
Neizrečeno žalostna naznanjava, da je najina predobra, skrbna mati in sestra, gospa
Frančiška Rožanec
po dolgem bolehanju, dne 30. avgusta ob dveh ponoči, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 67. letu starosti, izdihnila svojo blago dušo.
Zemski ostanki nepozabne rajnice se preneso v četrtek, dne 31. avgusta, ob 6. uri pop. iz domače hiše Tržaška cesta 21, na pokopališče k Sv. Križu.
Sveta maša zadušnica bo v soboto, dne 2. septembra ob 6. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Janeza Krstnika,
Nepozabno rajnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Ljubljana, 30. avgusta 1916.
Jožef in Mihael Rožanec,
sinova.
IJUSUAINA.
Г :.'j,-ni Bog je našo predrago sestrično, gospodično
flleksandrino Ltoaet*
zasebnieo
danes opoldne v njenem 62 letu odrešil od njenega dolgega, težkega trpljenja.
Pogreb predrage poki.juice bo v četrti-k dne 31. t. m. ob 5 uri popoldne i?pred deželne bolnice na Zaloški cesti na pokopališče k Sv. Križu. Sv, maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Drago pokojnico priporočamo v molitev in prijazen spomin. Venci se na željo pokojnice hvaležno odklanjajo.
V Ljubljani, dne 29. avgusta 1916.
Žalujoči sorodniki.