Pa paitl prejeman: za rolo leto naprej 26 K — h pol leta , 13, — , ietrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20, V apravniitvu" prejeman: za eelo leto naprej 20 K—h pol leta „ 10 „ — , , , 6 , - , mesec , 1 ,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Narofiiine in Inserate sprejema upravniitv* v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve alice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, oefrankovana pisma ne vsprejemajo. Urednlitve je v Seme-niSkib ulicah St. 2,1., 17 Izhtja vsak dan, izviemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 193. V Ljubljani, v soboto 24. avgusta 1901. Letnik XXIX. Katoliško-narodnim volivcem v kmečkih občinah! Osrednji odbor katoliško-narodne stranke je iz vseh volivnih okrajev sklical zaupnike, da si sami izbero in določijo kandidate za deželni zbor kranjski. Zaupni možje so se zedinili in soglasno izrekli za naslednje gg. kandidate, katere priporoča osrednji odbor: 1. Za ljubljansko okolico in sodni okraj Vrhnika: Vran Povše, državni poslanec v Ljubljani. Dr. Ivan imterii^ državni poslanec v Ljubljani. 2. Za okraj Kamnik-Brdo: 3. Za okraj Kranj-Tržič-Loka: Andrej aiejae, posestnik v Kaplji vasi, župan občine Komenda. Dr. Janko Dreje, kazenski zagovornik in odvetniški kandidat v Lj uhlju ni. Oton pl. Deteia, deželni glavar v Ljubljani. 4. Za okraj Radovljioa-Kranjska gora: Josip Pogaenik, državni poslanec in posestnik v Podnartu. 5. Za okraj Postojina-Logatec-Senožeče-Lož-Bistrica-Cirknica: Frane Drolmie, posestnik v Novi vasi pri Blokah li. št. L. Dr. Janez Krek, profesor bogoslovja v Ljubljani. 6. Za okraj Vipava Idrij a: __ Vrane D alte, posestnik na Gočah. 7. Za okraj Novo mesto-Kostanjevioa- Krško: Josi p II n I a i% posestnik v Jurka vasi pri Novem mestu 1». št. 7. 8. Za okraj Trebnje-Višnja gora (Zatičina) Žužemberk-Mokronog-Litija Radeče: Frane župan in posestnik na Grosupljem. Dr. Vil Jeni Seliweitzer, odvetniški kandidat in urednik „Narodnega Gospodarja" v ijubljani. Dr. Vgiftneij žitnik, državni poslanec v Ljubljani. 9. Za okraj Kočevje-Ribnica-Velike Lašiče: Frane Jaklie, učitelj v Dobrepoljali. Primož Pakiž, posestnik v Zamostecu pri Sodražici. 10. Za okraj Črnomelj-Metlika: Viljem Pfeifer, državni poslanec in posestnik v Krškem. Volivci! Volitve dne 12. septembra t. I. ne bodo mirne, ker v vseh volivnih okrajih bodo našim kandidatom nasprotovali kandidatje liberalne „naro-dno-iiapredne" stranke, katera strastno zaničuje vse, kar je našemu nar,du dragega in svetega, „Vse za vero, dom, cesarja!" To je geslo katoiiško-narodne stranke. Pod to zastavo stopite v boj za dobro stvar in dne l2. septembra sog.asno volite priporočene kanditate, kateri bodo modro in nevstrašeno delovali za blagor in pravice kmeta ter drage nam domovine! V Ljubljani, 20. avgusta 19i>l. Osrednji volsvni odbor katoliško - narodne stranke. Kandidatje za kmečke volivne okraje na Kranjskem. Na prvi strani današnjega „Slovenca" prinašamo imena kandidatov za deželni zbor kranjski v kmečkih občinah. Volivci! Te vrle može Vam priporočamo na podlagi sklepov zaupnega shoda katoliško-narodne stranke dne 7. avgusta in v popolnem soglasju s krajevnimi zaupniki. Volite vsi te može. Proč z ostudnim »Narodovim« liberalizmom ! K a n d i d a t j e z a m e s t a in trge se pozneje proglasijo. Pokojni Bleiweis in „Narod". Katoliško-narodna stranka je prvotna stara slovenska narodna stranka. Dr. Janez B 1 e i w e i s je, kakor smo že omenili, svojo stranko proti »Narodovim« rovarjem sam imenoval katoliško-narodno stranko. Danes nam je čestit rodoljub poslal pokojnega dr. Janeza Blei\veisa pismo, v katerem pokojni voditelj naroda slovenskega roti imenovanega rodoljuba: »Demonstrativno strastno postopanje »Narodovcev« naklada mi dolžnost, da se obrnem do Vas, velečastiti rodoljub, s prošnjo, da nemudoma skličete shod in mu v obravnavo predložite izrek za naše starodavno slovensko geslo : »Vse za vero, dom, cesarja«. V tem pismu poziva dr. Janez Bleivveis, naj se ljudstvu, »ki je semtertje zmoteno po liberalnih sleparjih, kaže resnico«, ter v boju proti »Narodovi« kliki kliče: »Delajmo od zore do mraka, da zmagamo sijajno, — v kar Bog pomozi«. To pismo dr. Jan. Blei-vveisovo nas spominja zlatih dr. Blei\veiso-vih besed v »Novicah« 1. 1874. Ker so te besede pomembne tudi za današnji boj, jih ponatiskujemo. Dr. Bleivveis je v boju mej katoliško-narodno stranko in mej liberalno mladoslovensko stranko pisal: »Mi nimamo nikakoršnega upanja, da bi se kedaj pri nas osnovala srednja stranka »Mittelpartei«, zato bode vsako posredovanje, če je tudi namen dober, brez vspeha ostalo. 81 a r o s 1 o v e n-ska stranka no more in ne sme nič izbrisati iz svojega programa, če noče, da se izneveri narodu slovenskemu, katerega v deželnem zboru zastopa. Ali tudi ni podoba, da bi se mladoslovenska stranka predrugačila, ker ona z ra z peti m i j a dri jadra na barki liberalizma in brezverstva. »Narod« je že na vse strani tako v blato za-gazil, da zagovarja in brani celo to, kar se gnjusi vsacemu, kateremu spodobnost še kaj velja.« Dr. Bleivveis je imenoval »Slovenski Narod« »organ v obrekovanju». Dr. Blei-weis je ogorčen klical: »Dokler ni bilo »SI. Naroda«, nobena duša ni vedela ne čutila nobenega razpora med Slovenci, edini in složni so ravnali v vsem in dosegli vse, kar se je v nemilih okolščinah doseči dalo.« »Komu«, vprašal je dalje še Bleivveis, »se LISTEK. Boj do noža. Filistejci nad tebe, Samson! Knjiga sodnikov. 16. 9. Ubogi klerikalni zmaj, sedaj so se dvignili zopet nad tebe! Kolikokrat trdili so v vezani in nevezani besedi, da si mrtev, popolnoma poražen in pobit. Sedaj pa so zopet prišle volitve in sedaj zopet kličejo svoje pristaše na boj proti tebi. Izdali so proti tebi bojno proklamacijo, liberalni volivni oklic, v katerem liberalizem strašno hitro giblje svojo čeljust, toda ne pove prav nič druzega, kakor da treba tebe ubiti. To smo slišali že tisočkrat! Kaj pa je sedaj zopet naredil ta klerikalni zmaj, da ga tako gostobesedno napadajo? Zakaj dela liberalizem s svojo čeljustjo s tako silno vnemo? Prvič je po trditvi naših liberalcev opustošil ta nesrečni zmaj »cvetočo Špansko v jezuvitsko pustinjo«. Drugič »se je dne 10. t. mes. pokazal slovenskemu svetu v celi svoji nagoti«. Tretjič ima »četudi neprostovoljne sužnje«. Zato: »Boj do noža onemu zmaju!« Iz bajk in pravljic nam je bilo znano, da zmaji pustošijo. To je njih vsakdanji posel, rekli bi, njih poklic, seveda nismo vedeli, da je zmaj opustošil Špansko, ker smo zdi pisava, kakoršna se nahaja zadnji čas skoro v vsakem listu »Slov. Naroda«, pristojna listu delujočemu za omiko. »S I o-venski Narod« se zlorabi kot orožje osebne strasti, narodu na sramoto in k v a r.< To so besede dr. Janeza Bleiweisa, očeta slovenskega naroda. Upravičeno je dr. Janez Bleivveis tudi zapisal: „Nujna potreba je, da se ločite stranki in svoji se vstopijo k svojim. Tisto ,malo sem, malo kje', je piškav sad, kakor žalibog skušnja uči. Naš narod bode v odločilnem trenotku že pokazal, na kateri strani on stoji." Zavedni, pošteni Slovenci! Vstopimo se zopet združeni pod zastavo dr. Janeza Blei-weisa: „Vse za vero, dom, cesarja!" Vrzimo pri prihodnjih volitvah vse „Narodovce", ki širijo s svojimi gnjusnimi napadi razpor mej Slovenci, iz svoje srede in zopet bodo vsi pošteni Slovenci združeni. Poslušajmo glas dr. J a n e z a B 1 e i w e i s a, ki nam kliče : „Delajmo od zore do mraka, da zmagamo sijajno!" Nečuven napad na ideale slovenskega naroda. Pri zadnji državnozborski volitvi je dr. Triller v ljubljanskem »Narodnem Domu« kot nekak narodnonapreden namen postavil geslo: »Proč od Dunaja in Rima.« Veliko ogorčenje je vzbudila ta parola mej poštenimi Slovenci in ljudstvo je pri volitvi z ogromno večino obsodilo tako stranko, katere prvi možje si upajo na tak način naskočiti ideale slovenskega naroda zabeležene v geslu »Vse za vero, dom, cesarja.« Od zadnjih volitev pa je liberalna stranka svoj boj proti slovenskim idealom podvojila in sicer na tak način, da že mnogim, ki sicer niso naši somišljeniki, prihaja na misel, da je nujno treba odločno nastopiti proti možem, ki uprizarjajo divjo gonjo proti svetinjam slovenskega naroda. Katoliško zavednim volivcem pa je treba pri sedanjih volitvah delo in odpor proti liberalni stranki podvojiti, kajti volivni odbor n a -ro dnona predne s trankeje pretekli četrtek v »Rodoljubu« in »Narodu« izdal oklic, ki je naravnost atentat na katoliško z a v e s t n a š e g a ljudstva! 1. Naš narod je rimsko katoliški. A o Rimu naši liberalci ne morejo slišati, kakor so opetovano po svojih listih dokazali, da jim je sv. oče trn v očesu. Ljudje, ki niso rimski katoličani, možje učenjaki priznavajo papeštvu in rimskemu katoličanstvu velike zasluge za osvobojo narodov in za kulturo, in nebroj je takih izrekov slavnih mož. Iz-vrševalni odbor narodnonapredne stranke pa piše: »Železne verige rimskega klerikalizma (katoliško prepričanje je liberalcem „klerikalizem") so trdnejše celo od naravnega čuta z neštetimi tisoči vred bili mnenja, da so to nesrečno kraljestvo vladali desetletja in desetletja framasoni, ki jo imajo še sedaj v pesteh, kar izpričuje zgodovina. Tudi to nam potrjujejo nekatere bajke, da so si zmaji tu in tam koga zasužnjili. Ta jih je potem navadno skušal ubiti, prav kakor delajo tudi še danes s klerikalnim zmajem ljudje, katere je kot dijake pital in redil na ta ali oni način. Kakor pravimo, nam je vse to znano. Popolnoma nova in neznana pa nam je zahteva, da mora biti zmaj oblečen, da ne sme kazati svoje nagote. Ta zahteva nas je presenetila. Dosedaj res še nismo čitali ali slišali o oblečenih zmajih. Morda imajo kako uniformo? Strašno čudno je tudi to, da hočejo liberalci zmaja, ker je nag, uničiti. To sovraštvo proti nagoti je čisto novo, kajti dosedaj smo videli in slišali liberalce vedno le kot vnete branitelje nagote, kateri so tiste, ki nasprotujejo nagoti v umetnosti, kruto napadali in skušali smešiti. In sedaj nakrat gostobeseden srd do nagote. Ali so liberalci kar čez noč postali mračnjaki? O, mračnjaški pa nečejo biti naši liberalci ! Zato so koncem svojega oklica, ki ne pove niti ene pozitivne misli, marveč samo skuša uničiti klerikalnega zmaja in njegove »sužnje", postavili vsem svojim v izgled »velikega svobodnjaka, ki je brez rimske poštenja in sramu in trikrat gorje onemu narodu, ki se bo dal ukleniti v te verige." 2. Na Španskem je prostozi-darstvo razvilo nečuven boj proti katoliški oerkvi z lažmi, denarjem in drugimi spletkami. Volivni oklic liberalcev simpatizuje s tem bojem, ker katoliška prizadevanja na španskem primerja „zmaju" in pravi, da je ta zmaj opustošil cvetočo Špansko v jezuitsko puBtinjo, kakor to trdijo prostozidarji. Boj do noža, pravi volivni oklic narodno-na-predne stranke, mora zavladati tudi pri nas proti temu „zmaju". Slovenski katoličani sprejemamo navdušeno tudi tak boj, kakoršnega razvija framasonstvo na Španskem. Tak boj napovedujejo naši deželi liberalci, ki so že pred leti proglašali naše cerkve „za znamenje sužnosti!" Pošteni slovenski možje, pokažite dne 12. septembra z volivnimi listki v roki, da se takih liberalnih naklepov znamo ubraniti. 3. Boj proti katoliškim redovom! Uprav katoliške ustanove, katoliški redovi so naši deželi dali mnogih dobrot. Slovenski liberalci hlepe po „vspe-hih" francoskih framasonov in pravijo v svojem oklicu, da so Francozje redovnike „z vso pravico pognali čez svoj prag", ¿avedni katoliški kmetje, ali hočete, da se tudi pri nas prično preganjati katoliški redovi? 4. Proč od Rima! Volivni oklic liberalcev pravi dalje, da je slovenskemu narodu „sojeno boljše življenje, nego pod zakrivljeno palico rimskega nasilstva". 5. Vse za vero, dom cesarja — „kuga" ? „Slov. Narod" je že v štev. 188. imenoval naše staro geslo „Vse za vero, dom cesarja" „plesnjiv žegen". Volivni oklic liberalcev pa pravi, da se prav za prav boj ne vrši za stranko, ter kliče: „Ne, zoper idejo, ki je za zdrav narod to, kar je za zdravo človeško telo -- kuga!" Gospodje liberalci, katera točka v našem geslu „Vse za vero, dom, cesarja", pa je za vas „kuga". Ali pri-sezate na dr. Trillerjev klic: „Proč od Dunaja in Rima" ?! 6. Brez rimske pomoči v smrt! »Rimska pomeč« v poslednji uri so sv. zakramenti za umirajoče. Volivni oklic na-rodno-napredne stranke pa pravi, da liberalci hočejo biti podobni tistemu »velikemu svobodnjaku, ki je brez rimske pomočiš križem v roki umirajoč prorokoval: Prišel bo čas, ko bo krščanstvo ubilo klerikalizem! In med tistimi krščanskimi voj-ščaki hočemo biti tudi mi slovenski naprednjaki«. Kakšna je smrt brez rimske pomoči? To je smrt framasonstva! Vendar naši liberalci zavijajo oči kvišku in pravijo: »Brez rimske pomoči s križem v roci«. Ali je to morda »Los von Rom« — protestantizem, pomoči, s križem v roki umirajoč prorokoval : Prišel bo čas, ko bo krščanstvo ubilo klerikalizem!" Torej liberalcem se zdi lepo in imenitno, umirati „brez rimske pomoči". Da bo s tem nazorom v nasprotju z naukom katoliške cerkve, jih ne moti, saj je ta »rimska«. Toda krščanstvo brez katoličan-stva, kako je to mogoče ? Schelling, ki seve ni modrosti jedel s tisto veliko žlico, s katero jo jedo vsak dan naši liberalci, je rekel: »Wollt ihr wissen, was ich vom Papstthum halte ? Ich halte vom Papstthum, dass ohne dasselbe das Christenthum von der Erde längst verschwunden wäre«. Liberalizem pa se obrega ob katoličan-stvo in gostobesedno maje čeljust, da bi ubil klerikalnega zmaja. Res je sicer, da beremo v knjigi sodnikov 15, 16 kako Samson trdi o sebi: Z oslovsko čeljustjo, s čeljustjo žre-beta oslice pobil sem jih, ubil sem tisoč mož!« Toda, to je bil Samson ! Smrt našega zdravnika. (Spisal Oskar Zahar.) (Konec.) Zlasti mnogo bolnikov je imel v jeseni po končanem delu, ko je nastopilo deževje. Moško je zdravil redko kedaj. Može na kmetih zgrabi navadno nagloma, ko dovrše svojo življenjsko nalogo, jih pritisne na posteljo za katerega so slovenski liberalci naredili že mnogo reklame. Ali je to smrt C r i s p i • jeva, kateremu je. ko ni pustil duhovnika k svoji postelji in ni hotel sprejeti zadnjih tolažil sv. vere, šiloma njegova hči potisnila v roke in na ustne sv. križ? Ali privoščite liberalci slovenskemu ljudstvu tako smrt ?! Proč z liberalizmom! Tako bode na oklic »Volilnega odbora narodno-na-predne stranke« zagrmelo tem mogočnejše po naši deželi. Pokažimo dne 12. in 19. septembra liberalcem, da se katoličani ne pustimo pso-vati z »rimskimi hlapci«, z »gadi«, »svo-jatjo«. Vrli katoliško - narodni somišljeniki, pojasnjujte ljudstvu nečuven napad na ideale slovenskega naroda v oklicu narodno - napredne stranke ! Treščimo ob tla ščit narodno napredne stranke, ki se je oblatila, ker ima v svoji sedanjosti in preteklosti zabeležiti dejstva, katerih se mora ogibati stranka, ki hoče služiti slovenskemu ljudstvu. Treščimo ob tla ščit liberalizma, da se bo razbil na drobne kosce. Iz kočevsko-ribniškega okraja. V kočevskem okraju so postavili liberalci samo jednega kandidata, sodnega svetnika V i š n i k a r j a. Drugega niso mogli dobiti, a da bi se jim ne reklo, da druzega kandidata nimajo, so na zaupnem shodu v Ljubljani sklenili, podpirati kandidaturo bivšega poslanca katoliško-narodne stranke, gospoda P a k i ž a, katerega je postavila za kandidata katoliško-narodna stranka. P a k i ž u so liberalci vselej nasprotovali in da so sedaj zanj, je zelo sumljiv o in ni drugega, kakor liberalna zvijačica, dabina tanačinuti-hotapili gospoda Višnikarja v deželno zbornico. Liberalci v našem okraju so v tem srečnem položaju, da imajo stalnega zaveznika, in to so nemški Kočevci, k i t vo r ij o d o b r o t r e t j i n o prebivalstva. Torej ta tretjina, ki jo je prepariral »Pajeriš Joža« za Višnikarja, je liberalcem zagotovljena, in le malo slovenskih glasov je še treba, pa zmaga liberalec. Pozor, zaupniki in somišljeniki! Res je, da so liberalci v našem okraju redko se-jani, vendar pa treba stati na straži, ker liberalci so zelo agilni inVišnikar sedaj pred volitvijo meri nove ceste in odpeljuje vode, da ne bo nikjer več nobene mlake. Prav mu hodi tudi govorček o krošnjarstvu in sedaj pridno »havzira« ž njim, akoravno vsi Rib-ničanje dobro vedo, da krošnjarstva on odpraviti, pa tudi postaviti ne more. Pa kalinov je še vedno dosti na svetu in Višnikar ve, kako se morajo namazati limanice, da je srečnejši lov. Le glejte, da bo moral dne 12. septembra reči: »Radi bi me bili, pa nečem!« in zaduši v par dneh. Če so dalje časa bolni, so večinoma sušični, se zdravijo vsi po eni in isti metodi z lapuhom in svedrecem ter se vlečejo do prve jeseni, ko začne odpadati listje, ali do prve spomladi, ko poganja drevje iznova. A ženske leže, ako se vležejo, dva, tri mesece, tudi pol leta, ne da bi se izpremenila njihova bolezen količkaj. Večina jih niti ne ve, kaj jim manjka, in kje jih boli. Tarnajo in javkajo o bolečinah po vsem životu. Te je zdravil in jim dajal rože, ki so jih pile ali na mrzli vodi ali kuhane — včasih celo na medu ali jih pa tudi sveže žvečile. Imel je tudi rožni sok, ki ga je iztiskaval s svojo malo stiskalnico. A ker je rabil za vsako kapljo sila rož, je dajal ta sok le najbolj prijateljskim družinam. Večinoma ga je rabil za se. Za vsako bolezen je imel posebne rože; pri nekih slučajih je poskušal tudi z več vrstami, ako ni pomagala ena. Mnogim bolnikom je pomagal, mnogo jih je tudi pokopal, z'asti one, ki si niso bili na jasnem, ali so boljša zdravila okrajnih zdravnikov ali Plavčeva, in so trošili danes ta, jutri ona, skazili na ta način vse, onemogočili svoje ozdravljenje in umrli. Krivde seveda niso nikdar pripisovali Plavčevim zdravilom. Tako je padal v naši vasi ugled pravih zdravnikov, katerih znanje je zanikaval tudi Miha Plaveč. Kedar je pobijal njihovo umet- Najnovejši »agrarec«. Učitelj š e t i n a, »Narodov« prijatelj, se usiljuje Belokranjcem za poslanca. Tudi ta moi je tak kandidat, kakor g. Lapajne v KrSkem. Obema se volivoi smejejo. Včeraj je imel Š e t i n a shod v Podzemlju, kjer je pravil, dajeagrarec. O Š e t i n o -vem — agrarstvu bi bilo odveč zgubljati vsako besedo. Kdaj je bil Se kak »Na-rodovec« agrarec ? 1 G. Setina ima sicer ime, ki ga agrarci poznajo, a vsled te »zasluge«, ki niti njegova ni, ga belokranjski zavedni kmetje ne bodo volili, ker jim je znano, da je liberalnega mišljenja, in ker vedo, kako se njihov državnozborski poslanec g. Viljem Pfeifer, ki je res pravi agrarec, trudi za svoje kmetiške volivce že mnogo let VBled tega bode Belokrajina poslala v deželni zbor svojega zaslužnega, izkušenega in delavnega državnega poslanca g. Viljema Pfeiferja! Katoliško narodni volivci naj liberalnemu g. Šetini odločno pokažejo vrata 1 Politični pregled. V Ljubljani, 24. avgusta. Priprave za jesensko parlamentarno zasedanje so ministerskega predsednika Korberja po poročilu „Plzenskih Listov" zopet spravile v dotiko z nekim češkim politikom. Pri tem razgovoru je dr. Korber neki naprosil neimenovanega moža, naj vpliva na Mlado-čehe, da Bklenejo z Nemci kompromis, da se bo mogla odložiti rešitev perečih narodnostnih vprašanj za poznejšo dobo. Češki voditelj je pa glasom imenovanega lista dal ministerskemu predsedniku naslednji odgovor: Za slučaj, da bi res Mladočehi hoteli skleniti kompromis, je treba najprej rešiti vprašanje, s katero nemško stranko naj se Cehi pogajajo. Ko bi se skušala skleniti sprava z nemškimi liberalci ali pa z nemškimi nacijonalci, bi še ne bilo nikakega poroštva, da bi pogajanja res imela kak vspeh. Gotovo je namreč, da bi Nemci takoj izvedli vse, kar bi se jim zdelo koristno, in bi jih pri tem podpirali tudi vsenemci, zadeve pa, ki bi bile v prid Cehom, bi se pa ob pomanjkanju poroštva zelo težko izvedle — Na ta ugovor je neki odvrnil ministerski predsednik, da treba počakati, kako se raz-vijo razmere po volitvah. Vsekako bi bilo želeti, da bi se pripravila tla za eventuvalen mir. Konečno navaja list program, kakorš-nega namerava vlada izvesti v jesenskem zasedanju, namreč proračuna, carinski tarif in del ogerske nagodbe. Vojni minister Krieghamrner po poročilu budimpeštanskih listov že zopet odstopa. „N. Pester Journalu" javljajo baje iz zanesljivih krogov, da se je povodom zadnjih razgovorov v Išlu obravnavalo v prvi vrsti o nameravanem odstopu vojnega ministra Krieghammerja. Razgovor se je vršil mej obema miniaterskima predsednikoma ter zunanjim ministrom. Krieghammerjevim naslednikom imenuje list fcm. barona Wald-stiittena, ki je ravno te dni obhajal svoj 50-letni službeni jubilej. — No, vest, ki se je že premnogokrat ponavljala v raznih oger-skih listih, potrebuje tudi sedaj še potrdila od druge kompetentneje strani. Poljski list o dr. Kaizlu. Malone vsi poljski listi se v toplih besedah spominjajo smrti enega najuglednejih in najvplivnejih voditeljev češkega naroda, dr. Kaizla. Mej vsemi najlepše pa piše o pokojniku »Nowa Reforma«, ki pravi mej drugim: Smrt dr. Kaizla bo imela v trenutku, ko se gre za važne interese češkega naroda in z njimi cele države, na razvoj notranje-avstrijskih razmer zelo velik učinek. — S tem sicer nikakor ne rečemo, da izguba dr. Kaizla, akoravno za češki narod neizmerno občutna in velika, že eo ipso pomeni poraz tega naroda. Češki narod ima vrste svojih prvoboriteljev izredno dobro so-stavljene in mu torej izguba tako velikega državnika ne ostavi odprtine, ki bi se ne dala zadelati in bi skozi njo prodrl sovražnik; vendar je bil dr. Kaizl tako odličen politik in tako izvrstna individualnost, da se je pri vsem, kjer je le količkaj sodeloval, poznalo njegovo delo. Marsikatero delo in mnoga akcija se bo sedaj mnogo drugače razvila, nego ko bi on sodeloval pri nji. Bil je mož nenavadne inteligence in izobrazbe, bil je politik, ki se je vkljub svojemu mirnemu nastopu vedno odlikoval po veliki odločnosti in narodnem egoizmu. Volivni manifest Slojalovskega skupine. otojalovščeki so izdali za prihodnje volitve svoj voliven oklic. V njem izražajo najprej svoje obžalovanje nad razdorom mej poljskimi kmeti in imenujejo poljsko ljudsko stranko breznačelno, protikrščansko in še slabšo, nego je socijalno-demokratiška. Zasluga krščanske (Stojalovskega) stranke je, da se udeležuje kmečko prebivalstvo javnega življenja ter se je pričelo organizovati. Vsled tega so si kmetje konečno priborili glas in sedež v deželnem in državnem zboru. O kmečkem vprašanju se sedaj brez kmetov ne more razpravljati v nobenem zastopu. Vladajoča stranka v deželi je že dospela do prepričanja, da se to ljudsko gibanje ne da več zatreti s silo in da ni lepo, če ima v parlamentu kmečke zastopniko za svojo nasprotnike. Mnogo je k temu pripomogla papeževa okrožnica o potrebi socijalne reforme. Vse to in še marsikatere druge pre-membe so vplivale na Stojalovskega stranko, da so se njeni poslanci pridružili poljskemu klubu. Večina je pri tej priliki obljubila, da se premeni sedanji vladni zistem po načelu pravičnosti, izid volitev bo pokazal, če se izpolni ta obljuba. V tem slučaju se vseli v deželo če ne popoln pa vsaj delni mir, boj se bo omilil in vse moči se bodo posvetile delu za blagor ljudstva. Oklic naglaša, da je papež odobril in pohvalil strankin program, in priporoča somišljenikom, naj se potegujejo za splošno, direktno in tajno volivno pravico v vse zastope. Kaizlovim naslednikom r driavnem »boru v mestnem volivnem okraju Karolinov dol-Smihov bo po poročilu praškega lista „Czas" odbran bivši drž. in dež. poslanec dr. Engel. Glasom imenovanega lista ponudijo volivci v kratkem dr. Englu izpraznjeni mandat. Kajpada se dr. Engel dosedaj še ni izjavil, če bo sprejel ponudeni mu mandat. Praška „Politik« piše o tej zade\i: V tukajšnjih krogih sicer dobro poznajo važne zasebne razloge, ki so poleg taktiških diferenc svoje dobno napotili dr. Engla, da se je odpovedal delovanju v drž. zboru, vsled prezgodnje smrti bivšega finančnega ministra je pa navstal za stranko v drž. zboru tak položaj, da ne more pogrešati sodelovanja dr. Engla. V dotičnih krogih prevladuje tudi mnenje, da bo dr. Engel sedaj opustil svojo pasivnost. Pročodrimsko gibanje in Mladočehi. Včeraj smo mej brzojavkami naznanili, da je pruska evangeljska zveza za letošnje tretje četrtletje dovolila zopet 200.000 mark za pročodrimsko gibanje v Avstriji. Ravno istočasno pa izjavljajo protestanški zaupniki mladočeške stranke, da odlagajo zaupništvo v stranki, ker jim ni mogoče soglašati s stališčem mladočeške stranke v zadevi proč-odrimskega gibanja. Praška »Politik« piše o tej zadevi: Ta sklep moramo globoko obžalovati, ne sicer tako s stališča stranke, marveč radi ljudske stvari same, kajti protestanški sodrugi bi s tem pokazali, da hočejo splošne narodne koristi žrtovati simuliranim verskim interesom, akoravno jim mora vsaka beseda »Unverf. deutsche Worte«, „Oatd. Rundschau« itd. neovržno dokazati, da se tu ne gre za propagando „čistega evangelija«, marveč samo za veleizdajske načrte pangermanov, ki imajo poleg teg» v svojem programu tudi popolno iztrebljenje našega naroda. Onim, ki Schönererju, Wolfu in so-drugom na ljubo menjajo Bvojo vero, takim je sploh vera deveta briga. — bicer pa pravim Cehom ne bi bilo žal, če odpadejo taki »zvesti« rodoljubi, ko bi sedaj mirovali in ne škodovali narodni stvari. Socijalna demokracija na severnem Tirolskem je v zadnjem času zelo nazadovala. To so socijalno demokraški zaupniki na zadnjem strankarskem shodu v Bolzanu sami priznali. Sicer je pa to dejstvo potrdila tudi izredno nost, si je podprl boke z obema rokama in govoril glasno, da ga je slišala polovica vasi. Toda Miha Plaveč ni cenil ni različnih ma-začic, kakor so n. pr. konjederke. Pri njem niso veljale nič masti psov, divjih mačkov, lisic, zajcev itd. Odločno je zametaval take recepte, kakor ga je n. pr. priporočala za dober denar zoper jetiko neka debelušna ko-njederka b pegastim obrazom iz rodu Ko-čevarjev: bolnik naj sežge na živem enomesečnega psička in naj pije pepel na vinu. Pepel ne pomaga nič, je govoril često, psičke je grdo trpinčiti na tak grozovit način, vino pa škodi jetičnim, za katere je najboljša pijača voda, v kateri se je kuhal lapuh ali svedrec. Ko je zdravil na ta način sebe in druge že 19 let, ga je napala bolezen nenadoma s tako silo, kakor malokdaj poprej. Oslabel še ni čiato, a v prsih ga je tiščalo in mu ni dalo dihati, da bi najraje z nohti razpraskal prsa in si s tem olajšal dihanje. Zdravil se je na vso moč, a brezuspešno. Zato si je kupil na jesen za 6 gld. mladega oslička, ki je imel na vampu še dolgo, kosmato dlako, si dal napraviti pri kolarju voziček, misleč si, da se pretolče čez zimo, a na pomlad, da se bode vozil okrog drugih zdravnikov svoje vrste, če tudi mazačic, in jih povpraševal za svet. Smrt je bila zanj nekaj groznega in, da bi se jo rešil, je bil pripravljen storiti vse. Oslička pa si je kupil zaradi tega, ker konj preveč stane in požre in ni tako varen za vožnjo kot osel. Na spomlad je dal torej najprej oslička vaškim pobalinom, da so mu ga naučili voziti, potem pa se je vozil ž njim okoli. Zavoljo oslička so se norčevali iz njega oni, ki niso potrebovali doslej njegove pomoči, češ da ga kliče osel kot svojega bratca : Miha . . Miha ... Nekoč se je peljal čez gorovje po ozki, globoko med skale izsekani cesti. Visoko na skalah je pa zapazil rože, za katere je naročil že tolikokrat ženi, naj mu jih prinese. A revica jih ni dobila nikjer. In zdaj jih je našel daleč od doma on, ki ga je vsega po-trla bolezen . . . Bile so te cvetke zanj več kakor bajna roža-mogota ali sloviti koren-lečen--. Veliko, veliko mu jih je priporočalo, naj poskusi svojo zdravljenje ž njimi. Ako so imele v resnici v sebi kako zdravilsko moč, ali so jim jo le pripisovali vsled velike redkosti, ne vem. Najbrže je bilo zadnje, kajti priprost človek spaja z vsem redkim, z vsako redko prikaznijo čudovite, skoro nadnaravne moči . . . Tudi Plaveč, že itak velik oboževatelj cvetlic, je bil preverjen o silni zdravilski moči onih cvetk. Pričel je torej ugibati, ali ne bi mogel priti do njih, dasi je bolan. Ko se je uveril, da bi jih lahko dosegel z veliko težavo od zat^ej po ovinkih, je zapeljal oslička kraj cesto in se podal na pot. A to je bila zanj trnjeva pot. Pa kaj, ko je zdravje več, ko muka nekoliko tronotkov! Od smereke do smereke so jo popenjal počasi, opiral so na palico, počival za vsakim šestim grmom, da se jo oddahnil in vlovil za svoja težko dihajoča prsa novega zraka, in dospel konečno od zadaj na skalovje, med katerim so raslo v družbi maha one rože. Samo skloniti bi so moral še nad skale, iztegniti roko, in njegovo bi bilo . . . Toda predno jo to izvršil, se jo vsedel na tla in počival, sanjajoč o lepih uricah, ki jih bode še preživel, ozdravljen od teh krasnih cvetlic . . . Nato se jo vzpel čez skalo, telo so mu je treslo od razburjenosti vsled veselja, iztegnil je roko — toda tu, ko je bil pri svojem cilju, so mu odreklo v osodnem hipu pomoč roko in nogo; zdrsnil jo z glavo naprej po skalovju navzdol in si razbil čro-pinjo . . . Osliček ga je čakal nekaj časa mirno ; ko pa le ni bilo gospodarja, je pričel migati z dolgimi svojimi uSesi in rigati : Miha . . . Miha . . . Zavil jo je na cesto in korakal oprezno dalje, dokler ni prišel do mesta, kjer je rasla sočnata, zanj pripravna trava. pičla udeležba pri tej konferenci. 26 soc. dem. delegatov iz nemškega dela Tirol sploh ni bilo na shod. Bivši soc. dem. državnozborski kandidat Lagger iz Bolzana je kot vzrok tega rapidnega nazadovanja navedel vedno večji pritisk italijanskih elementov v vseh strokah, zadnjo izgubljeno stavko zidarjev in nedelavnost soc. dem. zaupnikov. Pravega vzroka si pa mož ni upal navesti, namreč naraščanja kršč. soc. gibanja. »Reichs-post« pripominja: Nam je to prav. Čim bolj bodo sodrugi igrali ulogo ptiča noja, tem prej bomo z njimi gotovi. Na nekem bbodu v Meranu je konstatoval izdajatelj soc. dem. lista v Inomostu, da je ta samo v Meranu izgubil do 100% naročnikov. — Takega »napredka« sodrugi pač ne morejo biti veseli. Kitajski mirovni zapisnik je po dolgotrajnih razpravah mej zastopniki velesil in kitajskimi pooblaščenci konečno podpisan in vsestransko odobren. V dvanajstih členih se navajajo zahteve velesil in koraki, ki jih mora izpolniti kitajska vlada. V prvih štirih členih se navaja, kaj mora ukreniti kitajska vlada kot zadoščenje za grozodejstva, ki so jih učinili kitajski državniki in bokserji. Zadoščenje za umor nemškega poslanika se soveda navaja na prvem mestu. Dotična spravna komisija je zdaj že na evropskih tleh. Načeluje ji princ Cun. V petem členu se prepoveduje Kini uvoz orožja in streljiva najprej za dobo dveh let. Pri tej točki se je pokazala needinost zastopnikov, vsled česar Be je določila samo dveletna doba, obenem pa vsprejel dostavek, da se ta doba v slučaju potrebe podaljša za nadaljni dve leti. V tem šlučaju bi se gotovo pojavile nove težkoče. Kina se bo vsekako skušala otresti tega jarma. V šestem členu izjavlja cesarski odlok, da plačajo Kitajci 450 mil. taelov odškodnine v 39 letih, obrestovano polletno b 4%. Kot po-roš|vo so zastavili morsko carino, ki se poviša v ta namen in stopi kot taka v veljavo po preteku dveh mesecev po podpisu zapisnika. Ostali štBtcri členi določajo va*no»t poslaniškega dela mesta ter inoz«moev v Pekinu, dalje glede zveze mej morjem in Pekinom in nekatere druge formalnosti, ter preosnovo Cung li Yamena v ministerstvo za zunanje zadeve in premembo dvornega ceremonijela pri vsprejemu zunanjih poslanikov. Posebno ta zadeva je bila nujno potrebna prernernbe. — Navedeno zahteve velesil so deloma že izpolnjene, ostalo bo morajo izvesti v najkrajšem času. S tem mirovnim sklepom se sicer ni kdovekaj doseglo, vendar pa jo Kina sedaj mnogo bolj odprta zunanjemu svetu. Ce bo to njej kaj koristilo ali n«, jo odvisno pač največ le od državnikov, ki bodo vodili kitajsko upravo. O položaju v Kini podaja v angleškem listu »Potit Journal« neki popotnik, ki je bitfi kar prehodil tri vo like kitajsko pokrajine, sledeče skrajno neugodno poročilo : Razmero fi« nikdar niso bile tako nevarno, kot ho sedaj, in bojim se, da borno morali ozir Kine prebiti neprimerno vznemirljivo dobo. Bokserji ho ho umaknili v pokrajino IIu, Sekli in llankau, kjer kar javno delajo priprav« za novo nt volucijonarno gibanje in ki h», kakor se zdi, tajno znatno podpira od Htrani cesarskega dvora. V Mongoliji žive misijonarji v vodni novarnoBti, da jih ne pomoro, in F*. Maro-men jo moral iznova proHiti italijansko poslaništvo, naj vspešnojo varuje njegovo naselbino. V pokrajini Hu imajo uporniki pripravljeno ogromno množico orožja in streljiva in tajne družbo nabirajo neprenehoma nove sodruge in bojevnike. Zaloge palron so po reki Woongho poslali v Wu«ung, odkoder hu odpošljejo dalje. Bokserji čakajo samo ugodno priliko, da dajo povelje za splošen upor in razpošljejo Hele po v«eh koncih in krajih. Peti dan 31. meseca jo določen po sedanjem načrtu /,a popolno pokončanje vseh tujcev. Voditelji upornikov to javno naznanjajo v besedi in pismu in poživljajo na boj za popolno osvoboditev ki tajske domovine. Govoril sem, pravi konečno omenjeni poročevalec, z mnogimi naftimi zastopniki in minijonarji in vhi ho mnenja, rla preti poHtati položaj izredno resen, v čemur jim morem v polni meri pritrditi. — In vso to Se sedaj, ko je podpisan mirovni za* pisnik ! Nov angleški vojni načrt. V zadnjem času so Angleži dospeli do prepričanja, da sedajni način vojevanja ne dovede Anglije ¿e tako kmalu do konečne zmage, akoravno ga z vso silo zagovarja lord Kitchener. Ravno radi tega bo menda ta mož v kratkem moral ostaviti južnoafriško zemljo in ga nadomesti general Lytt-leton, ki prevzame vrhovno poveljstvo nad vso angleško armado. To se neki zgodi že 15. septembra, ko se guverner Milner vrne v Kapstadt. Pričetkom južno afriškega poletja, torej že v mesecu septembru, ostavi velik del angleške pehote sedanje bojišče in se vrne v domovino. Ne poroča pa se, jo-li res nadomesti konjiča, kakor se je trdilo pred nekaj tedni. Bržkone niso mogli dobiti zadostnega števila konj in mož. Sedaj so jeli misliti na črnce. Naštetih imajo v Trans-valu 650 000, v oranjski državi 130.000 in v Natalu 650.000, v kapski koloniji pa celo 1,500.000, toda bržkone ne za orožje sposobnih mož, marveč vseh črnih prebivalcev. Oborožili bodo namreč le 60.000 črncev, ter jim izročili v varstvo strelnice, ki jih nameravajo zgraditi na vseh količkaj važ-nejih krajih. Opustiti nameravajo Angleži popolno dosedanje zasledovanje sovražnika in se omejiti na samo deienzivo. »Daily News« menijo, da bo imel ta korak grozne posledice. Kako si to predstavljajo, še ni jasno, gotovo pa je, da bodo s tem prišli Burom še mnogo manj do živega. »opisi. Iz Planine, 23. avgusta. (Replika „Slov. Naroda".) Škoda, da nam ta list še-le po ovinkih v roke pride in ne moremo točno odgovarjati na njegove napade. Zato le nekaj stavkov v obrambo, da ne bo mislil g. tajnik centralne „dopisovarne" našega okraja, da nam je sapo zaprl in usta zamaSil. Dobro vemo, kdo zalaga »Slov. Narod« z dopisi iz logaškega okraja in kje se stekajo vse novice in notice, odkoder z dodano polivko in z raznimi dišavami prihajajo v list. Drva se znašajo od raznih strani, zakadi se pa nazadnje iz jednega dimnika. Glavna zasluga za velezanimive in duhovite članke pa ide vendarle onim, ki napišejo prvotne podatke. Ne bomo odgovarjali na psovke, katerih je toliko v dopisu, kakor rozin v dobri velikonočni potici. To je že navada revnih duS, da si pomagajo iz zadrege z zmerjanjem, kedar ne morejo naprej z dokazovanjem. Ves dolgi dopis je lahek kakor pleva, če odvzamemo nekaj smetjavih zrn o grajskih sužnjih, o valpet-skem biču, o črnem duSomornem jarmu itd. Strah je to, kako se nam Planincem godi. Kar s korobačem stoje za nami grajski hlapci in udrihajo po nas, da vse v kosce leti. Samo to je čudno, da tako radi držimo in se pri vseh teh srednjeveških razmerah še dokaj dobro počutimo. Res, da je tudi pri nas veliko uboštva, da tudi pri nas kmetje trpijo pod vplivom slabih časov. Toda kje pa uboštva ni, kje na Kranjskem kmet v obilnosti plava, povejte ? Slabe letine in kupčije, konkurenca tujega blaga, pičli zaslužki itd., to so neprilike, ki povsod stiskajo kmetovalce. Zato pa izseljevanje v Ameriko od leta do leta raste. Iz drugih občin naše dežele pa še veliko bolj tiščijo preko morja, kakor od nas, celo iz tacih občin, kjer ni graščakov, ki bi bili kmete na krut način oropali kakor je naš knez naše kmete. Gospodje, ki tičite za dopisom v »Slov. Nar.«, na noge! Prebrisani ste, mogočni ste in izborne može imate na svoji strani, — veste kaj. Vkup se denite in nam to nazaj pridobite, kar so nam šiloma vzeli. Saj za »zastane hoje« nam dajte na kak način nekaj tisočakov pripraviti. Iz hvaležnosti vam bomo postavili spomenik iz dragocenega marmorja in vaša imena se bodo na njem bliščela. Saj se je že pred več leti eden vaših ustil, da bo že knezu pokazal, kedar pride na krmilo. Potem pa dokažite pred svetom, katere rope in krivice je knez učinil in kako je ljudstvo pokopal. Mar ne veste, da so se gozdi delili po c. kr. deželni komisiji, pri kateri so imel tudi kmetski posestniki svoje zastopnike? Mar ne veste, da so dobili nekateri prav lepe gozdne dele, p» njih vrednosti niso ceniti znali ? Mar vam je neznano, da imajo še sedaj nekateri varčni kmetje lepe gozde? Toda vse kaie s prstom na kneza, drugih bogatinov ne vidi. Da bi pa knez Planincem vodovod delal, ne more nihče zahtevati. Plačal bo pač skoraj polovico zraven, toda cele svote ne more odšteti. Mi njegove razmere natančneje poznamo kot Vi, knez že veliko dobrega stori, na tisoče in tisoče milošnje in podpor vsako leto razdeli in olajšuje, kolikor je mogoče, revo in bedo siromakov. Da bi kar vodovod na svoje stroške gradil, je pač pretirana zahteva, knez ima posestva v mnogih občinah. Potemtakem naj bi v vseh teh občinah vodovode napravljal. Kako da se Gočani svoj čas niso spomnili in od kneza napravo vodovoda zahtevali? Kak6 da ni Pograjcem grof Blagaj gradil vodovoda, Ribničanom grajščak Rudež itd.? Toda stvar je popolnoma drugačna. Knez je dober katoličan in iz dna duše črti pogubni liberalizem. Zato vam je trn v peti in kost v grlu, zato ga sovražite kot zelenega pajka. Dan 1. sept. 1897 nam je v prav dobrem spominu in obžalujemo vsak dan, da je bila zadeva vsled boječnosti glavne osebe v vodo pala. Skoda! Tako, sedaj smo vam »poco« vrnili, pa še prihodnjič, ako nas po vašem dotlej vrag ne vzame. Vodovod pa nam morda Bog na drugem koncu da, ki nam ga je na prvem vrag vzel. S Trebelnega 23. avgusta. (Kmet in birokratize m.) Na binkoštni pondeljek 27. maja in dva dni pozneje 29. maja je po nekaterih vinogradih v trebelski občini toča grozovito potolkla. Nekateri vinogradniki so napravili prošnjo na okrajno glavarstvo v Krškem, da bi se jim odpisal davek in da bi dobili državno podporo. Okrajno glavarstvo je nato zaukazalo poškodovane vinograde pregledati in škodo ceniti. Določen je bil zato g. davčni pristav iz Mokronoga. Prišel je škodo ogledat v pondeljek 15. julija, torej ravno 7 tednov potem, ko je toča potolkla. Naznanilo, da se bode škoda cenila, je pa došlo županstvu Se le 14. julija opoludne, tako da se je moglo dati oklicati še le po popoludanski božji službi, kaj se bode vršilo prihodnji dan. Ko je g. davčni adjunkt prišel na Trebelno, je bilo prvo, da je rekel občinskim možem, ki so se mu pridružili: »Škodo bodete pa le tam cenili, kjer bodem jaz rekel.« Takozvana komisija je na to hodila po potih ob vinogradih, trte gledala večinoma le od daleč, in ker je videla trte zelene, je spoznala, da ni toča nikakšne škode naredila. G. davčni adjunkt, ki vinograde menda ni drugače videl, kakor od daleč, pač ne ve, da zlasti meseca junija trta j ako hitro raste, če se mladika bodisi nalašč ali pa po toči odlomi, da mesto jedne zraste na dotičnem mestu kar več mladik. Zvedenec tudi ve, da od toče udarjena mladika, ne samo da je vsa marogasta, ampak se tudi silno rada zlomi in še prihodnje leto ne rodi mnogo grozdja, pogro-bati se pa sploh taka trta ne more. Lahko bi tudi opazil g. adjunkt, da so spodnji liBti pri trtah razbiti, kar pač ni naredil dež, ampak toča. In poglavitno, kar bi se lahko opazilo! V vinogradih, ki so bili od toče zadeti, ni skoraj nič grozdja, ker ga je toča odbila, dočim ga je po druzih vinogradih ravno letos izvanredno veliko. Pri neki hiši je menda g. adjunkt še celo pokazal na brajdo, razpeljano ob strehi: »Glejte, koliko je grozdja na trti, pa govore, da ga je toča odbila.« Dotični lastnik je bolj zase rekel, ker glasno se ni upal govoriti pred tako visokim gospodom : »Hudnika, ali misliš, da mora toča tudi še pod streho pobiti!« Domači možje z županom na čelu so potem v svojem prevelikem strahu, ki ga imajo do »komisijskih« gospodov, podpisali zapisnik, v katerem se je reklo, da ni toča nič škode napravila, dasi je županstvo samo najprej naznanilo okr. glavarstvu škodo. Pred nekaterimi dnevi je pa došel ukaz, da morajo dotični vinogradniki, ki so napravili prošnjo za odpis davka, plačati stroške za komisijo. Tako, sedaj pa si pomagaj! Najprej čakajo 7 tednov, da bi se škoda več ne poznala, potem kmeta prezirajo in slednjič mora kmetič ¿e plačati. Ljudstvo je obupano in nevoljno ob jednem. Trgatev, jedino upanje dolenjskega kmeta, se bliža. Oni vinogradniki, katerim je toča potolkla, niti polovice od lanskega pridelka ne bodo dobili. S čim naj poravnajo stroške za svoje potrebe, b čim naj plačajo zlasti davke. Seveda gospodom ne vzame ne toča ne moča njihove plače, zato ne morejo razumeti, kako je ubogemu kmetu pri srcu, ko se usuje ledeno zrnje črez njegovo polje in vinograd. In nikjer se toliko toča ne pozna, kakor na trti. Ni je rastline, ki bi bila tolikanj občutljiva za točo, kakor ravno vinska trta. Nesrečni ljudje se v svoji bridkosti z zaupanjem obračajo na svojega zastopnika, g. drž. poslanca vodjo P o v š e t a. Koj, ko je izvedel za nesrečo, je stavil v drž. zboru predlog, naj pomaga država. Storil bode gotovo g. poslanec potrebne korake, da izjava omenjene komisije ne bode onemogočila tolikanj potrebne državne podpore. Kršč. mislečemu slov. dijaštvu I Vabilo na III. sestanek krščansko-mislečega dijaštva, ki se vrši dne 3., 4. in 5. septembra t. |. v Ljubljani. Vspored: V torek dne 3. sept. zvečer je pozdravni večer v veliki dvorani „Kat. doma". — V sredo, 4. sept. je ob 8. uri zjutraj tiha sv. maša v Uršulinski cerkvi na Kongresnem trgu, katero daruje preč. g. kanonik Andrej Kalan, častni član .Danice". Ob 9 uri se otvorijo v „Katol. domu" predavanja. Dopoldne sle Je predavanja iz bogoslovja in modroslovja. Popoldne se predava iz etike (mesto medicine) in iz sociologije. Zvečer istega dne je ob '/»8. uri k o-mer z v veliki dvorani „Kat. doma". V četrtek 5. sept. izlet v Vintgar. Odhod z jutranjim gorenjskim vlakom. Predavanja so znanstvena. Debata so sme udeležiti vsakdo, a izključena je vsaka neznanstvena polemika. Komersa se smejo udeležiti le somišljeniki. Dragi tovariši somišljeniki! Prihitite mnogobrojno k sestanku, da pokaže krščansko slovensko dijaštvo lahko 8 ponosom na svoje čete, ki se v očigled moralne in um-stvene dekadence moderne inteligence opirajo na stare, tisočkrat že preskušene in zato edino prave ideale krščanstva, katere je velik del slovenskega dijaštva javno in deloma zasebno zavrgel. Ne gre pri tem sestanku za kake politične manifestacije, ne, — nam gre za naše temeljno svetovno prepričanje, v katerem živimo, delamo in umiramo. Snidemo se zato, da se ogrejemo v medsebojni ljubezni in v ljubezni do našega Ideala. Storimo vsak svojo dolžnost in vspeh nam je zagotovljen. Pripravljavni odbor. Tedenski koledar. N e d e 1 j a, 25. avguBta: 13. pobinkoitna. Ljudovik kralj; evang.: Jezus ozdravi deset gobovih. Luk. 17. — Ponedeljek, 26. avg.: Ceferin papež. — Torek, 27. avg.: Jožef Kalas. — Sreda, 28. avg.: Avguštin škof. — Četrtek, 29. avg.: Obglavljenje Jan. Krstn. — Petek, 30. avg.: Roza Li man. d. — Sobota, 31. avg.: Rajmund Nonat sp. — Solnce izide 30. avgusta ob 5. uri 24. min., zaide pa^ob 6. uri 37 min. — Lunin spremin: Ščip 29. avg. ob 9. uri 19. min. zvečer. — Musica sacra v nedeljo, 26. avg.: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo v C-dur v čast sveti Hedvigi zložil Ernst Broer, graduale Anton Foerster, oiertorij I. Ch. Rink. Dnevne novice. V Lj ubljani, 24 avgusta. Shod zaupnih mož v Mariboru Iz Maribora smo včeraj zvečer dobili poro čilo o zaupnem shodu štajerskih Slovencev, ki nam jo pa za včerajšnjo številko prepozno došlo. Iz poročila posnemamo, da je shod zaupnih mož, sklican po deželnih poslancih, privabil v četrtek nad 300 udeležencev vseh stanov iz vseh okrajev spodnještajerskih. Predsednik na shodu je bil g. dr. Sernec, podpredsednik nadžupnik Voh, zapisnikarja dr. Pipuš in župnik Tomažič. V začetku so brzojavili sožalje rodbini Kaizlovi in če škemu klubu. O položaju štajerskih deželnih poslancev sta poročala deželni odb. Robi5 in poslanec dr. Dečko. Konečno se je deset resolucij, ki odobravajo abstinenco Štajerskih deželnih poslancev, grajajo postopanje »prisekanega« deželnega zbora v Gradcu in ugovarjajo njegovim sklepom, vsprejelo soglasno. Predlagala sta jih dr. Firbas in notar Baš. Govorili so še: kmet Vrečko, odvetnik Brumen, profesor Verstovšek in dr. Medved. L apelom prvomestnika na slovensko časopisje, pisati le v smislu sloge io edinosti štajerskih Slovencev vseh stanov, se je shod zaključil s trikratnimi živio-klici na presvetlega cesarja in pa na bolnega knezoškofa mariborskega dr. Mihaela Napotnika sklenil po dveumi živahni debati v najlepši slogi. Pričakuje se obilnega sadu od krasnega sestanka. — Iz tega poročila je torej posneti, da so »Narodovi« pristaši na shodu temeljito pogoreli. Razdirajoče »Narodovo« delo na Štajerskem nima vspeha, kljub temu pa morajo biti rodoljubi proti »Narodovemu« rovanju oprezni in odločni. Pred vsem pričakujemo, da se odločno pove »Domovini«, pri kateri imata nadzorstvo gospoda dr. Sernec in dr. Dečko, da naj liberalnih shodov, ki se izrekajo proti abstinenci, tako kričavo ne razglaša in da odločno odpove pomoč »Narodovemu« rovanju. »Narod« včeraj kliče, da liberalci ostanejo slej kakor prej nasprotniki abstinence, to se pravi, naj se Slovenci odpovedo jedino rešilnemu klicu: »Proč od Gradca !« — S Štajerskega nam piše drugi narodnjak: Navzlic temu, da so vsi slovenski deželni poslanci za abstinenco in da na vseh shodih volivci odobrujejo to taktiko svojih zastopnikov, piše »alov. Narod« proti abstinenci. Zakaj pa »Narodov« dopisnik na shodih ne razkrije svoje modrosti ? Tako zahrbtno rovanje zasluži odločno grajo. Kaj pa naj počno naši poslanci v sedanjih razmerah v Gradcu? Le politični šušmar more biti tako kratkoviden. Vodstvo knezoškofijske pisarne v Celovcu je prevzel č. g knezoškofijski duhovni svetovalec Martin Kovač namestu dosedanjega vodje knezoškofijske pisarne, ki jo je vodil 28 let, č. gosp. prelata Karola Elsnerja. Osebne vesti. Okrajni zdravnik gosp. Mihael Morscher v Zagorju ob Savi je opustil ondotno svojo službo ter se je preselil v Hrastnik na Štajarsko. — Poročil se je c. kr. sodni pristav na Vrhniki, g. dr. Anton F u r 1 a n z gdčno. Frančiško Eržen. Zaročil se je g. Josip Hafner, računski asistent pri mestnem magistratu v Ljubljani, z gdč. Apolonijo G r a j z e r. Gosp. Valentin Mrak, gostilničar pri »Novem svetu«, se je zaročil z gdč. Antonijo Cir-m a n , hčerjo posestnika iz župnije Št. Vid. Iz Kranja nam poroča prijatelj: Bil sem v Kranji na stari pošti. Slišal sem, kako so se pri sosednji mizi trije gospodje, menda kranjski meščani, grozno jezili zaradi električne razsvetljave- Rekli so, da bi zaslužil električni odsek, da bi ga kdo obesil na tiste kljuke, ki se sedaj delajo po mestu za razsvetljavo. Neumljivo mi je bilo, da se more v naprednem Kranju kdo ustavljati napredku, še bolj neumljivo mi je pa bilo, ko sem spoznal, da dotični meščani spadajo k napredni stranki. Slednjič mi je v glavi posvetila obločnica, ko so se gospodje začel togotiti nad neumestno odvisnostjo mesta oc Majdičevega jezu, ki grozno škoduje intore som meščanstva. Mesto bi namreč lahke dobilo prav po ceni moč za električno raz-svitljavo iz Save, kjer ima zagotovljeno vodno silo, zdaj so pa baje Majdičevi hlapci sklenili, da se mora naročiti Kreuzbergerjeva razsvetljava iz Kokre, ki bo stala lepe novce meščane in mestno blagajno. Na koga je letel izraz »Majdičevi hlapci«, pa nisem mogel pogruntati. Spoznal sem le, da ta zadeva duhove v Kranji silno razburja, bolj kot prihodnje deželnozborske volitve. Iz Žabnice se nam piše: Dr. Tavčar in kranjski Svedrčev Ciril sta že res mislila, da sta postala poglavarja naše vasi, ker so oni dan nekateri Žabničani iz radovednosti šli gledat njuno komedijo; pa sta se zelo zmotila. Ko je začel Tavčar govoriti o mleku, smo precej izvedeli, kam pes taco moli. Mož bi sam rad sedel pri vimenu. S tem ee nam je dr. Tavčar najbolj zameril, da je začel vtikati se v verske in cerkvene zadeve. Taki liberalci pa Žabničani še nismo, da bi nas dr. Tavčar v verskih rečeh za nos okoli vlačil, kakor cigan medveda. Prepričani smo, da v verskih stvareh duhovni bolj pravo zadenejo kot advokatje. Kar je modrih, razumnih mož v naši vasi, smo vsi na strani našega gospoda župnika, ki govori resnico, znani učitelj Potočnik ima «brano okoli sebe le neznatno številce takih, ki so porabni tudi takrat, kadar jih najamejo liberalci. Pošteni možje in lantje nimajo ž njimi nobene zveze, ker se jim zdi preneumno, kar liberalci počenjajo. Sicer je pa tudi Potočnikovih pristašev že Bram. Res je, da so zaslužili dvajset kron, ko so Tavčarja na svojih rokah okoli vlačili, ali sedaj, ko so denar zapili, sami spoznavajo, da to ni bilo čedno delo in da je bila plača prav za prav premajhna z ozirom na obsežni in tehtni trebušček, katerega so morali držati v zraku. Tako se vsaka reč, ki je preveč bedasta, sama ubije. 4001etnica umetnega hrvatskega pesništva. Društvo hrvatskih književnikov v sporazumu z jugoslovansko akademijo, »Matico Hrvatsko«, društvom sv. Jeronima in hrvatskim pedagogiškim književnim zborom priredi meseca novembra v Zagrebu svečano proslavo. Osrednji odbor, ki je v to svrho izbran, pozivlje vsa društva in vse slojeve hrvatskega naroda, da se zedinijo v proslavi jubileja hrvatske književnosti. Tem povodom naj se spomni hrvatski narod in njegovi prijatelji, kako so minola štiri burna stoletja, odkar se je pojavil na hrvatskem Parnasu prvi umetni pesnik Marka M a -r u 1 i 6. t3 to proslavo se zbero hrvatski književniki okoli enega ognjišča, da se skupno posvetujejo, kako hočejo z vso dušo delati za Hrvatsko. Zbero pa se tudi vsi rodoljubi in prijatelji hrvatske lepe književnost. V prvi polovici novembra se zbero hrvatski književniki in njihovi gosti, v narodnem gledališču pa širše občinstvo. V slavnostni seji se bodo vršili govori in de-klamacije primernih pesem. V gledališču se bode izvajala prilična kantata in prizor iz življenja pesnika Maruliča. Cisti dohodek je namenjen za spomenik Maruliču v Zagrebu. Drugi dan bode odločen proslavi Avgusta Senoe. Kdor se hoče udeležiti slavnosti, naj naznani osrednjemu odboru za proslavo 400 letnice umetnega hrvatskega pesništva v Zagrebu. Ilica št. 27. Slaba vest za tržaške iredentovce. Znano je, da je c. kr. namestništvo v Trstu razpustilo laško telovadno društvo »Unione gimnastica«. Sedaj so tržaški Lahoni hoteli ustanoviti novo društvo z istimi smotri: »Societa gimnastica«, a tržaško namestništvo jim je napravilo križ preko računa ter je ustanovitev novega društva prepovedalo, češ, da bi novo društvo bilo popolnoma identično s prejšnjim razpuščenim in da bi gojilo težnje iredentizma. Uboj v Štefanji vasi pride pred ljubljanske porotnike 4. septembra t 1. Anžič — ujet. Anžič je vsled svoje irajne neprevidnosti zopet pal v roke poli-iji. Policija je zvedela, da jo je Anžič ta-oj, ko je orožniku ušel iz železniškega oza, popihal domov pod Golovec, predno e policija zastražila Anžičevo hišo. Policiji e je poročalo, da hodi Anžič po noči iz tiše na stran. Na to so policisti perma-tentno zastražili hišo, danes zjutraj pa se e napravila glavna gonja na Anžiča. Policija je najprej pričela preiskavo v hlevu. Tudi sobe je dobro preiskala, a dolgo časa li ničesar dobila. Naposled pa so ji bale oči na omaro z žeblji zabito. Ključa od omare ni bilo nikjer. Policaji so ;resli omaro, zahtevali sekiro in naposled so odprli omaro. V omari je bil Anžič! Bliskoma je Anžič skočil proti policajem in hotel jim je še v tistem trenotku uiti. A bilo je preveč stražnikov okolu omare. Petnajst policistov ga je obkolilo. Policija je Anžiča trdno uklenila. Mati Anžičeva in Anžičevi sorodniki so pri tem jokali, policisti pa so ukali. Ob ll,ll. uri so Anžiča prignali na policijo. Pred magistratom je stalo mnogo občinstva. Pripeljali so Anžiča trdno uklenjenega razoglavega in bosega v sami srajci in vrhnih hlačah in nekoliko kruljavega ter trdno uklenjenega v zapor. Dva moža sta ga imela na verigi. Na poti je Anžič žvižgal. Ob 1. uri popoludne je bil Anžič Blovesno izročen na Ža-bjak, od koder se mu menda ne bo posre- čilo uiti. Čujemo, da je aretovana tudi An žičeva mati, ker je Anžič izjavil, da ga je mati zaprla v omaro. Na Črnučah bode dne 8. septembra t. 1. posvečevanje nove po potresu sezidane cerkve; popoldne bode pa birma. Cerkev je popolno vrejena in zadnje delo, slikarijo, je izvršil domači Blikar, gosp. Ant. J e b a č i n ; delo je krasno; pridi in poglej! Ljubljanske novice. E1 e k t r i š k a železnica. Poskušnje z elektriško železnico se nadaljujejo vsak dan od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer in sicer iz Vodmata do stolnega trga. Posebno veselje imajo s temi poskušnjami otroci, ki polagajo na tir kamenje in se silno vesele, ako voz skoči s tira. Danes je elektriški voz prijel neko žensko, a ustavili so ga še v pravem hipu ter je ostala ženska nepoškodovana. — K u -žek ustavil elektriško železnico. Z Vodmata se nam poroča: Na tiru elektriške železnice je ležal kužek. Voz elek triške železnice je pridrdral, a kužek ni šel s tira, pač pa je pogledal voznika in mu pričel migati z repom. Voznik je zagnal v kužka klobuk, da bi ga spodil s tira, kužek pa je klobuk samo povohal in dalje ležal na tiru. Naposled je osobje elektriške železnice ustavilo voz tik pred kužkom ter je stopilo raz voza. Z združenimi močmi se je posrečilo spoditi kužka raz proge. Potem je elektriška železnica brez ovire nadaljevala svoje poskušnje. — Nesreče. Stempiharju Francu eksplodirala je steklenica sodovice in ga ranila na roki. Pongracov delavec Karol Hribar je pal z lestve in si zlomil nogo. — Delavca je poškodoval. Majona Giova-nija je polir Nachtigall z Renč udaril s kladivom in ga poškodoval na roki. — V trnovski cerkvi bodo poprave in nova dela gotova koncem septembra. Okna bodo slikana in bodo stroški za okna znašali 3000 kron, slikarska dela pa bodo veljala 7000 K. Sedaj slika v cerkvi gosp. Sternen. — Štiri nove delavske hiše gradi »Slov. delavsko stavbinsko društvo« v Vod-matu. — Ljubljanski turnerji bodo imeli jutri na Tržaški cesti poleg c. kr. gozdnega vrta javno telovadbo.— Pri gradnji justične palače je padel včeraj na glavo nekega kaznjenca tram in ga poškodoval. Najdena utopljenka. V Bistrici na Dravi so dobili v vodi truplo Barbare Thal-mann, ki je padla v vodo pri Gor. Dravograda. Nesreča pri streljanju zoper točo. S streljanjem b topiči ponesrečil je v torek dne 20. t. m. nek mizarski vajenec iz Žalca. Zdrobilo mu ]e palec in kazalec ter zlomilo levo roko. Tudi opekel se je na rami, ker se mu je obleka vnela. Blazen mož v ljubljanski okolici Iz Polja se nam piše: V obližju Poljske cerkve v gozdu poleg železnice potika se že ves teden blazen človek. Mož je 28 do 30 let star, močan ter precej divji. Po noči močno upije. Vživa semrečje ter češminovo perje. Čudno je, da se nihče ne pobriga, da bi ubožca kam spravili. Ker je poleg železnice, se lahko primeri največja nesreča. Tudi ima blazni mož vžigalice pri sebi. Zakaj imamo v bližini blaznico ? Prememba pešpota med Črnim Vrhom in Godovičem v poštno vožnjo. Z 2. avgustom t. m. premenil se je vsakdanji pešpot med Črnim Vrhom pri Idriji in Godovičem v poštno vožnjo s sledečim voznim redom : odhod ob 8. uri dopoludne, Črni Vrh dohod 1130 dopoludne, dohod ob 9. uri dopoludne, Godovič odhod 10 30 dopoludne. Samomor zdravnika. Z Reke se poroča, da se je včeraj obesil v ondotni bolnici v kopalni sobi sekundarij dr. Natan Cohen. Nova iznajdba. V Borovljah je gospod Peter Vernik iznašel puško, s katero se lahko iz štirih cevi nakrat štirikrat ustreli. Franko Stein v Mariboru Vse-nemški listi poročajo, da bode znani Franko Stein v najkrajšem času govoril v Mariboru. Okradena gostilničarica. Gostilni-čarici Ani Pintar v Cirknici je bilo iz omare ukradenih 140 K. Kanal mej Gradežem in Belvedere. Goriški deželni odbor je dobil obvestilo, da se ta kanal še letos prične graditi. Spomenik oesarioi Elizabeti v Gradou. Meščanska garda v Gradcu je sklenila postaviti v Gradcu spomenik cesarici Elizabeti. Razpisano je mesto okrožnega zdravnika v Zagorju ob Savi. Na Bledu pa je razpisana učiteljska služba. Razpisane učiteljske službe na Štajerskem. Na novoustanovljeni dvoraz-redmci vGotovljahje razpisana služba nadučitelja in učitelja, ozir. učiteljice; v Š t. Pavlu v Sav. dolini je popolniti eno učiteljsko mesto, istotako v Trbovljah na petrazrednici z eno paralelko. Na podružni šoli v L o k a v e u pri Zidanem mostu je popolniti službo učitelja voditelja. Obe zadnji šoli sta v II. plačilnem razredu. Prošnje do septembra. * * * Koliko poštnih pošiljatev dobi sv. oče? V preteklem letu je sv. oče debil na dan <¡2.700 pisem, časopisov in paketov. Za vsprejem teh ogromnih korespondenc je nastavljenih 40 tajnikov. — Naš cesar dobi na dan povprečno 300 pisem. Rodbinski drami. V vasi Szilas na Ogerskem imala je vdova Siib intimno znanje z nekim hlapcem. Sin je prosil mater, naj to zvezo razruši, a mati se ni udala. Ko je te dni dobil sin svojo mater v hlapčevi družbi, ustrelil je na mater in hlapca Hlapec se je zgrudil mrtev, mati pa je smrtnonevarno ranjena. Morilec se je sam javil sodišču. — V občini Pelsut na Ogerskem ustrelil je neki Jožef Stepnicki svo|o ženo, ker ga je žena šla naznanit, da jo nečloveški pretepa in je Stepnicki radi tega moral sedeti dva dni v zaporu. To ga je tako ujezilo, da je takoj, ko je prišel iz zapora svojo ženo ustrelil. Novi macedonski odbor je izvolil svojim predsednikom Mihajlovskija in podpredsednikom generala Zoučeva. Sarafov je prišel na zborovanje, a izvoljen ni bil, ker so njegovi nasprotniki raztrobili, da je iz društvenih denarjev več milijonov naložil v inozemstvo. Igra, ki bode vlekla. Vodja nekega gledališča v Berolin je dobil igro, ki bode izvestno jako .vlekla'. Igra v štirih dejanjih se imenuje: „V železniškem kupeju" in igra se od začetka do konca v železniškem vozu prvega razreda. Novi poklici za ženske. Neka za varovalna družba v Petrogradu je sklenila, da nastavi odslej za svoje agente samo ženske. V Petrogradu se je otvorila urarska šola za dame. Skupno pod vlak. V bližini železniške postaje Grilnau na Pruskem sta skočila pod vlak nek gospod in gospodična. Šla sta pod vlak, ker so jima sorodniki branili, da bi se poročila. Oba je železniški stroj strašno razmesaril. Prvi kolesar na Markovem trgu v Benetkah Na Markovem trgu v Benetkah se ne vidi nikdar kolesarje. Te dni pa seje vender predrznil nek Amerikanec ter se je veselo na kolesu vozil po Markovem trgu. Vse bližnje arkade so se v hipu napolnile z ljudmi, ki so z zanimanjem gledali ta nenavadni prizor, tembolj ker je za kolesarjem drvilo 24 policajev, katerim se je pa kolesar srečno ogibal. Končno se je pomnoženi straži vender posrečilo ujeti kolesarja. Zmagoslavno je truma beneških policajev peljala kolesarja k policijskemu načelniku, ki je kolesarja obsodil na globo 25 lir. Amerikanec je z velikim veseljem plačal globo, češ, da ni mislil tako ceneno pridobiti Bi slavo prvega kolesarja na Markovem trgu v Benetkah. Nemška avstrijska citraška društva imajo svoj sestanek danes v Lipskem. Prišlo je na sestanek 800 udeležnikov. Novošegna sleparja. V Petrogradu so aretovali dva sleparja, ki sta oškodovala zavarovalnice s tem, da sta ljudi, ki so bili zavarovani, na umeten način poškodovala. Nečloveška mati. Na Dunaju je policijski stražnik aretoval perico LebenBaft, ki je beračila pri ljudeh. Na rokah je no sila dojenčka. Ko jo je policaj aretoval, treščili je dojenčka z vso silo na kamenita tla. Dojenček je nevarno ranjen na glavi. Pravda za 500 milijonov. Senza-cijonelni proces se vrši v Newyorku. 80letna gospa Donald je prišla na sled, da je lastnica posestva, ki imajo vrednost 500 milij. kron. Ta svet, ki leži v Ne\vyorku, je bil last njenega očeta, ki ga je zapustil n|enemu nečaku pod pogojem, da je gospa Donald res med mrtvimi. Gc?spa Donald je doslej bivala nepoznana daleč od očetovo hiše in nečak je nastopil kot lastnik posestev v mnenju, da je gospa Donald mrtva. Pravijo, da je sedaj nečak silno razočaran, ko so je gospa Donald pojavila mej živimi. Jezikovna naredba za Samoa. Iz Azije na Samoa so poroča, da je guverner izdal naredbo, naj se v šolah poleg samo-anskega jezika uči samo nemščina in noben drugi jezik. Važna vojaška iznajdba. Švedski major Unge je iznašel zračni torpedo, kateremu je možno nesti razstreljivo gradivo po zraku na oddaljeno mesto in ondi razstreliti. Do smrti se je napil V Berolinu je bil odpuščen iz zapora ključavničar Jeaike. Z denarjem, katerega si je v zaporu zaslužil, šel je v gostilno, kjer je dobil zelo veselo družbo. Ko se je že precej napil in je bil pogovor vedno živahnejši, stavil je, da spije za Btavo v dušku Štefan pive in pol litra žganja tudi v dušku. Rečeno, storjeno. Takoj pa, ko je odstavil steklenico, padel je nezavesten raz stola, iz ust in ušes pa mu je udarila kri. V par trenotkih je bil mrtev. Kako Mažari slave svojega Jo-kai-ja. Mažarski pisatelj Mavro Jukai prišel je nedavno v veselo družbo na marga-retskem otoku v Budimpešti. Družba ga je z bučnim veseljem posadila na častno mesto, šampanjec je pričel pokati in napitnice so se vršile. Cez nekaj dnij je dobil Jokai račun za izpiti šampanjec v znesku 240 K. Jokai je izjavil, da plača samo toliko šampanjca, kolikor ga je sam izpil, a gostilničar s tem ni bil zadovoljen, zato ima sedaj stvar v rokah sodišče. Nepošten sodnik. V Budimpešti bode te dni sojen sodnik Fr. Kormons, ki se je dal od strank podkupovati. Sodnik Kormons je takoj, ko mu je bila dostavljena obtožnica, spisal spis, v katerem dolži mnogo svojih sodniških tovarišev istih dejanj. Razpuščena garnizija. Garnizija v Bolcanu bode razpuščena. Ondi nahajajoči se 14. pešpolk se razdeli, in sicer pride polovica polka v Inomost, druga polovica pa v Bregenc. Izdajo denarja po 20 kron je pričela včeraj avstro-ogerska banka. Gosli is porcelana. Najnovejše na polju keramike je izdelovanje gosli in mandolin iz porcelana. Način takega izdelovanja je iznašel neki Maka Freyer. Možje v konkurenci za svojo lepoto. Take konkurence so navadno prirejali le za ž«nske. Sedaj so pa tako konkurenco imeli tudi v Berolinu za može. Udeležilo se je konkurence več sto mož. Shod avstrijskih krojaških mojstrov je bil te dni na Dunaju. Posvetovali so se o obrtnih reformah in o ustanovitvi modnega lista. Iz Ljubljane se je udeleževal shoda g. Kune. Pri ženitovanjskem obedu zastrupila se je v Hamburgu neka rodovina s svojimi gosti. Mnogo oseb je v nevarnosti. Uvedena je stroga preiskava. ¿veza Kneippovih društev je pred dnevi zborovala v Kolinu na Nemškem. Ob isti priliki se je otvorila tudi »Kneippova razstava«, v kateri bo obiskovalcem razkazujejo razne priprave in način Kneippovega zdravljenja. Največja brzojavna pisarna je v Londonu. Na jeden dan odpošlje zavod v svet okolu 150.000 poročil. V zavodu je 1226 brzojavnih in 200 telefoničnih naprav. Dame postajne načelnice. Na Tirolskem bodo na nekaterih postajah prepustili načelstvo malih železniških postaj damam. Razume se, da so na tako preuredbo železniški uradniki jako nejevoljni. Slep in gluh pesnik. Dne 9. t. m. praznoval je svojo osemdesetletnico nemški književnik Hijeronim Lcrm. tslavljeni pesnik je slep in gluh. Sejmi po Slovenskem od 26. do 31. avgusta. Na Kranjskem: 26. v Št. Vidu na Blokah in v Ambrusu; 27. v Novem mestu in Moravčah; 28. v Strugah pri Cirkvi; 29. na Dobrovi; 31. v Krškem. — Na slovenskem Štajerskem: 26. na Tinskem, v Št. Jerneju in na Ljubnem ; 28. v Uelju in pri Sv. Trojici; 29. na Muti, v Poličanah, Žalcu in pri Sv. Filipu v Ve-račah; 30. na Hajdinji in na Planini. —Na Koroškem: 26. v Lavamintu in v Pli-berku; 28. v Št. Andreju. — NaPrimor-skom: 26. v Divači, St. Lenartu in Reziji; 28. v Štanjelu; 29. v Gorici; 31. v Cevdatu. Društva. (Slovensko stenografsko društvo.) Na podlagi § 25. pravil Slovenskega stenografskega društva, potrjenih od c. kr. namestništva v Gradcu dne 31. avgusta 1900., štev. 29.403, sklicuje podpisani odbor ustanovni zbor v četrtek, dne 29. avgust», v Št. Jurij ob južni železnici v prostorih gostilne Cernovšekove. Ob 10. uri je bv. maša v farni cerkvi. Ob pol 11. uri se prične zborovanje po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo začasnega odbora. 2. Volitev društvenega odbora. 3. Predlog o izdavanju strokovnih spisov. 4 Razni nasveti. Opoludne skupen domač obed, (kdor se ga želi udeležiti, naj to naznani g. Ivanu Kristanu v St. Jurju do 27. t. m.) Po obedu zabava s petjem na vrtu iste gostilne. Na zborovanje priti je dovoljeno stenograiom in prijateljem naše umetnosti, ki žele postati člani društva. Celje, dne 20. avgusta 1901. Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo: G. M. T. 20 K. Za ui i * i j o ii 8 k o družbo v M a -rianhillu: G. M. T. 20 K. Z a Sal e z i j a n sk e odgojevalne zavode: G. M. T. 20 K. Za razne misijone: G. M. T. 40 K. Bog plačaj! Telefonska in brsojavna poročila. Dunaj, 24. avg. Volitve za češki deželni zbor bodo skoro gotovo 11. za kmečke občine in 12. oktobra za mest. Tolivne okraje. DnnaJ, 24. avgusta. „N. Wiener Tagblatt" je poizvedel iz posebnega vira, da bode predsednik francoske republike Loubet prihodnjo zimo šel v Petrograd, da vrne carju obisk. Ihraga, 24. avg. „Narodni Lisly" poročajo, da se češki deželni zbor prihodnji teden razpusti in se razpišejo nove volitve. Praga, 24. avgusta. Vse slike, ki so se v prejšnjem stoletju prepeljale iz Karlovega gradu na Dunaj, se prepeljejo zopet v Prago. BudimpeSta, 24. avgusta. V vasi Kis-Jene v veszprimskem komitatu je požar uničil 26 hiš z žitno in drugo zalogo. Belgrad, 24, avgusta. V spodnji trdnjavi je pogorelo sinoči veliko poslopje, v katerem je bil vojaški sanitetni oddelek in velik parni mlin. Berolin, 24. avgusta. V zunanjih listih razširjena vest, da je glavna priča v razpravi proti umora ritmojstra Kro-sigka obtoženemu podčastniku Martensu, neki Skopek. resnični morivee Krosigkov, se v „Preuss. litt. Zeitg." dementuje kot povsem neosnovana. Berolin, 24. avgusta. Vsi sodniki radi umora na ritmojstru Krosigku na smrt obsojenega Martensa so soglasno priporočili cesarju pomiloščenje Mar-tensa. Berolin, 24. avg. Angleški kralj Edvard se snide z ruskim carjem v Fredensborgu. Pariz, 24. avg. Več departementov je sklenilo poslati ruski carski dvojici pozdravne adrese. Pariz, 24. avg. (C. B.) Vsled izjave francoskega poslanika Constansa je izdal sultan odlok, s katerim se ustreza zahtevi glede obrežnega vprašanja. Nadaljna zadeva se reši ob kratkem. Petrograd, 24. avgusta. Car je odredil, da se v ruske kadetne šole smejo brez ovir sprejemati dečki iz Crnegore in Bolgarije. Rim, 24. avg. Kralj Viktor Ema-nuel pride tekom tekočega leta v Pariz. Guraoao, 24. avg. Armada 22.000 mož venezuelskih čet je na vojnih la-dijah odšla, da udro v Kolumbijo in podpirajo revolucijo. Pekin, 24. avgusta. Li-Hung-Čang je pred tremi dnevi zopet obolel, a se že bolje počuti. Pekin, 24. avgusta. Princ Cing izjavlja, da je pri cesarju brzojavno prosil pooblastila za podpis mirovnega protokola, a ni dobil nikakega odgovora. London, 24. avg. V zadnji seji komisije, ki razsoja o zahtevah poda-danikov zunanjih držav, iztiranih iz Južne Afrike, glede odškodnine, se je prebral ukaz avstro-ogerskega zunanjega ministerstva na poslanika, v katerem se priporoča, naj se komisija ozira na 54 reklamacij avstro-ogerskih podanikov, ki so izpolnili vse zahtevane formalnosti. Predsednik komisije in zastopnik vlade sta se najodločneje izjavila proti tem zahtevam. Meteorologiöno poročilo. fiSina tiad morjem 306-2m, srednji zračni tlak 736-0mra Žitne cene dne 22. avgusta 1901. (Termin.) N» dunajski bor si: Za 50 kilogramov. Pšenica za jesen......K 8-08 do 8 09 „ pomlad 1902 . . . . , 8*49 „ 850 Rl za jesen..........7-04 „ 7-Oo „ , pomlad 1902 .......7-32 „ 733 Koruza za avgust.......5 48 „ 6 50 „ „ september-oktober . . , 5-61 , 7-62 , maj-junij 1902 ...» 5-41 „ 542 Oves za jesen.........6-66 , 6 67 » pomlad 1902 ...» 7 02 , 7 03 Na budimpeitanski borci: PSenica za oktober......K 7 9* do 7-96 „ pomlad 1902 ..........8 36 , 8-37 Rž za oktober.........6 68 „ 6-69 Oves za oktober......» 6-33 „ 6-34 Koruza za avgust........5-20 „ 6-21 , „ september.......5'24 . 6-26 „ maj 1902 .......5 13 „ 5-14 (Efektiv.) Dunajski trg. PSenica banaSka.......K 7-85 do 8-35 južne žel.........815 , 8"35 Rž ..........7-10 , 7-30 Ječmen „ „........700 „ 900 „ ob Tisi........6 75 „ 8-00 Koruza ogerska . . . . . . . „ 5-60 n 5-70 Cinkvant „ .......„ 675 „ 7-10 Oves srednji.........7-00 , 7*10 Fižol............7-75 „ 10-00 Izjava. Ker se je g. nadučitelj B u r n i k izrekel, da z „Rodoljubovim" dopisnikom Ivanom Molkom ni v nikaki zvezi, zato vse one besede, katere sem o g. Burniku v svojej »izjavi" z dne 27. junija t. 1. vsled napačne informacije zapisal — tem potom lojalno prekličem. Metlika, dne 23. avgusta 1901. Josip Novak, 819 1—1 kapelan. t 818 1-1 Marija Fischer nazoarja globoko užaljena v lastnem io imenu svojih mladoletnih otrok Mici, Ane, Eni in Pepi vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo, našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta in strica, gospoda Frana Fischer meščana, hotelirja in trgovca danes, 23. t. m. ob 6. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previdenega s tolažili sv. vere v 54 letu njegove dobe poklicati v boljše življenje. Unirljivi ostanki dragega poko;nika bodo v nedeljo, 25. t. m. ob 5. uri popoldne v hiši žalosti blagoslovljeni in potem na mestnem pokopališču v lastno rakev položeni k večnemu počitku. Sveta maša se bo brala v ponedeljek, dnč 26. t. m. ob 8. uri zjutraj v pokopališki cerkvi. Nepozabnega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. KAMNIK, 23. avgusta 1901. J Cu OI»- iflTiinjft Stanje barometra T mra. Temperatura po Celzija Vetrovi Nebo iti ui cu ürzveó. 739-8 16-1 st jvzh. jasno 24 7. zjutr. 2. popol. 738-9 737 0 110 257 si. jvzh. si. j/.ah. megla jasno 00 817 1-1 ffleatna občina Kamnik javlja žalostno vest, da je danes zjutraj ob 6. uri preminul gospod Fran Fischer b.vši župan in sedanji I. občinski svetovalec, posestnik, trgovec i. t. d. Pogreb bo v nedeljo 25. t. m. ob 5. uri popoludne. V Kamniku, dne 23. avgusta 1901. Dk j^nton žurlan, c. kr. sodni pristav na Vrhniki Frančiška žurlan rojena Srjen poročena Vrhnika, dne 24 avgusta teOt. ^rej drugega obvestila- 814 l—l Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča: Sveto leto 1901. Molitve za odpustke sv. leta. Sestavil Andrej Zamejic, stolni dekan Drugi pomnoženi natis. Cena 35 h, po pošti 40 h. Razlaga velikega katekizma ali krščanski nauki za cerkev. Sestavil Ant. Veternik, župnik na Dolu. Prvi zvezek: o veri in apostolski veroizpovedi. Broširano 2 K, s pošto 20 h več. Zaročenca (I promessi sposi). Milanska povest iz 17. stoletja Laški spisal Aleas. Manzoni, poslovenil I. B—č. Broširano 2 K, po poši 20 h več. ilnSi Bi HB 813 2-1 se (]a y najem V LJubljani na jako ugodnem prostoru kakemu zanesljivemu gostilničarju. Tudi hiša je naprodaj zarad bolezni lastnika. Več povč upravništvo „Slovenca". Trgovski vajenec, zmožen slovenskega in nemškega jezika ter nekoliko izšolan, se sprejme v trgovino z železom pri 731 4-3 Karol Kavšek a nasl. Schneider & Verovšek, Ljubljana, Lovski pes, izvrsten brakadoc, tri leta star, močan, bel, je na prodaj za 40 K pri Antonu Komljaneo, 806 3-3 Bučka, Dolsnjsko, iz dobre hiše, kateri je dovršil ljudske šole, sprejme v trgovino z manulakturnim blagom Frano Crobath 809 3-2 v Kranju. [liša z vrtom v Šent-Vidu pri Ljubljani se proda iz proste roke. — Več se izve v Št. Vidu št. 15, blizo kolodvora. 812 2 Prva žrebljarska in železo obrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici V S p r e j m e spretnega 803 3-3 korespondenca oziroma knjigovodjo. Pismene ponudbe z dostavkom letne plače vposlati so naravnost zadrugi. btafcstefcafatefc Laki za kočije, podstavke in razkrojljivi laki Harland in sin v Londonu so izmed vseh lakov, kar se jih izdeljuje na Angleškem, priznano najboljši, ker se hitro suše ob vsakem letnem času in dajo izredno krasen lesk. Ti laki so najtrpežnejši in ne provzročajo niti marog, niti ne postanejo bledi. Dobč se po tovarniški c e n i pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. ono Vnanja naročila proti povzetju. 9 Malo posestvo t. j. hiša in stransko poslopje z vrtom, travniki in gozdom, je na prodaj. Posestvo je ob Savi, prav blizo nekemu trgu ob južni železnici, pripravno med drugim za strojarijo ali podoben obrt. 796 2-2 Kje, povč upravništvo »Slovenca«. Prave kranjske klobase velike po 18 kraje. ena. Sunke s kožo ali brez kože po 90 kraje, klg., prešlčje glave brez kosti po 40 kraje, klg., slanina in suho meso po 70 kraje, kilogram, salame po 80 kraje. klg. Vse to pošilja, proti povzetju 657 8—4 Janko Ev. Siro v Kranju. J. N. Potočnik, krojaški mojster, v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 2 se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanj e duhovenske obleke in talarjev po najnovejšem kroju in po nizkih cenah. 778 4-3 naravne aikaBična kislin» je najboljša mizna in osvežn-v. joča pijača, ™ & katera je preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, ielez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varila Prospekti zastonj in franko, V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vežjib> špecerijskih prodajainicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani. j Avgust Repič, sodar, l 1 Ljubljana, Kolezijske ulice štev. 16 * 2 (v T r n o v e m) £ J izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne E 1 Mr£joiftc~wi i I po najnižjih oenah. 679 26-7 p | Kupuje in prodaja staro vinsko posodo. | naravni, iz alkohola po vrenju na pravljen, brez primesi nevarne in neprijetno dišeče ocetne kisline, se dobiva pri 714 10—9 J. J. Kantz-u v Ljubljani, Minska cesta 16. 'VVVVVVV Važno! Za Važno! gospodinje, trgovce, živinorejce. Najboljša in najconojsa postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fofografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega čaja, ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 304 '¿3 Oblastv. konces. oddaja strupov. = š!v/ia@s©jl@© = posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, solitar, enejan, kolmož, krmilno apno itd. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno. Progerija flntnn Kane I LJubljana, Šelenburgove ulice št. 3 „Unter - Themenau" pri Bfeclavi (Lundenburg) priporoča: Mozaik- in tako zvane ,.Felnklinkor" plošče v najlepši izvršitvi za vsakovrstno tlakanjc, zlasti za cerkve in samostane. Taka dela jo tovarna že izvršila po cerkvah v ßrumovi, Mdriavölgy, Kromerižu iri Ottak-ringu; v klavnloi Ilrnski; po kolodvorih vOlomucu, Prorovu, Krakovu; v samostanih Koiomea, Stani Wies, Mödiingu, Brezah, Tarnopolu; po bolnišnicah v Krakovu. Kološu in Brnu. Dvakrat posteklene oevl lz kamenine, nastavke za peči, školjknsto posode za stranišča. Klinker'-opeka, pečnloe in stranloe za ognjišča v razni izvršitvi. Zarezna strešna opeka, navadna opeka, posteklena in no posteklenu, najboljše vrsto Ceniki ln troakovnlkl na razpolago. Delavoev okoli 700. oTrati Sartorg koncesijonirani telegrafski instalater Ljubljana, Rožne ulice št. 39 priporoča se za sestavo hotelskih, hišnih in sobnih telegrafov in telefonov po najnižjih cenah. 676 13-7 Mizarska zadruga * v Št Vidu pri Ljubljani K . . . .1: • • ••■•■••"■ • , : se toplo pri-Srf poroča preč. ina«»'.,yi»«.iUkJMI duhovgčini in ~ vsemu p. n. občinstvu v naročitev raznovrstne hišne $ oprave* ter tudi dru-ge oprave, (p temne in lika-ne , poljubno po želji izvršene. — Raznovrstne oprave izvršujejo se v vseh po ljubnih slogih, lastnih in predloženih uzorcih, najtrpežnejše in iz dobro izsušenega lesa po nizkih cenah. V prav obilno naročitev se priporoča J. Arliar, 238 26 načelnik. I Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj Ljubljana,Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9 priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanth prstenih kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd , kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 5D8 29-20 Lastni Izdelek. Ceniki franko in brezplačno. ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega ln solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo zgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. 7 es Zobozdravnik 80S 33 med. univ. dr. A. Praunseis se je povrnil s potovanja in or din i ra zopet od 9.—12. in od 2, — 5.ure na Marijinem trgu štev. 3. C. ln kr. prlv. nmtvalna voda za konje. Cena steklenici 2 K. 80 h je tekočina, že 40 let v rabi po dvomih, vojaških in civilnih konjskih hlevih, s katero se krepčajo konji po velikem trudu, ali če si zvlnljo nogo, če jim odrevene kite itd. Ta tekočina dela konja sposobnega za izredne uspehe pri dirkah — Pristen je fluid le z gori označeno varstveno znamko in je dobiti po vseh lekarnah in prodajalnicah dišav v I. Avstro-Ogerski. 630 20-20 Glavna zaloga Franc Jan. Kwizda, c. in kr. avstr.-oger, kr. rumun. in knežji bulgarskl dvorni založnik, lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju. Spodaj podpisani se uljudno priporočam prečastitim cerkvenim predstojnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu v izdelovanje cerkvenega in posvetnega značaja. Kipi se izdelujejo iz različne tvarine, kot: marmorja, peščenca, lesa in gipsa. Delo zagotavljam točno in dovršeno. Cena delu primerna. Odličnim spoštovanjem 789 10-3 Ivan Zalar, kipar, Ljubljana, Kolodvorske ulice 34. Iz čiste svile izdelan in s čistim zlatom bogato opremljen «» ■• ■■ s« C obstoječ iz Kazule, dveh dalmafik in pluvljala imam v zalogi in prodam za izredno nizko ceno. Prečastiti duhovščini, katera namerava kaj res krasnega omisliti, prav priporočam. Velespoštovanjem Ana Hofbauer 802 3-2 v Ljubljani. I****** Hotel piseher v Karnniku znana, dobro obiskovana gostilna, se zaradi smrti gospodarja z vsemi pri-tiklinami, hišno upravo, perilom itd. takoj proda ali odda v najem pod jako ugodnimi pogoji. Več se poizve pri Mariji Fischer v Kamniku. 796 3-2 Štev. 261/1901 balaje v Avsir. Razglas. 800 3-2 Od sindikata nemško viteškega reda, kot zapuščinske oblasti, s? oni, kateri imajo kot upniki kako teriatev do zapuščine po dne 5. avgusta 1901 v Črnomlju na Kraniskem brez oporoko zamrlem gospodu Mihaelu Klemenčič-u, n. v. r. duhovniku v Avstriji in župnemu upravitelju ravno tam, pozivljejo, da isto ali pri podpisanem sindikatu (Wien, I. Singerstrasse Nr. 7) ali pa pri od tega delegiranem oskrbništvu n. v. r. komende v Metliki na Kranjskem do dne 14 septembra 1901 ob 10. uri pismeno ali ustno naznanijo in z dokazi podprö, kajti na kasneje došle prijave do zapuščine, če popla-čitvi terjatev poteče, se ne bode oziralo, izvan, če je zadobljena zastavna pravica. L. S. Sindikat nemško viteškega reda na Dunaju, dne 10. avgusta 1901. Gustav Ilaufliait s. r., svetnik vi W ** m* -e) &•■«:*: ••»••• ¿¿-i ANDROpOGOfl" (Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabrani izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljate? v Ljubljani pri gospodu 770 (4) Vaso Petričie-u. V zalogi imata tudi gg £. Mahr in U. pl. Trnkoczv v Ljubljani In i. Rant v Kranji. Preprodajalci popust. registrovana zadruga z neomejeno zavezo, \ Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi hiši, obrestuje hranilne vloge po 1098 40-27 413 odstotka brez odbitka rentnega davka,, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega lirauilnienega urada št. 828.406, Telefon štev. 57. Ti C/3 Franja ffleršol v Ljubljani, Mestni trg št. IS priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago. 621 10 Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. ) Kovano-železni poljski valji ■■■«*«- „Agricola" Stroji za košnjo n%??ael* Grablje za obračanje sena In žita. Sušilnice za sadje in zelenjad oooooooo Stiskalnice za grozdje, sadje in druge namene Mlini za sadje in grozdje iiiiiiiimiiiiimiiiimiiiiiiim ........u...........................................Stroji za obiranje jagod Automatično delujoče patent, škropilnice „SYPH0NIA" za pokonča-vanje trtne in rastlinske uši Prenesljiva štedilna kotljišča za parenje krme izdeluje in pošilja v najboljši —--372 io- 8 Mlatilnioe S patent, valjastimi podlogami za roko, vitel in par Vratila a uprego od. 1 do 6 živali Najn ovejše žitne čistilnice, trijerji, § zebljači z a ______________JP koruzo Slamoreznlce, milni za debelo moko, reporeznice za seno in slamo za roko, stelne in za prevaževanje pa vse druge stroje za kmetijstvo = Stiskalnice najnovejši sestavi P H. MATFABTH & C o. c. kr. edino priv. tovarne kmetijskih strojev, livarne in fužine na par Ustanovljeno i87j_ p (J NAJ, ll/„ TabOfStraSSC Hf. 71. 7JO delavcev Odlikovan na vseh večjih razstavah z nad 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi medaljami. — Obširni katalogi in mnoga priznanja gratis. — Zastopniki in prodajalci zaželjeni. Domača ume talna steklarija v Ljubljani, se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom, «m^ s steklom z umetno slikarijo ^m» strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega. ci S» 5 d 4> O) (4 P« 0) 0) fl> ■S s. 12 P* <0 .3 S 'S > " 2 ? o, * £ a 'S S o Št. 50/Z. Spričalo, s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno in umetno steklarstvo AVGUST AGNOL* V Ljubljani, v polnem m lepem soglasju s gotsko arhitekturo, isvrSila prav pohvalno steklarska dela v novi Supni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji. Okcnj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu s mirno vestjo zaupamo slična dela. V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer s malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega. i Žiipni urad v Šmartnem pri Litiji dnd 9. februvarija 1901. Ivan Lavrencič, župnik in dekan. Prevzema tudi vsa sfavbinska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga. 737 52-4 1 O B <0 t-l. & K* o N PT <0 ggMD 1> ii ai a j 8 k a b o r z ¡a. Dni 24. avgusta. Skupai državni dolg v notab . , . Skupni driavni dolg v «rebru .... Ivitnjska zlata renta 4°/0..... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/0 Ogerska kronska renta 4%, 200 .... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London Tista .......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drl. vel j 9890 . 98-80 118'80 95-65 . 118-60 9296 1672 -633 50 239-37'/, .117-12'/» 20 mark............23-44 20 frankov (napolcondor).......19-02 Italijanski bankovci.........9110 C. kr. cekini........................11"32 X)u6 22. avgusta. 3-2°/0 državne srečke 1. 1864, 250 gld.... 188 50 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 170 50 Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 208"50 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron . 95*20 Tišine srečke 4»/„, 100 gld.......145— Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . . . 257-30 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 105-— Zastavna pisma av. osr.iem.-kred.banke 4°/t . 94-26 P rijoritetue obveznice državne železnice . . 430" — » > južne železnice 3°/0 343" — » » južne železnice 5°/0 . 121'— » > dolenjskih železnic 4°/0 . — " — Kreditne srečke, 100 gld..............393 — 4°/0 srečke duuav. parobr. družbe, 100 gld., . 510- — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 48-— Ogerskega » „ » 6 » . 25 — Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld.....1610 Rudolfove srečke, 10 gld.......58"— Sa'move srečke, 40 gld....... St Gen6is srečke, 40 gld..... VValdsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke..... . - Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. lolez., 1000 gl. it "*• Akcije tržaškega Lloyda. ott) gld. . . ■ Akcije juine teleznice, 200 gld. sr. . Splošna avstrijska jtavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska druiba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........ 222— 238-— 394 50 60 — 268 50 6760— 868 — 89 50 144 -416 50 432 — 253 — M* Nakup ln prodaja "tJtk rsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlns izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „JH K K C U fit" I., Nollzeili 10 in 13, Dunaj, I., StrobsIgassB 2, ' Pojasulla 1Xt v vseh gospodarskih in In^nfisih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacl|skih vrednosti!! ¡caplrjev in vestni 'viti za dosego kolikor je mogoče risoccfa obrestovanja pri popolni varnosti naloženih jf larnio.