* SLOVENSKI VKTMK CELOVEC SREDA 31. JUHJ 1991 Letnik XLV. Štev.32(2614) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. din. 20 P. b. b. SJK z uspešno ^voj Janko Zwitter/Stemn Domej v vo!iini boj! Skupnost južnokoroških kmetov (SJK) bo šla v volilni boj za volitve v koroško kmetijsko zbornico 17. novembra ietos z uspešno dvojico, z Jankom Zwittrom in dipi. inž. Stefanom Dome-jem. Za prvega in glavnega kandidata je občni zbor v nedeljo v domu prosvete v Tinjah z veliko večino izvolil strajevaškega podžupana Janka Zvvittra. Drugi kandidat je dipl. inž. Štefan Domej iz Rinkol, ki bo v novi mandatni dobi tudi frakcijski vodja SJK v kmetijski zbornici. SmoUe proti osamljenemu priznanju Slovenije! Pooblaščenec Republike Slovenije v Avstriji Karel Smolle je v radijskem intervjuju za ORF Avstriji odsvetoval osamljeno priznanje Slovenije. Poudaril je, da bi bilo bolj koristno, če bi Avstriji uspelo pritegniti večjo skupino držav, ki bi Slovenijo priznale skupaj. Evropsko skupnost pa je Smolle pozval, naj nujno ukrepa na Hrvaškem. Tretji kandidat je ženska, in sicer mlada kmetica Katja Kert iz Gonovec pri Šmihelu, četrto mesto na kandidatni listi pa je rezervirano za skupino dvojezičnih kmetov iz Djekš, ki so sicer člani Allgemeiner Bauernverband, se pa hočejo pridružiti SJK. Nadaljnja kandidatna lista ter tudi konkreten program za volitve bosta javnosti predstavljena v prihodnjih tednih. Cilj SJK, ki ima sedaj v koroški kmetijski zbornici dva zastopnika, pa je doseči tretji mandat. (Da(/e na 3. .strani) Vbdna knza^ Sbvemji Petedevhudih težavah! V Sloveniji se v naslednjih dneh obetajo daljnosežne spremembe znotraj vlade. Po dveh razburljivih sestankih vladne koalicije Demos za zaprtimi vrati - zadnji je potekal v ponedeljek pozno v noč -je bila ustanovljena posebna komisija, ki naj bi izdelala predlog za personalne spremembe v vladi. Po zadnjih informacijah je v igri več variant: od manjših sprememb v posameznih resorjih - govori se o zamenjavi ministra za gospodar- stvo Ocvirka - do povsem radikalnih, ki bi lahko imele za posledico celo odstop oz. zamenjavo ministrskega predsednika Lojzeta Peterleta. Tak predlog je baje vložila vplivna skupina znotraj Demosa na predzadnji seji, vendar s tem predlogom (še) ni prodrla. Glavni očitek kritikov je, da sedanja slovenska vlada na čelu s predsednikom Lojzetom Peterletom in gospodarskim ministrom Ocvirkom ni kos gospodarskim proble- mom, da tudi ne punuja perspektivne rešitve in daje zato treba zamenjati celotno gospodarsko krilo sedanje slovenske vlade. Kako se bo bitka za oblast znotraj Demosa končala, je po ponedeljkovih razgovorih še povsem odprto. V koordinacijski komisiji, ki naj bi izdelala predlog za personalne spremembe v vladi, so zastopane vse v Demos vključene stranke, najglasnejši zagovornik radikalnih sprememb pa je Slovenska demo- kratična zveza (SDZ) z ministrsko četverko Rupel, Bavčar, Janša, Kacin. Med imeni za morebitnega novega šefa vlade je tudi notranji minister Igor Bavčar. Peterletov sestanek s koroškim deželnim glavarjem dr. Zernattom v petek v Ljubljani zaradi krize v slovenski vladi ni v nevarnosti. Na programu obiska so pogovori o gospodarski problematiki, obisk letališča na Brniku, ki je bilo med vojno hudo poškodovano. Zematto v petek v L)ubtjani! Koroški deželni glavar dr. Christof Zematto se bo v petek, 2. avgusta mudil na uradnem obisku v Sloveniji. Težiščna tema obiska oz. razgovorov s slovenskimi politiki na čelu s šefom slovenske vlade Lojzetom Peterletom bo gospodarsko sodelovanje. Na programu enodevnega obiska bo tudi ogled poškodovanega, toda spet odprtega letališča na Brniku ter obisk bolnice v okolici Ljubljane. Darujte za žrtve vojaške agresije! Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je za pomoč žrtvam brutalne agresije jugoslovanske armade v Sloveniji pri Posojilnici Celovec odprla poseben konto s številko 3,047.107 in poziva vse, da pomagajo rojakom v Sloveniji. Zbrani denar bo ZŠO prenakazala Rdečemu križu Slovenije. Hvala! SAK danes v Brezah V prvi tekmi novega prvenstva koroške lige je SAK na domačem igrišču dosegel le remi (več na 8. strani), toda danes ob 18. uri imajo igralci izvrstno priložnost, da spet zablestijo. Manfred Hobcr (na sliki) in njegovi soigralci se namreč tam borijo za zmago v tekmi prvega kola za avstrijski nogometni pokal. Mnogo sreče! Kritično stališče ZSO in NSKS k poročilu vlade Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev sta kritično ocenila ..Osnovno poročilo zvezne vlade o položaju narodnostnih skupnosti", ki ga je Urad zveznega kanclerja te dni razposlal po vsej Avstriji. Publikacija vsebuje poleg splošnih informacij in prikaza zgodovine posameznih narodnostnih skupnosti njihov pravni položaj, stanje na področju šolstva in vzgoje, njihovo podpiranje, opis gospodarskega in socialnega položaja, njihovo zastopstvo v političnem in kulturnem življenju, medijsko področje, cerkveno živ- ljenje ter tudi stališča obeh osrednjih organizacij, katera - kot pravi zvezni kancler dr. Franz Vranitzy v svoji spremni besedi - razširja perspektivo ter kritično osvetljuje marsikatero vprašanje. Obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev v svojem skupnem stališču do uradnega poročila poudarjata, da je bilo poročilo izdelano v času, v katerem so vse v Avstriji živeče narodnostne skupnosti v „skrajno kritični eksistenčni fazi". Nespregleden znak za ta krizni položaj je dramatično nazadovanje števila lju-(Da//e na -L^Vra/a) Jta!-------------------.------------------------------------------------------------------------------ 2 3, ju),j 1991 ___________________________Poiitika_______________________________SLOVENSK! VESTNIK HEUTE SLOVEWSM VESTMK Die Seite tur unsere deutschsprachigen Leser/innen Gemeinschaft der siidkarntner Bauern (SJK) mit Erfoigs-Duo Zwitter/Domej in den Wah!kampf Dic Gemeinschaft der sudkarntner Bauern/Skupnost Južnokoroških kmetov hat die Weichen fiir die Land-wirtschaftskammerwah) am 17. November 1991 gestellt: Im Rahmen der Hauptver-sammlung wurde der Bauer und Kommu-nalpolitiker Janko Zwitter aus Achomitz/Za-homc von den Delegierten eindrucksvoll als Spitzenkan-didat der SJK bestatigt, an der 2. SteHe kandidiert der Rinkolacher Bauer Dipl,-Ing. Štefan Domej, der in der neuen Funktionsperiode auch den Fraktionsvorsitz ubernehmen soli. An der dritten SteHe der SJK-Kandi-datenliste scheint mit Katja Kert aus Gonowetz/Gonove-ce erstmals eine Jungbaurin auf, der vierte Platz wurde fiir eine Gruppe zweisprachiger Bauern aus Diex/Djekše re-serviert, die bisher im ABV organisiert war. Wahlziel der SJK mit dem Erfolgs - Duo Zwitter/Domej, das bei der Wah) 1985 iiber 2000 Stim-men und zwei Mandate er-reichte, ist die Erreichung des dritten Mandates. 2. Vo!ksgrupnenkongreB in Eisenkappel/Zeiezna Kapla Das Land Karnten veran-staltet am 23. und 24. Oktober 1991 in Eisenkappel/Že-lezna Kapla den 2. KongreB zum Thema ,,Volksgruppen in Europa - Freiheit in Viel-falt". Einer der Schwerpunk-te des internationalen Kon-gresses wird das vom Inns-brucker Universitatsprofes-sor Dr. Peter Pernthaler aus-gearbeitete und innerhalb der slowenischen Volksgruppe bereits sehr unterschiedlieh beurteilte Modeli einer auto-nomcn offcntlich-rechtlichen Vertretung der Karntner Slo-wenen sein. Weitere Punkte sind Modclle der Eingliede-rung von Volksgruppenange-horigen in politische Parteien der Mehrheit sowie Losungs-vergleiche in Minderheiten- fragen am Bcispiel der deut-schen Volksgruppe in Dane-mark und der danischen Volksgruppe in Deutschland. Referenten aus den Reihcn der Karntner Slowenen sind Zentralverband-Sekretar Dr. Marjan Sturm, der Ob-mannstellvcrtrcter des Rates der Karntner Slowenen, Dr. Pavel Apovnik, Rat-Sekrctar Mag. Marjan Pipp und Tomaž Ogris von der Arbeitsge-meinschaft slowenischer So-zialdemokratcn/Delovna skupnost ..Avstrijske narodnosti v SPO". Werden auch Sie Abonnent! Positive Bewertung unserer deutschsprachigen Rubrik Unsere standige Rubrik ..Heute im Slovenski vestnik" wird nicht nur von unseren Lesern und Abonnenten positiv beurteilt, sie findet auch Anerkennung im so-eben veroffentlichten ..Grundlagenbericht der Bundcsregierung iiber die Lage der Volksgruppen in Osterreich". Unter dem Punkt „Mas-senmedien" wird festgehal-ten, daB es zwar nur verein-zelte, aber doch kontinuier-liehc Bcmiihungen, cine Zusammenfassung der in einer Volksgruppensprache verfaBten Berichte auch den deutschsprachigen Lesern zuganglich zu machen, gibt. „Genannt sei hier insbeson-dere die deutschsprachige Zusammenfassung im Rahmen der slowcnsiehcn Zei-tung ..Slovenski vestnik", heiBt es in dem Grundlagen-bcricht. In dem Bcricht wird aber auch Kritik daran gciibt, daB dic deutschsprachigen Print-medicn nur ..gelegentlich iiber. Volksgruppcnangelc-genheiten berichtcn und sich Vcrsuche einzelner Zcitun-gen, mehr oder wcniger regelmaBig Beitriige in einer Volksgruppensprache zu veroffentlichcn, bisher offen-bar nicht haben durchsetzen konnen". Die Anerkennung dieses fiir Karnten wichtigen media-len Briickenschlages zum deutschsprachigen Mitbiirger durch die Bundesrcgicrung chrt Redaktion und Hcraus-geber, entliiBt die Politiker in Bund und Land jedoch nicht vor Vcrantwortung, den Bcstand der Printmedicn der osterreichischen Volksgruppen in Zukunft besser abzu-sichcrn und sie stiirker zu for-dern. Allein die Tatsache, daB keine einzige der in Oster-reich lebenden Volksgruppen iiber eine Tageszeitung ver-fiigt, zeigt deutlich die auBcrst beschrankten finan-ziellcn Moglichkcitcn der Volksgruppen auf und macht eindringlich auf cinen ver-stiirkten Forderungsbcdarf durch dic offcntliche Uand aufmerksam. Evropska dvanajsterica za premirje na Hrvaškem Spopadi na Hrvaškem, na njenem narodnostno mešanem ozemlju v vzhodni Slavoniji, Baranji, na Baniji in v Kninski Krajini so se v preteklih dneh še bolj razplamteli. Terjali so na stotine mrtvih in ranjenih, iz Slavonije pa je v Vojvodino pribežalo že preko 15.000 hrvaških Srbov. Podatke o mrtvih in ranjenih beležijo in objavljajo le na hrvaški strani, srbska stran pa o njih previdno molči in s tem poskuša ustvarjati vtis, da v to vojno ni vpletena, ampak da je to samo upor srbskega prebivalstva na Hrvaškem ob pomoči Šešljevih četniških sil. Zelo nejasna je vloga Jugoslovanske armade. Medtem ko uradna Hrvaška trdi, da se vse bolj pogosto postavlja na stran upornikov in četniških sil in tolče po hrvaški policiji in narodni gardi, armadni vrh v Beogradu to odločno zanika in obtožuje hrvaške sile, da so doslej sprovocirale še vsak spopad z vojsko. Poročevalci, predvsem tuji, menijo, da je stanje silno nepregledno, predvsem pa nepredvidljivo, zmedo pa povečuje tudi hrvaško vodstvo, ki novinarjem ne daje zadovoljivih informacij in odgovorov. Resnica o vojski, provokacijah in krivcih za spopade bo verjetno nekje na sredi. Najhuje pa je, da so spopadi ušli iz vajeti obeh strani in da so presegli vsakršna etična pravila. To kaže grozno masakriranjc ranjenih m ujetih z uporabo hladnega orožja. Na kriznem področju tudi novinarji niso varni. Pred dnevi so kljub vidnemu znaku „presse" hladnokrvno ubili nemškega novinarja. Evropa je ob vsem tem razumljivo vse bolj zaskrbljena, kajti vojna se kaj hitro lahko razplamti po vsej Jugoslaviji in tudi širše, vsaj po Balkanu. V notranjem raz- Avstrija je pripravljena Sloveniji pomagati pri premostitvi največjih finančnih težav. To je rezultat razgovora med avstrijskim finančnim ministrom Ferdinandom Lacino in slovenskim ministrom za finance Dušanom Šešokom pretekli teden na Dunaju. Lacina je Sloveniji zagotovil, da bo avstrijska konrolna banka spričo umiritve položaja ponovno jamčila za avstrijski izvoz v Slovenijo. Nadaljnja tema razgovora med obema ministroma jc bila želja Slovenije po kratkoročnem likvidnostnem posojilu v višini 200 milijonov ameriških dolarjev (približno merju je zelo nevaren problem večnacionalne Bosne in Hercegovine, po kateri imata velike apetite tako Srbija kot Hrvaška, zelo nevarno je na Kosovu, kamor so Srbi v prejšnjem tednu že poslali močne policijske in vojaške okrepitve, muslimani v San-džaku ob srbski meji z BiH zahtevajo v primeru novih meja avtonomijo, začeli so se spori z Madžari v severni Slavoniji in Vojvodini. Tako ima Srbija hkrati odprtih več front, za vsemi temi ne-srbskimi narodi pa stojijo njihove matične države. V mesecu po eskalaciji vojne v Sloveniji se je tudi Evropa že precej naučila. Prejšnje vztrajanje na celoviti in demokratični Jugoslaviji je že pozabljeno, zamenjala ga je opcija o ohranitvi Jugoslavije kot zveze suverenih držav, evropski vrh se več ne pogovarja samo s premierom Markovičem in zveznim zunanjim ministrom Lončarjem, ampak vse pogosteje vključuje tudi predstavnike sprtih strani, predvsem slovenske in hrvaške. Zvezna vlada je zelo zgubila na svoji kredibilnosti, evropski vrh je spoznal, da samo s finančnimi injekcijami ne more zagotoviti umiritve razmer, kot je doslej trdil Markovič. Obrambni minister 1/e/jko Kadt/ev/č je izda/ od/ok o . odpustu S/ovencev iz J/4 do najkasneje 75. avgusta /etos. 2,5 milijarde avstrijskih šilingov), ki ga jc skupina avstrijskih bank pripravljena odobriti Sloveniji, če se bo s tem strinjala in zanj jamčila avstrijska zvezna vlada. Minister Lacina je s tem v zvezi svojemu gostu izrazil načelno pripravljenost vlade, dejal pa jc, da se Avstrija pred dokončno odločitvijo o odobritvi posojila želi posvetovati z nekaterimi zahodnimi državami kot sta to med drugimi Nemčija in Italija. Slovenski finančni minister se je ob svojem obisku na Dunaju sešel tudi z vodstvom avstrijske Girozentralc in sc pogovarjal o možnosti dolgoročnega kreditiranja. Spremenjen odnos se je odrazil z vabilom celotnemu predsedstvu Jugoslavije na ponedeljkov sestanek evropskega ministrskega sveta, katerega pa sta se po odločitvi predsedstva udeležila poleg Markoviča in Lončarja člana predsedstva iz Makedonije in BiH. Tupurkovski in Bogičc-vič. Dogovor v Bruslju se izraža v treh sklepih, ki se nanašajo skoraj izključno na hrvaško-srbski spor, in sicer: 1. -Evropska skupnost bo na Hrvaško poslala večjo skupino (omenjajo celo število 100) opazovalcev, 2. - ustanovljene bodo skupne patrulje iz pripadnikov Jugoslovanske armade in hrvaške narodne garde, ki bodo nadzorovale krizna območja, in 3. - ob koncu tega tedna bo Jugoslavijo (že tretjič v enem mesecu) obiskala trojka zunanjih ministrov dvanajsterice. Navedeni sklepi so prav gotovo podlaga za začetek razpletanja, vprašanje pa je, kako dosledno se bodo izvajali. Glede na dosedanje izkušnje obstaja bojazen, da bo pri tem precej težav. O izvajanju ukrepov, ki izvirajo iz tega dogovora in iz Brionske deklaracije, je na včerajšnji seji razpravljalo tudi razširjeno predsedstvo Jugoslavije. Kakšni so bili sklepi, v času poročanja še ni bilo znano. Sklepi iz Brionske deklaracije pa se pospešeno izvajajo v Sloveniji. Prejšnji petek je vojska že zapustila celoten zeleni pas ob slovenski meji z ftalijo, Avstrijo in Madžarsko. Varovanje meje po evropskih standardih prevzema slovenska policija. V petek je zvezna uprava za kontrolo zračnega prometa po izpolnitvi pogojev JA (deblokada skladišča kerozina za vojaško letališče v Cerkljah) odprla slovenska letališča in zračni prostor. V tem tednu sc jc začel umik tankov iz vojašnice na Vrhniki in vračanje zaplenjenega orožja JA ter hkratno vračanje opreme teritorialne obrambe in civilne zaščite, ki jo je vojska odvzela v lanskem maju. V slovensko mednarodno dejavnost spada obisk zunanjega ministra Rupla v ZDA, kjer jc pripravil tudi bližnji obisk predsednika Kučana, finančni minister Šešok je bil pri avstrijskem kolegu Lacini na Dunaju, predsednik vlade Peterle pa sc jc kot častni gost udeležil salzburškega festivala. Prvič pa jc na sestanku Pcntagonalc, ki se je po vključitvi Poljske preimenovala v Heksagonalo, pretekli teden v Dubrovniku kot gost jugoslovanske delegacije sodeloval tudi slovenski zunanji minister. Odnosi do sloven-. ske samostojnosti se torej spreminjajo tudi znotraj Jugoslavije. Jože Kovšek Avstrija - Sioveniia: likvidnostno posmiio za premostitev težav? Aktualni razgovor z gtavnima kandidatoma SJK Jankom Zwittrom in Stefanom Domejem ,J)osea ždimo tretji mandat!" Zborn/čn/ ss/efn/k /n g/avn/ kandidat SJK Janko Zw/ffer OAen/ zbor je /zg/asova/ prve trt na kand/da/n/ //s// SJK za vo///ve v kme///skn zAorn/co /7. norem Ara /etos. (Vospod Janku Zw///er, V/s/e A/// /zvn/jen/ za prvega kand/-t/a/a. d/p/, /nž. Sfe/an Dome/ za drugega kand/da/a /n za norega /rake//skega rod/o. 3/a zadovoljna z /z/dom vo//-/er, s /fomprom/som7 Janko Zwitter: Zeto. V preteklosti sva pokazala, da sva na raznih področjih objektivno in uspešno detala za Skupnost južnokoroških kmetov in kmečko prebivalstvo, kar so sedaj potrdili delegati občnega zbora. Prepričan sem, da bo sodelovanje med nama tudi v prihodnosti uspešno. Štefan Domej: Jaz se strinjam z izvolitvijo na drugo mesto in za frakcijskega vodjo SJK in bom tudi v prihodnje vložil vse svoje sile in energije v volilni boj, da bomo uspeli. Pri tem že danes pozivam vse kmetice in kmete na južnem Koroškem, predvsem seveda slovenske, da nam pomagajo uresničiti naš volilni cilj in program. Vo///n/ oz. de/ovn/ program SJK Ao še/e /zde/an. rendar so že znane g/arne smern/ce m /očke. Na ka/er/A podroej/A se Ao SJK poseAe/ angaž/ra/a2 Janko Zwitter: Na današnjem občnem zboru smo se zmenili, da bo prvih deset kandidatov v sodelovanju z našimi strokovnjaki izdelalo program, ki bo moral zajeti vse težnje naših kmetov in kmetic od Podjune preko Roža do Zilje. Program bo poleg aktualnih problemov, s katerimi se soočajo kmeti po vsej Koroški in v Avstriji, vseboval tudi stališča do specifičnih regijskih problemov, pri čemer štejem Rož, Ziljo in Podjuno kot regije z lastnimi značilnostmi. Razumljivo je, da mora program posebej upoštevati položaj slovenskega kmeta na južnem Koroškem. nagovoril pa naj bi tudi nemško govorečega kmeta oz. kmetico. Pri tem bi dodal, da smo mladi kmetje, ki želimo skupaj z našimi sosedi ustvarjati uspešno prihodnost. Program .se mora seveda ravna// po pr/s/o/nos//A kme-///ske zAorn/ee, k/ pa so razmeroma omejene. Kako V/ g/eda/e na /o 7 Štefan Domej: Program SJK mora seveda vsebovati ne le izboljšanje položaja kmetov in kmetic na južnem Koroškem, marveč tudi izboljšanje pozicije kmetijske zbornice. Prepričan sem, da mora kmetijska zbornica v bodoče biti v stanju, da ustvarja pogoje za preživetje kmetov na dvojezičnem področju ter da nudi tudi koncepte za posamezne regije na južnem Koroškem. Zato od kmetijske zbornice zahtevamo, da izdela gospodarski program za kmete, ki pa bo upošteval tudi različne oblike kmetovanja, od čistega kmeta preko polkmeta do kmeta z dodatno zaposlitvijo. Za nas slovenske kmete pa je poleg tega še posebnega pomema, da pri vsem tem ohranimo našo identiteto kot slovenski oz. dvojezični kmetje na naših kmetijah od Podjune do Zilje. Kakšne je s/a/Zščc SJK do avs/r/jske že/je, da pr/s/op/ k Fvropsk/ skupnos/// Štefan Domej: SJK je že v začetku razprave o možni vključtivi Avstrije v Evropsko skupnost zavzela kritično, s strani kmetijstva celo negativno stališče. Poudarili Zbornični svetnik in bodoči frakcijski vodja dip/. inž. .Štefan Domej smo - in to velja tudi danes -da smo za vstop le v primeru, če avstrijski parlament prej zagotovi vse potrebne pogoje za preživetje kmetov v avstrijski družbi. Teh zagotovil trenutno še ni, zato še naprej velja naše odklonilno stališče do takega pristopa. Ne moremo pa mino tega, da je to vprašanje seveda tudi izziv za nas slovenske kmete. Razprava se mora nadaljevati, saj vstop Avstrije v ES ni izključen. Verjetno pa bo odločen na referendumu in tudi tedaj moramo kot kmetje biti pripravljeni na možnost, da se bo večina izrekla za vključitev. Predsedn/k soc/a/demo-kra/sk/A kme/ov A vs/r/je, Korošec Franz Pre//ner, se je pre/ek// /eden /zreke/ za /zvcdAo /akega re/erenduma, enako mnenje je zas/opa/ /ud/ deže/n/ g/a var Zerna//o. Kaj k /e/ /em/ men/ SJK7 Štefan Domej: Mi smo za demokratičen način odločanja in podpiramo zahtevo, naj ima vsak avstrijski državljan pravico, da se izreče za ali proti vključitvi Avstrije v ES. Pogoj za izvedbo referenduma pa je široko in vsebinsko poglobljeno informiranje prebivalstva o pozitivnih in negativnih posledicah morebitnega pristopa. F/// Skupnos// južnokoro-šk/A kme/ov na vo///vaA /7. no vem Ara je doseč/ /re/j/ manda/. Je /a c/// rea//s//een, je doseg///v? Janko Zwitter: Na zadnjih voltivah je SJK volilo 2000 kmetic in kmetov, kar nam je prineslo drugi mandat v koroški kmetijski zbornici. Najino delo v zadnjih šestih letih je bilo uspešno. Na tej osnovi in če sc bomo z enakim elanom in vnetostjo, kot pri preteklih volitvah, potrudili nagovoriti kmete in kmetice po vsem južnem Koroškem in jih pridobiti ter jih prepričati o pravilnosti naših ciljev, nam bo to uspelo. Vsekakor sem optimističen. Hva/a za razgovor. !van Lukan Občni zbor SJK ob pregledu dela in volitev Predstavnika Skupnosti južnokoroških kmetov v koroški kmetijski zbornici, zbornična svetnika Janko Zsvitter in dipi. inž. Štefan Domej, sta v preteklih šestih ietih uspešno zasto-paia interese stovenskih kmetov oz. kmetijstva na južnem Koroškem. To je ocena iz poroči), ki sta jih podata na nedetjskem občnem zboru SJK v Tinjah, ki ga je z ve)iko objektivnostjo vodi) ekonomski svetnik Fric Kumer. Tako Janko Zwitter kot tudi Štefan Domej sta občnem zboru, na katerem seje zbralo lepo število delegatov iz vseh krajev južne Koroške ter številni častni gosti - med njimi namestnica slovenskega ministra za kmetijstvo, dipl. agro-nomka Marija Markeš, tajnik ZSO dr. Marjan Sturm, predsednik EL Andrej Wakounig -, podala objektivno in kritično poročilo o njunem delu in pri tem poleg poudarjenih uspehov opozorila tudi na pomanjkljivosti. Najprej k uspehom. Kljub omejenim možnostim, ki jih ima majhna frakcija kot je SJK, jima je v več pomembnih vprašanjih uspelo preusmeriti mnenje ostalih odbornikov v kmetijski zbornici, zavzemala sta se za izboljšanje položaja kmetov v manj razvitih krajih južne Koroške, predvsem na področju kmetijske proizvodnje. Nadaljnja pozitivna točka v obeh poročilih je bilo uspešno delovanje Kmečke izobraževalne skupnosti pod vodstvom dipl. inž. Hanzija Mikla ter uveljavljanje dvojezičnosti v kmetijskih šolah s prostim predmetom slovenščina, čeprav je začetno število z 12 prijavami za tečaj še previsoko. Neizpolnjena je in zato tudi še naprej velja zahteva SJK po dvojezičnih nameščencih na okrajnih kmetijskih uradih, prav tako bo SJK nadalje zahtevala objavo slovenskih člankov v zborničnem listu „Karntner Bauer". Samokritično pa sta tudi ocenila, da delo za javnost še ne poteka zadovljivo ter da bo za to potrebna večja angažiranost. Pri tem naj bi pomagali tudi slovenski tedniki. Delegati, ki so poročili obeh zborničnih svetnikov brez velike razprave sprejeli, so ob koncu občnega zbora sklenili, da se Skupnost južnokoroških kmetov zaenkrat ne preimenjuje, kot je bilo to predlagano na dnevnem redu. Razprava o izvolitvi oz. potrditvi kandidatne liste za volitve v kmetijsko zbornico je sicer terjala nekaj več časa, izkazalo pa se je, da je prevladal razum nad osebnimi interesi. Po geslu „Ne-ver change a winnig team (Nikoli ne menjaj zmagovalni team)" je bil z veliko večino potrjen predlog, ki ga je SJK sprejela že na svoji klavzuri, namreč, da je glavni kandidat Janko Zwit-ter, dipl. inž. Štefan Domej pa kot drugi na kandidatni listi prevzame tudi funkcijo frakcijskega vodje v koroški kmetijski zbornici v prihodnji šestletni mandatni dobi. VoMtve v kmeti jsko zbornico: bodo zakon vendarie popravili? Vse kaže, da st.a se tako ljudska kot tudi svobodnajška stranka zbali napovedi socialistov, da bodo v primeru, če zakon o volitvah v kmetijsko zbornico na Koroškem ne bo popravljen, osporavali ustavnost teh volitev novembra letos. Predsednik socialdemokratskih kmetov na Koroškem, deželni poslanec Franz Prettner, je na tiskovni konferenci v Celovcu namreč napovedal, da bo pododbor za pravna in ustavna vprašanja pri koroškem deželnem zboru 19. avgusta še enkrat obravnaval ta zakon ter da pričakuje, da bosta bivša koalicijska partnerja vendarle pristala na zahteve socialistov. Najkasneje do konca avgusta lestos pa se bo moral sestati tudi deželni zbor, če hoče volilni zakon pravočasno sprejeti, je dejal Prettner. Kot smo že poročali, socialdemokratski kmetje zahtevajo, da morajo pri teh volitvah imeti volilno pravico tako kmetje kot kmetice ter osebe, ki bodo prevzele kmetije. Razčistiti pa je treba tudi vprašanji volilne pravice kmetov, ki so kmetijo že predali mlajšim, ter lovcev. Za primer, da zakon ne bo spremenjen, je Prettner napovedal pritožbo na ustavno sodišče. -kan iNudu/)evuu;'e.s 7. .struni) di, ki so pripravljeni posredovati podedovan jezik in kul-turo miajši generaciji. ZSO in NSKS zaradi tega v svojem staiišču tudi izražata začudenje, da v prav tej situaciji uradni forumi države in dežeie pogojujejo pravico do uporabe pravnih zaščitnih določi) s procentualnim številčnim razmerjem narodnostnih skupnosti. S tem v zvezi obe osrednji organizacij poudarjata, da uradna ljudska štetja od začetka nacionalnih konfliktov ne prikazujejo resnične podobe o etnični in jezikovni situaciji na naselitvenem območju manjšine, ni pa sporno, da je število pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti absolutno in relativno nazadovalo. ZSO in NSKS s tem v zvezi poudarjata, da na Koroškem ni mogoče govoriti o naravni asimilaciji, republiko Avstrijo pa kritizirata, da ne more biti razbremenjena odgovornosti za razvoj v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Osrednji politični organizaciji tudi menita, da Avs- Zvezna v!ada pozitivno o rubriki SV v nemščini * * * v letu 1988. ZSO in NSKS v svojem stališču nadalje kritizirata, da sistem avstrijskega prava za narodnostne skupnosti v praksi sloni na priznavalnem pricipu, kar pa med pripadniki narodnostne skupnosti povzorča stalni priznavalni pritisk. Nadalje je izražena želja, naj javne ustanove končno ustvarijo take pogoje, ki bodo slovenščini na Koroškem zagotavljalji ustrezni razvoj. Slovenski organizaciji v stališču k poročilu zvezne vlade tudi ugotavljata, da je slovenska narodnostna skupnost na številnih družbenih področjih, ki pa so bistvenega pomena za ohranitev in razvoj etnične identitete, še ZSO in NSKS kritično trija po podpisu Avstrijske državne pogodbe leta 1955 ni ustvarila pogojev, ki bi manjšinam omogočali nemoten razvoj. Obema največjima strankama na Koroškem očitata, da se nista odločno uprli ncmškonacionalemu in manjšini sovražnemu taboru, kar dokazuje odprava obveznega dvojezičnega pouka leta 1958, podiranje dvojezičnih krajevnih napisov leta 1972, sprejetje zakona o narodnostnih skupinah leta 1976, in kot zadnji višek sprejetje ločevalnega šolskega zakona Dvojezičnost na prehodih Ljubelj in Jezersko! Na opozorilo in zahtevo zastopnice manjšin v ZAL mag. Terezije Stoisičeve bodo uradne razglasne table na mejnih prehodih Ljubelj in Jezersko -čeprav z večdesetletno zamudo - vendarle postale dvojezične! Notranji minister dr. Franz Loschnak je predsedniku avstrijskega parlamenta dr. Heinzu Fischerju te dni sporočil, da je „z obžalovanjem sprejel na znanje", da zakon o dvojezičnih topografskih napisih na omenjenih mejnih prehodih ni izpolnjen. Zato je ukazal, da se uradne razglasne deske takoj dopolnijo s slovenskimi napisi. Le kateri minister ho posredoval, da bodo postavljene tudi druge, kjer jih predvideva zakon? vedno prepuščena sama sebi ter da so perspektive za koroške Slovence tudi iz vidika gospodarske šibkosti njenih institucij neugodne in malo obetajoče. „Po naši oceni smo trenutno še daleč od tega, da bi lahko razvijali klimo, ki bi zagotovila in razvijala družbeno sožitje ljudi različnih jezikov in kultur na osnovi enakopravnosti in enakih možnosti", je rečeno v stališču ZSO in NSKS. Zahvala Pripravljalni odbor XII. spominskega pohoda „Po poteh Domnove čete" na Komelj se iskreno zahvaljuje vsem soorganizatorjem pohoda, podjetjem ustanovam in organizacijam, ki so ga finančno podprla, moškemu pevskemu zboru „Foltej Hartman", harmonikašem ter vsem pohodnikom od blizu in daleč, ki so s svojo udeležbo prispevali, da je tudi letošnja spominska prireditev za padle partizane in žrtve fašističnega terorja vsestransko uspela. Hrvati niso za manjšinski mandat! Avstrijska zvezna vlada v svojem najnovejšem poročilu o položaju narodnostnih skupnost v Avstriji obravnava tudi situacijo medijev na narodnostno mešanih ozemljih. V poročilu je zapisano, da nemško govoreči printmediji v Avstriji le občasno poročajo o položaju narodnostnih skupnostih ter da so bili poskusi vključevanja prispevkov v jezikih narodnostnih skupnostih neuspešni. Obratno pa je mogoče zabeležiti posamezna, toda kontinuirana prizadevanja za informiranje nemško govorečih bralcev v medijih avstrijskih narodnostnih skupnostih. Zvezna vlada s tem v zvezi posebno izpostavlja redno rubriko Slovenskega vestnika za nemško govoreče bralce. Pozitivna ocena za prizadevanja našega uredništva, namreč preseči in premagovati jezikovne meje ter nemško govorečim sodeželanom, sosedom razlagati in predstavljati težnje slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, nas veseli, potrebno pa bi bilo, da bi sc v določenih in kompetentnih organih tudi razmišljalo o bolj učinkoviti podpori medijem narodnostnih skupnostih. Ugotovitev zvezne vlade v poročilu, da avstrijske narodnostne skupnosti nimajo dnevnika. je dokaz za skrajno omejene finančne možnosti vseh v Avstriji živečih etničnih manjšin. Zato politični predstavniki in uredniki manjšinskih medijev v Avstriji v bodoče pričakujejo večjo naklonjenost zvezne ter tudi deželne vlade za težnje in probleme medijev narodnostnih skupnosti v Avstriji. -kan Hrvaško kulturno društvo, Društvo hrvaških časnikarjev, Hrvaško-gradiščansko društvo na Dunaju, Hrvaški akademski klub. Kulturni in dokumentacijski center v Nebersdorfu. Komite za pravice gradiščanskih Hrvatov ter Ljudska visoka šola gradiščanskih Hrvatov so prezi-diju avstrijskega parlamenta poslali pismo, v katerem se odločno izrekajo proti peticiji za direkten manjšinski mandat, ki jo je vložil avstrijski center za narodnostne skupnosti na Dunaju. Razprava o peticiji je privedla do političnega spora med zastopnico manjšin pn ZAL Terezijo Stoisičevo ter zastopnikom manjšin v Avstrijski ljudski stranki Paulom Kissom, ki je dejal, da je njegova stranka peticijo vložila v imenu vseh narodnostnih skupnosti. Pikantno ob robu: Hrvaško kulturno društvo, ki je Kis-sovi stranki zelo blizu, je med tistimi organizacijami, ki odklanjajo direkten manjšinski mandat, saj bi - tako menijo nasprotniki peticije -avstrijske večinske stranke razrešil odgovornosti za razvoj narodnostnih skupnosti v Avstriji. „7o /ate und to /irr/e" (..prepozno in prema/o") /e .svo/čn.s označi/ ameriški prt'r/.sc<7uik ITi/son znda/i po^ku^ nv.stro-ogr.ske monarhije, da bi .s/ovan.sbini narodom dodc/i/a več pravic v svojem okviru in tako še reši/a .svoj obstoj. Podobno vei/n za že davno potrebno izjavo zveznega kanc/etja Lranirzkc-ga, ki jo je poda/pred avstrijsko n; par/atnentotn v zvezi s .sokrivdo Avstrije in Avstrijcev ob z/očinib tretjega rajba /besedi/o izjave g/ej na posebnem mestu j. Da je taka izjava pri.s7a precej prepozno, ni Lranit-zkijeva krivda; da je izpad/a površno - vp/etena v ana/izo avstrijske zunanje po/itike -so mu očita/i stevi/ni komen- KOMENTAR dr. Francija Zsvittra A nib tretjega rajba je treba videti v /uči prizadevanj A vstije za vstop v EN, v /uči nevetjetnib izjav prejšnjega koroškega deže/nega g/avar-ja. v /uči IVa /db cim o v ega prcdseduišfva v Avstriji. Neoporečen kakor njegova anti/aš/stična mise/nost je tudi Vranitzkijev po/itični pragmatizem; če se je torej /e opogumi/ za tako izjavo, je ŽE DAVNO POTREBNA tZJAVA tatorji mednarodnega tiska, od Neue Zuricber Zeitung preko .Saddeat.sche Zeitung tja do ang/eškib in ameriških časnikov. Lrnuitzkijcvc besede g/ede sokrivde Avstrijcev ob z/oči- to razum/jivo samo zato, ker se točno zaveda, da Avstrija s/ej ko prej trpi v mednarodni javnosti pod pečatom neprebavljene rjave zgodovine. /n tako je naše/ izhod, da v neki vsakdanji par/a-mentarni diskusiji vp/ete odstavek o sokrivdi Avstrije, ki ga /ahko avstrijski ambasadorji ob vseh pri/ožnostih po svetu citirajo kot izjavo avstrijskega par/amenta in ki jo po drugi strani v Avstriji sami skoraj nihče doce/a ne zaznava. Z izjemo tistih, katerim je bi/o še to preveč; da se ko/umnist časopisa s kratico „KZ" ob tem razburja, je bi/o pičakovati; da se g/avni urednik osrednjega g/asi/a A v^trijske /jadske stranke ob tej izjavi zažene v osebne ža/jivke, je že bo/j pretresljivo in je hkrati prva izkušnja za novega /judskostran-kinega predsednika //useka. Lraaitzkijcva izjava v prag-matično-po/itičnem žiu/je-nju. kateremu se je zapisa/, ne zagotav/ja, da je vo/k sit m koza ce/a. GLOSA iz/očan/e „A7/ada socin/na demokracija" na Koroškem in De/ovna skupnost .Avstrijske narodnosti v .S/V)" sta pretek/i ponede/jek priredi// podijsko diskusijo z na.s/ovom .dngos/avija -<-/uo vadiš? Na podij so bih povab/jeui/e novinarji/ke vseh koroških in dveh dunajskih dnevnikov h; g/avni urednik „Karntner Kirchenzeitung", vabi/a pa ni preje/ niti en zastopnik s/ovenskih medijev na Koroškem. 7/ote ah nehote.' organizatorji diskusijskega večera v Evropski hiši v Ce/ovcu, med njimi ža/ ce/o N/oven-ci, so spet enkrat k/onih nemški medijski premoči. „Eozobi/i" so na obstoj s/ovenskih medijev v deže/i, „poznbi/i", da se je koroško prebiva/stvo o dogodkih v ,S7ove/uji in dagos/a-vijiinjbrmira/oradiv.s/o-venskem jeziku. Novinarji, ki de/amo pri s/ovenskih medijih na Koroškem, smo ob takem načinu pozub/janjn - ah bo/je rečeno iz/ečonjn -razočarani in prizadeti. K/jab temu.' prepričani smo, da ta - za Koroško ža/ znači/en -pojav ne kaže na to, da sta m/adi socia/de-mokratski tabor in novoustanovljena De/ovna skupnost s/ovenskih socialdemokratov pod/eg/a ozki koroški stvarnosti. Prepričani pa smo tudi, da je treba opozoriti oz. odgovoriti na vsak pojav, ki kaže v to smer/ Kranj vabi na 41. mednarodni Gorenjski sejem PPC Gorenjski sejem in Gospodarska zbornica Slovenije, območna zbornica Kranj, vabita na 41. mednarodni Gorenjski sejem od 9. do 18. avgusta 1991 v Kranju. Otvoritev sejma bo 9. avgusta ob 10 uri. Rosa Jochmann -90 !et Predsednica socialističnih borcev za svobodo v Avstriji je praznovala visok življcnski jubilej: 90-lctnico! Njeno ime je bilo že v prvi avstrijski republiki tesno povezano z razvojem avstrijske socialne demokracije ter delavskega gibanja, saj je bila že leta 1933 izvoljena v najožji vrh avstrijske socilademokratskc delavske stranke. Kot prepričana antifašistka je bila v letih od 1940 do konca vojne internirana v koncentracijskem taborišču Ravcnsbrtick, po vojni pa se je v stranki zavzemala za izboljšanje položaja žensk na vseh področjih. .lubilantki ob visokem jubileju čestita tudi uredništvo Slovenskega vestnika. Kongres,,Narodne skupnosti v Evropi" v Žeiezni Kapii Posoj/7n/'ca-Bank Šent/akob v svoj/ nov/ podob/., Zadruga Kotmara vas - Posojitnica Šentjakob V novi „obieki" še več uslug strankam D// .se .s/ov/7/.sko powj:7/:/'šrvo /7/ za7/r/:ž/:/'.s'/ro pr/'zadeva za svoje s/ra/:ke, .s/// v zadaj//: dne/: .d' posebej dokaza// poyoj/7-/:;'ra v ^e/Ujakoba /a zadruga v Ko//nar/ /'//.s/. Obe ;/.sfa/;ov; .s/a /;a//:reč /ave^dra// precej deaarja v prenovo ^voj/k po.s/op;j. s /ca/ pa poveča/: f:/d/ adob/;o.sf /'/: poaadbo. V pr/d doa/ač/a/ /a faj/a: s/raz/Aa///. /c/ se bodo po.sb/zera/e aj/bove poa//dbe. KULTURNE NOViCE tzš!a številka 1/1991 revije Die Brucke Zaradi bolezni glavnega urednika prof. Ernsta Gaycrja je šele te dni izšla letošnja prva številka koroške kulturne revije ..Die Brucke" (Most). Dobra zadeva potrebuje svoj čas, pravi stari pregovor, ki pa ga potrjuje bogata in znanimiva vsebina prav te številke. Poleg opisa dveh velikih jubilejnih razstav na Koroškem (900-let-nica samostana v Šentpavlu ter 800-letnica mesta Spittal ob Dravi) je v novi številki kulturne revije vrsta zanimivih prispevkov. Herbert Huber in arhitekt dipl. inž. Karl Hackej obravnavata vprašanje urbanističnega planiranja in načrtovanja prometa v centralnem prostoru Koroške, glavni urednik KTZ dr. Hel!wig Valentin pa je ob 70-letnici smrti Georga Schonererja, „zve!i-čarja vsenemške ideje v Avstriji", kritično ocenil njegovo osebnost, ki je skozi desetletja veljala za ..velikega starega moža avstrijskega nemškega nacionalizma". Scho-nerer je s svojim radiklanim antisemitizmom v precejšnji meri tudi pripravil pot za kasnejši usodni razvoj v Avstriji. Evropi in v svetu. Številka posveča veliko pozornosti tudi problematiki gradbeništva iz javnih sredstev: mednarodno priznana arhitekta Michael Szyszko-witz in Karla Kowalski na več primerih pregledno ocenjujeta, kaj je v tem gradbeništvu sploh javnega. Posebno poglavje je tokrat namenjeno ..Nagradi dela 199 P', pobudi koroške Delavske zbornice, ki je za letošnjo temo izbrala pomen literature pri humanizaciji dela oz. delovnega mesta. Najnovejšo številko ..Mostu" dopolnjujejo prispevki Wolfganga Kocha o mišljenju Arnulfa Rainerja o Koroški v 50-tih letih ter o aktualnem kulturnem sporu v deželi, mag. Larissa Krainer razmišlja o mladem festivalu ..Novi glasbeni forum Vetrinj", ki se je uveljavil, Winfried Gindl pa v prispevku ..Koroško knjižno zrcalo" ocenjuje nove "Koncerti ob svečah" je naslov štirih koncertnih večerov, ki jih prireja Festival Radovljica na Graščini v spomin padlim pripadnikom slovenskih enot in brutalno pobitim civilistom v osvobodilni vojni junija in julija letošnjega tega. Prvi večerje oblikoval dr. Hermann Buchncr, ki je na raznih glasbilih predstavil zgodnjo evropsko glasbo od 12. do lb. stoletja. "Koncerti ob svečah", za Koroška letos že drugič prireja kongres ..Narodne skupnosti v Evropi - Svoboda v mnogovrstnosti". Prireditev z mednarodno udeležbo bo potekala 23. in 24. oktobra v Železni Kapli, ena njenih osrednjih tem pa bo ponovna predstavitev in razprava o modelu avtonomnega zastopstva slovenske narodnostne skupnosti na javnopravni osnovi, ki ga je izdelal univ. prof. dr. Peter Pernthalcr. Tako imenovani Pernthler-lerjev model je bil slovenski in koroški javnosti prvič predstavljen v okviru Koroških kulturnih dnevov decembra lani in je bil že tedaj deležen številnih kritičnih pripomb in tudi odločnih odklonilnih stališč. Poleg o Perntalerjevem modelu bo na kongresu tekla Agilni 'Vaščani pojo' iz Zgornje vesce nas vedno znova presenečejo z originalnimi idejami in izborom pesmi za svoj poletni koncert pri Košarju na Gori blizu Bil-čovsa. Pred dvema letoma so nam prepevali podoknice, lani so nam nazdravili z 'Na zdravje Vam', letos pa se bodo z vso simpatijo znesli nad ženskami. To je pa res lepo od 'Vaščanov', da nimajo 'Nič proti žanstvam'. Ni pa jim čisto verejti. Kdor jih pozna, ve. da znajo biti nadvse hudomušni. Zborovodja prof. Jožko Kovačič nam ni mogel/hotc! razkriti za kakšne pesmi gre, vendarle nam je šegavo namignil, da so vsebine teh pesmi nadvse izdatne, raznolike in 'iz življenja vzete'. Ker pa 'Vaščani' pojejo le stare pesmi, se ta tematika današnjih žensk ne tiče...ali pa le? Kakorkoli že; v soboto, 3. avgusta 1991, ob 20.30. uri nam bodo 'Vaščani pojo' pri Košarju na Gori predstavili katere so pokroviteljstvo prevzeli Milan Kučan, France Bučar, Lojze Peteric in Vladimir Černe, se bodo nadaljevali že danes zvečer, ko bo nastopil izraelski komorni ansambel Modus vivendi. V nadaljnjem sporedu sta še izraelski čembalist Shalcv Adcl (v petek) ter madžarski ansambel za staro glasbo Kccskes cnsemblc (v nedeljo). Vsi koncerti se pričnejo ob 20.30 uri. razprava tudi o vprašanjih sodelovanja narodnih skupnosti v zakonodaji in upravi ter o modelih vključevanja članov narodnih skupnosti v politične stranke večinskega naroda. Primerjavi o reševanju konkretnih manjšinskih problemov v drugih demokratičnih deželah pa bodo služili prispevki predstavnikov nemške narodnostne skupnosti na Danskem in danske narodnostne skupnosti v Nemčiji. Od strani slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem bodo na kongresu kot referenti sodelovali tajnik ZSO dr. Marjan Sturm, podpredsednik in tajnik NSKS, dr. Pavel Apovnik in mag. Marjan Pipp, ter predstavnik Delovne skupnosti ..Avstrijske narodnosti v .SPČ" Tomaž Ogris. svoj novi program 'Nič proti žanstvam'. Da pa hudomušne puščice ne bodo letele le v eno smer, so povabili folklorno skupino SPD 'Trta' iz Žitare vasi, da zapleše 'Babjo hojset*. Pa še rožanski duo Tonč in Lojz bosta vmes vpletala svoje viže. Po koncertu pa bo - po stari navadi - še dovolj časa in priložnosti, da se ob jedači in pijači prav po domače pokramlja in se spet 'zgliha' -če bo kaj zamere. Caritas prosi za pomoč v bom proti iakoh v Afriki Katastrofa lakote, ki grozi afriškemu kontinentu, utegne biti še hujša, kakor je bila tista v letih 1984/85. Glavni vzrok za to so izostajanje dežja in porušenje ekološkega sistema zaradi erozije tal oziroma napredovanja puščave. Svetovna organizacija za prehrano pri OZN FAO opozarja, da je v vsem sahclskem pasu brez takojšnje pomoči okoli 20 milijonov ljudi izpostavljeno smrti zaradi lakote. Posebno prizadete države so Etiopija, Sudan, Mali, Burkina Faso, Mavretanija, Senegal, Liberija, Angola in Mozambik. Samo v Etiopiji (v Eritreji in Tigraju) po izjavah skupine za pomoč grozi smrt zaradi lakote okoli 2,5 milijona ljudem. Koroška Caritas je svojo avgustovsko nabirko v celoti namenila pomoči Afriki in prosi za prispevke na konto 5587 pri Karntncr Sparkasse. Posojilnica-Bank v Šentjakobu ni le najstarejša slovenska posojilnica, temveč sploh najstarejša v Avstriji. V 109. letu svojega obstoja pa je sedaj spremenila tudi svojo zunanjo podobo, s katero zdaj daje ton celotnemu glavnemu trgu. Pa tudi poslovno je šentjakobska posojilnica dobro delovala, saj znaša njena bilančna vsota trenutno 90 milijonov šilingov, pričakovati pa je, da bo s svojimi poslovalnicami v Bačah in Podravljah ta rezultat še izboljšala. Kot prispevek k temu, da bi vzbudila še več zanimanja med prebivalci, lahko uvrstimo tudi pobudo vodstva šentjakobske posojilnice: povabila je namreč domače umetnike, da njene prostore olepšajo s svojimi deli. In res so se vabilu odzvali Gustav Januš, Valentin Oman, Hugo Wulz in Jakob Wiister, znani umetniki torej, ki bodo zagotovo tudi med obiskovalci posojilnice povečali zanimanje. Dodatno pa si stranke lahko ogledajo tudi „glavno knjigo Šentjakobske Posojilnice v Rožu", ki priča o zgodovini te najstarejše posojilnice v Avstriji. Leta 1984 so v Kotmari vasi zgradili stavbo Zadrugc-mar- ket, letos pa so jo pregradili, da bi kupcem lahko ponudili še več izbire. Dodatno so se povezali s tvrdko ADEG, tako da zdaj nudijo tudi njen kompletni program, ki sega od živil, preko orodja tja do gradbenega materiala. Toda tudi za kmete ima kotmirska zadruga široko ponudbo, tako da zadovoljuje tudi potrebe svojih prvotnih strank. Sploh ima zadružništvo v Kotmari vasi že dolgo tradicijo, saj so posojilnico ustanovili že leta 1907, prvo blagovno zadrugo pa leta 1946. Danes posojilnica deluje kot filiala Posojilnice-Bank Bil-čovs-Hodiše-Škofiče, medtem ko ima Zadruga-market sedež v Kotmari vasi, v Bil-čovsu in Šentjanžu pa svoji poslovalnici. Poslovodja kot-mirske zadruge Franc Turk skupaj s svojimi sodelavci upa, da se bo ugled zadruge še povečal in obljublja, da se bodo prizadevali za čim širšo ponudbo ter ..poslovanje v domačem vzdušju". Tako prijetna pa je bila tudi otvoritvena slovesnost, na kateri so spregovorili poslujoči predsednik zadruge inž. Hanzi Einspieler, kotmirski župan Hugo Gotzhaber ter odbornik EL Jože Wakounig. Zadruga-markef Kofmara vas sode/uje z <4DEG. Morda se bodo skupno /e še „nauč/7/" dos/edne dvojezičnost/... publikaojc. -kan Koncerti ob svečah Vaščani pojo -Nič prot žanstvam' Datum Kraj PR!RED!TVE Prireditelj Sreda, na Graščini KONCERT OB SVEČAH Festivat Ra- 31.7. vRadovtjici Nastopa: izraetski komorni dovtjica 20.30 ansambe! Modus vivendi četrtek. Breznikov kamp KUTURNI VEČER SPD Danica 1.8. obZabtatniškem Nastopajo: MePZ SPD Danica. 20.30 jezeru ansambel Korenika Petek. na Graščini KONCERT OB SVEČAH Festivat 2.8. vRadovtjici Nastop: Shatev Adet (čemba)o) Radovtjica 20.30 Sobota. pri Košarju NIČPRUETIŽANSTVAM Vaščan pojo 3.8. na Gori Nastopajo: fotktorna skupina SPD Trta 20.30 Tonč in Lojz, Vaščani pojo Sobota. v samostanu KONCERT Gata 3.8. 20.00 vDobrtivasi Nastopa: New Swing Ouartet Nedetja. POHOD NA OBtR SPD,.Vatentin 4.8. na Obirju V spomin Vatentinu Potanšku in Hermanu Vetiku Potanšek" - zbiratišče ob 11. uri na vrhu Obirja, nazaj grede piknik pri ..Marofu" Obirsko Nedelja, na Graščini KONCERTOB SVEČAH Festivat 4.8. v Radovtjici Nastopa: madžarski ansambet za Radovtjica 20.30 staro gtasbo KECSKES ENSEMBEL Ponedeijek gostitna KONCERT TAMBURAŠKEGA ANSAMBLA SPD SPD 5.8. Wrotich „Jepa-Baško jezero" Jepa-Baško jezero 20.30 v Ločah Torek. Gtedatiščev MATERtNSKA LJUBEZEN Ptesni theater 6.8. Landhausketterju Nastopa: Maria Konrad in tKARUS 21.00 v Cetovcu Zdravko Hadertap Ponovitev: v sredo. 7. avgusta. Sobota. pri Cingetcu Premiera igre SLEHERNtK (Jedermann) s v. SPD 10.8. na Trati Hofmanntata Borovtje 20.00 Ponovitev v nedetjo, 11.8. ob 20. uri Nedetja, pri Župancu POLETN! KONCERT Atpski k!ub 11.8. naObirskem Nastopajo: fantovski kvartet Obir 13.30 iz Šmarjete. Atpentrio Zettvveg Nedetja. tZLETNAJEPO SPDCeiovec, 11.8. V spomin na Jozija Miktavčiča KD ..Peter Markovič" zjutraj - ob 10. uri srečanje na vrhu. -14. uri gorska maša na Bteščeči. nastop skupine ..Vaščani pojo" Rožek Petek. v domu REZBARSTVO ZAREZOVANJE Sodatitas 16.8. v Tinjah Vodi: DietmarVVrieBnig 14.00 Do: 18.8. Nedetja. v domu SUKANJE IKON Sodatitas 25.8. v Tinjah Vodi: Anica Vrečar 15.00 Do: 31. avgusta. Nedelja, od doma OGLED PASIJONAAVŠMARTNEM Sodatitas 1.9. v Tinjah NA GRADIŠČANSKEM RAZSTAVE CELOVEC - Pri Joklnu - Zorka VVeiss - Loiskandl, mešane tehnike (do 16.8.) - Mohorjeva knjigarna - Miha Maleš, grafike - Gaterija v stoipu - Irena Polanec, stike - Galerija v Mestni hiši - Joseph Beuys, zasebna kolekcija ROŽEK - Galerija Rožek - Giselbert Hoke, dela (odprtje: 6.7., 19.30; do 4.8.) TINJE - Galerija Tinje - Margarete Mischkulnig, mešane tehnike (do 3. 9) SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA v Celovcu skupaj z OSNOVNO ŠOLO VUZENICA razpisuje 21. koroško !ikovno kolonijo miadih -letos na Radišah Kolonija bo v času od 21. do 25. avgusta 1991 v Kulturnem domu na Radišah. Sodelovali bodo otroci iz Vuzenice, Trsta, l[Orabja in Koroške. Stroške udeležbe krijeta organizatorja. Udeleženci naj bi bili stari med 9 in 15 let (sprejeli pa bomo tudi mlajše, če imajo veselje do likovnega ustvarjanja). Udeležence bomo porazdelili po družinah na Radišah. Za udeležence iz Koroške prenočišč na Radišah ne moremo preskrbeti. Tisti, ki so doma v bližnji okolici, naj bi se na Radiše vozili, za tiste iz oddaljenih krajev pa bomo preskrbeli prenočišča v bližnji okolici Radiš. V primeru, da bi glede tega nastali problemi, bomo poskrbeli za prevoz na Radiše in domov. Prijave sprejema Slovenska prosvetna zveza. Prosimo za čimprejšnje prijave, po telefonu 0463/514300-20 ali pismeno na Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu, Tarviser Stralle 16,9020 Celovec. Delavska zbornica razširita servis CELOVEC. Delavska zbornica v Celovcu je povečala svojo servisno in posvetovalno ponudbo. Na področjih delovnega in socialnega prava ter varstva potrošnikov (Konsumentenschutz) bo strokovnjak odslej na voljo vsak četrtek tudi zvečer od 16.30 do 19.30. Posvetovanje je brezplačno, če imate na teh področjih kakšen problem, pa se lahko pozanimate oziroma s strokovnjakom posvetujete tudi po telefonu (0463/ 5870). V tej zvezi delavska zbornica še opozarja, da bosta knjižnici v Beljaku in Celovcu odslej odprti tudi ob petkih popoldne (v Beljaku od 12. do 16. ure, v Celovcu od 11. do 16. ure). Knjige si lahko izposodite brezplačno. FESTIVAL RADOVLJICA 1991 sreda, 31.7.1991: Modus Vivendi - tzracl-ski komorni ansambel, židovska glasba skozi stoletja; petek, 2.8.1991: Shalev Adel (Izrael): čembalo,dela Johanna Sebastiana Bacha; nedeija, 4.8.1991: Kecskes Ensemhle -madžarski ansambel za staro glasbo, Janos Kajoni: Cantionale Catholicum (1976). Čatni svet: Milan Kučan, dr. France Bučar, Lojze Peterle, ing. Vladimir Černe. SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Mikschaltee 4, telefon (0 463) 32385 - 9020 Celovec Knjižnica je odprta: ob ponedeljkih in torkih od 10. do 18. ure, ob sredah, četrtkih in petkih od 8. do 16. ure. Knjižna zbirka ,,S prvo malo enciklopedijo do učenosti" 1) Na kolesih in krilih. - Murska Sobota : Pomurska založba, 1990.-87 str. : barvne ilustr. 2) Narava. - Murska Sobota : Pomurska založba, 1990. -87 str. : barvne ilustr. 3) Nebo in zemlja. - Mur ska Sobota : Pomurska založba, 1990. - 87 str. : barvne ilustr. 4) Neutrudne živali. - Mur ska Sobota : Pomurska založba, 1990. - 87 str. : barvne ilustr. 5) Odjutradojutra.-Mur ska Sobota : Pomurska založba, 1990. - 87 str. : barvne ilustr. 6) Življenje v vodi. - Mur ska Sobota : Pomurska založba, 1990. - 87 str. : barvne ilustr. Obvestilo: Slovenska študijska knjižnica bo meseca avgusta zaprta! n 14 29 15 44 45 (20) Joker: 076923 h. j. Govorilne ure Urad za pokojninsko zavarovanje delavcev sporoča, da bodo meseca julija govorilne ure v Pliberku 18. julija od 11.30 do 14. ure v pisarni delavske zbornice ter v Beljaku, 23. julija od 8. do 12. ure v pisarni delavske zbornice. Teden mladih umetnikov V Mladinskem centru na Rebrci je spet napovedan kratek čas. Od 29. julija do 3. avgusta se tam šolajo mladi umetniki in tudi tisti, ki jim gre zgolj za zabavo in srečanje z vrstniki. Na tednu mladih umetnikov rišejo, pojejo, plešejo, slikajo in brkljajo z znami učitelji, umetniki in pedagogi. Med njimi so Valentin Oman, Saša Kump, Gabriel Lipuš in Barbara Moese-neder. Za živ žav v Mladinskem centru pa bodo prav gotovo poskrbeli otroci sami, saj so počitnice. Reportažo o tednu mladih umetnikov boste v radiu slišali prihodnji ponedeljek. V Sreda, 31.7. Glasbena sreda 18.10—19.00 Večerna 21.05-22.00 ..Poletje v glasbi" (mag. Andrej Feinig) Četrtek, 1.8. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 2.8. Grafični bienale Sobota, 3.8. Od pesmi do pesmi -od srca do srca Nedelja, 4.8.6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel: (mag. Mirko Isop) 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. Ponedeljek, 5.8. Teden mladih umetnikov na Rebrci - reportaža 12t X2X !!X 211 Stava: 3:2. 0:1. 2:1. 0:0 b. j. Torek 6.8. Partnerski magazin. SLOVENSM VESTNIK Nadstrankarski časopis koroških Slovencev Uredništvo/Redaktion: Tarviser StratSc 16. 0021) Celovcc/Klagenfurt. Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Glavni urednik/Uhefredakteur: Ivan P Lukan Urednik : Andrej Kokot. Izdajateij in založnik/Herausgelter und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Tarviser StratSc t6,9020 Celovec/Klagcnfurt, tete-fon 0463/514300, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o j. Drava, Tarviser StratSc 16, 9020 Cclovec/Ktagcnfurt, Avstrija, tetefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, tetefaks0463/5143007). Oglasi/Anzeigen: Tarviser StraBc t6. 9020 Celovcc/Klagenfurt. Avstrija, telefon 0463/5 [4300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/5143007 L Zastopstvo ra Jugoslavijo: ADIT-DZS, Gtonarjeva 8.6)000 Ljubtjana. Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/3) 1)23. t Od Berlina do Budvšina Pevski zbor „Rož" v gosteh pri Lužiških Srbih G6yav//an]o ^pom/n^A/ zap/s v /;ada//cva/;p< o potovaaya d; gostovanja Mešanega pevsAega zdora „Rož" v prej'šn/7 /Ve/nšA/ de/noAradčn/, zdaj' zdražen/ č/en;č/j/. E/secpo/eg nastopov s//-Aov/to op/saje vt/se, sepog/adja v ozadja (zgodo v/nsAa, soc/a/-/;aj ne/nšAe d/ažde ;/; predvsem v Aa/tarnopodt/čno s/taac/jo tantAaj' z/več/d Laž/šA/d ^rdov. Pr/spevA/ so neon dodrodošd, Ja z nj/na pog/edanto prt'Aro ;7;/dr/nat/vnega z/da ožje /čoro-šAe, dra/cent pa j't'd pr/poročanto za po zor/; o dra/;j'e. Uredništvo ZA NAŠE PLANINCE Slovenski planinci v Beneški Sloveniji 4. de! Če se je hote! izučiti obrti, se je moral potujčiti, zatajiti je mora! svoje poreklo. Srbi so torej bili ljudstvo brez vsakih pravic. Nemška miselnost in gospodovalnost se je zagrizeno širila in prezirala vse, kar ni nemško. Tako srbsko pleme Dalemincev, ki je bilo najbolj izpostavljeno ponemčevalnemu pritisku, ni vzdržalo in je zgorelo v nemškem ognju. Naslednji udarec je bila tridesetletna vojna in njene posledice. Pokrajina je bila izropana, srbsko ljudstvo pobito ali pregnano. Na zapuščeno zemljo so naseljevali nemške kmete. Okrog srbske Lužice se je sklenil strnjen pas, poseljen z Nemci; srbska deželica se je spet zmanjšala. Leta 1815 je bila Lužica razdeljena: Doljna Lužica je pripadla Prusiji, Gornja pa Saški. Število Lužiških Srbov se je zmanjšalo z 250.000 na 160.000. Piše: Mita Industrializacija Lužice je deželo še tesneje navezala na Nemčijo. Razvijajoči sc kapital je bil samo v nemških rokah. Ker Lužiški Srbi niso imeli svojega kapitala, si tudi niso mogli ustvariti svoje bur-žoazije. Germanizacija se je nadaljevala v duhu junkerske Prusije, v šovinizmu in zaničevanju vsega, kar ni nemško. Politiki se je pridružila cerkev: v župnije s srbskim prebivalstvom so pošiljali nemške duhovnike. Tudi v šolah je bila uporaba srbskega jezika prepovedana; kdor ni ubogal, je bil tepen, starši pa so morali plačati kazen. V teh hudih razmerah so Lužiški Srbi začeli ustanov-ljati društva z namenom, da za vsako ceno ohranijo luži-škosrbstvo. Leta 1904 so v Budyšinu postavili Srbski dom (med drugo vojno so ga nacisti porušili), 1. 1912 so ustanovili Domowino, ki je razen združitve srbskih društev imela še dve nalogi: skrb za kulturo in izobraževalno delo med ljudstvom. Po prvi svetovni vojni je vodstvo Lužiških Srbov zahtevalo samostojno luži-škosrbsko državo, vendar na mirovni konferenci o tem sploh niso razpravljali. Edini rezultat lužiškosrbskih prizadevanj za svobodo je bil 113. člen tako imenovane „wei-marske ustave": „Tuje govoreči deli prebivalstva države ne smejo biti z zakonodajo ali upravo moteni v svojem svobodnem, ljudskem razvoju, posebno ne v rabi svojega materinega jezika pri pouku, kakor tudi na v notranji upravi in pravosodju". Lepe besede, toda ostale so samo hujšega terorja, nasilnega iztrebljanja slovanskega otočka sredi nemškega morja, čas, kakršnega mali slovanski narod kljub hudi preteklosti še ni doživel. Z Luži-škimi Srbi so se polnile ječe in taborišča veliko so jih preselili v notranjost nemške dežele. Vse Lužiške Srbe so nameravali preselili iz Lužice v generalni governement" in jih izrabljati kot prave sužnje. Zlom fašizma je preprečil najhujše. Po vojni so se odprla stara vprašanja: ali naj Lužica postane samostojna država, ali naj se priključi češkoslovaški državi, ali naj ostane v sklopu nemške države? Zahteva po samostojni državi je bila utopična; zagovorniki te rešitve pač niso upoštevali, da so v narodnostno mešani Lužici v veliki večini Nemci. Končno se je leta 1946 vodstvo Domowine sporazumelo z Enoto socialistično stranko Nemčije: zgodovinski razvoj je narekoval nadaljnje skupno življenje ob enakih pravicah za vse. Saški deželni zbor je leta 1948 sprejel zakon o varstvu pravic srbskega prebivalstva, imenovan tudi „srbski zakon", po katerem so Lužiški Srbi popolnoma enakopravni z Nemci, zagotovljen jim je bil neoviran razvoj političnega in kulturnega življenja, v smislu leninističnih načel so dobili tudi vso gmotno pomoč. Zdaj, po nemški združitvi, pa so Lužiški Srbi v skrbeh za nadaljnje 9. junija smo slovenski planinci v gorski vasi Tipana v Beneški Sloveniji slovesno praznovali 20. srečanje zamejskih planincev s planinci iz Slovenije. Tokrat so se na pobudo Planinske zveze Slovenije srečanja udeležili tudi zastopniki društev, ki delujejo v zdomstvu. Letošnje srečanje, ki ga je pripravilo Beneško planinsko društvo, je bilo prisrčno in zelo dobro pripravljeno, tako da zasluži vse priznanje. Predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar je v svojem govoru izrazil potrebo po tesnem prijateljskem medsebojnem sodelovanju z vsemi slovenskimi planinci po svetu in jim ob tej priložnosti izročil priznanja. Planinsko srečanje so z navdušenjem pozdravili tudi župan občine Tipana, visoki predstavniki tolminske in idrijske občine ter še cela vrsta drugih govornikov. Vsi so naglasili pomembnost takih srečanj, kjer državna meja in različnost jezikov nista nobeni oviri. Bili smo prijetno presenečeni nad prisrčnim vzdušjem, ki vlada med slovenskimi domačini in občino ter občinami v Sloveniji. Medtem ko je uradni del potekal popoldne, je bilo dopoldne mogoče rekreativno udejstvovanje, in sicer vzpon na Breški Jalovec ali izlet k izviru reke Nadiže. Naša koroška skupina pod vodstvom predsednika Han-zeja Lesjaka je obiskala izvir Nadiže, ki se v bližini Jadranskega morja pridruži reki Soči (za vzpon na Breški Jalovec smo bili v časovni stiski, tako daje pade! v vodo). Med številnimi udeleženci, bilo nas je preko 500, je bil tudi 80-letni Jeseničan Janez Kotnik, korenina, ki je sodeloval na vseh dvajsetih srečanjih in bil tudi njihov pobudnik. Lepo uspelo prireditev so popestrili šc jeseniška godba na pihala, folklorna skupina Triglav z Jesenic ter domači pevski zbor iz Tipane. Za zaključek je bila še prijetna družabnost, polna prisrčnosti - skratka uspelo planinsko slavje. Spet smo imeli priložnost srečati se s starimi planinskimi tovariši, obujati spomine ter navezovati stike z novimi prijatelji. Z zadovoljstvom pa smo tudi ugotovili, da Beneško planinsko društvo po nekaj -letnem premoru spet vlaga znatne in vidne napore za obnovitev svoje planinske dejavnosti. Pri tem prizadevanju mu želimo mnogo uspeha. L.U. Uspela delovna akcija V času od 13. do vključno 16. junija so naši planinci na planini Bleščeči, kjer imajo svojo planinsko postojanko, Kočo nad Arihovo pečjo, izvedli uspelo delovno akcijo. S posebnim premazom so zaščitili zunanje stene koče, obnovili dotrajane klopi na južni strani in z belo oziroma rdečo barvo prepleskali okenske okvire in krila. Akcijo je vodil prizadevni planinec in prijatelj naše planinske koče Ciril Smole z Dunaja. Koča nad Arihovo pečjo na Bleščeči je odprta ob sobotah (najkasneje od 17. ure), nedeljah in praznikih. Med tednom, ko v njej ni dežurnega, lahko kočo najamete (kuhinja, jedilnica, spalnica in klet). Rezervacije sprejema gospodar koče Tomaž Miki iz Svaten, tel.: 04253-522. Naročite in širite "Slovenski vestnik" na papirju. uveljavljanje v nekdanji NDR V času nacizma pa se je za doseženih pravic. Lužiške Srbe začela doba naj- DALJE PRIHODNJIČ C/an/ Mešanega pevskega zbora „Rož"