GLEDALIŠKI LIST
SEZONA
1©23'24
ŠTEVILKA’ 15
IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
t
j
■Or	■	if*'—II	Lij
K05TR UUKRŽinOUlČ j
LTUBLIFinF), Dunajska cesta šteu. l/a Palača Ljubljanske kreditne banke
Trgouina močnih čeuljeu in usnjatih izdelkou:
= Listnice - Damske torbice =
Potoualni usnjati predmeti i. dr.
LSamoprodaja in zaloga izčelkou touarne ,,PETOUlFV‘, d. d. g 3«=*—*	    gj
Jadranska tta
BEOGRAD
Dionička glav. .. Din 60,000.000 Rezerva......... Din	30,000.000
Podružnic«:
Bied, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Her-cegnovi, Jelša, Jescnice, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Prevalje, Sarajevo, Split, ŠibeniK, Tržič, Zagreb,
Ainerikanski odio.
Naslov za brzojavke: Jadranska
Afiliirani zavodi:
Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar; Frank Sakser Stale Bank, Cortland Street 82, New-York City, Bane o Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofogasta, Punta Are-nas, Puerto Natales, Porvenir.
■
%
Naffinejša svetlobna telesa —............................—s—
za stanovanja, vile, banke, bar«, kine itd. kakor:
lestence, namizne, stoječe svetiljke itd. itd.
v vsakem poljubnem glogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu Itd. edina jugoslovenskji
Svetlobna industrija „VESTA“. Haročila sini n ittlji „VESTB“t Ljubljiai, RiiadvBPshi ll. BI.
SPORED.
DRAMA.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Torek,	22. januarja Zaprto.
Sreda,	23.	„	Hamlet....................Red	D
Četrtek,	24.	„	Othello...................Red	F
Petek,	25.	„	Zaprto.
Sobota, 26.	„	Golobček..................Red A
Nedelja,	27.	„	ob 3. uri popoldne Mogočni
prstan....................Izven
Nedelja, 27.	„	ob 8. uri zvečer Osma žena	Izven
Ponedeljek, 28.	„	Hamlet....................Red C
OPERA.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Torek, 22. januarja	Gosposvetski sen.............Red C
Sreda, 23.	„	Suzanina tajnost — Mozart
v	inSalieri	—	Gianni	Schicchi	Red E
Četrtek, 24.	„	Zaprto. (Generalna vaja.)
Petek, 25.	„	Traviata..................Izven
Sobota, 26.	„	AYda......................Red F
Nedelja, 27.	„	Traviata............   .	.	Izven
Ponedeljek, 28.	„	Zaprto.
Uprava si pridržuje pravico spremembe sporeda in zasedbe.
v. BEŠTER ATELJE „HELIOS“
Oglejte si slike, Aleksandrova cesta 5
Priporoča se I Hfl V I največja zaloga
oblek na
J. Maček
Aleksandrovi cesti
tvrdka Ua IVIiiUUIl samost. 12
Začetek ob 8.
Konec ob pol 1Ž.
HAMLET
kraljevič danski.
Žaloigra v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Ivan Cankar.
Režiser: O. ŠEST.
Klavdij, kralj danski.........................................g. Skrbinšek
Hamlet, sin prejšnjega in	nečak sedanjega kralja ... g.	Rogoz
Polonij, prvi komornik........................................g.	Lipah
Laertes, njegov sin...........................................g.	Kralj
Horacij, Hamletov prijatelj...................................g.	Peček
Voltimand,	................................g.	Markič
Kornelij,	................................g.	Kumar
Rozenkranc, dvorniki	................................g.	Drenovec
Gildenstern,	................................g.	Smerkolj
Osrik,	.................................g. Sancin
Plemič........................................................g. Bertok
Marcel, \ .	(.....................................g.	Medven
Bernardo, / častni a j........................................^	Sancin
Frančiško, vojak..............................................g.	Smerkolj
Rajnold, sluga Polonijev......................................g.	Cesar
Fortinbras, kraljevič norveški................................g.	Gregorin
Duh Hamletovega očeta, prejšnjega kralja Hamleta. . . g.	Terčič
Prvi igralec............................................•	.	.	. g. Danilo
Drugi igralec.................................................g.	Sancin
Tretji igralec................................................g.	Kumar
Igralka.......................................................gna Gorjupova
Sluga.........................................................g. Bertok
Duhovnik......................................................g. Markič
Prvi grobar...................................................g. Plut
Drugi grobar..................................................g. Cesar
Gertruda, kraljica danska in Hamletova mati...................ga Marija Vera
Ofelija, Polonijeva hči.......................................ga VVintrova
Osebe v igri:
Prolog........................................................g.	Kumar
Kralj  .......................................................g.	Danilo
Kraljica......................................................gna Gorjupova
Lucijan, kraljev nečak........................................g. Sancin
Gospodje in gospe z dvora, častniki, vojaki, sluge.
Vrši se v Helsingoru na Danskem.
Glasbo zložil A. Balatka. — Po tretjem dejanju daljša pavza.
- 2 -
Začetek ob 8.
Konec krog pol 12.
OTHELLO.
Tragedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Prevel Oton Župančič.
Režiser: O. ŠEST.
Beneški dož......................................g. Lipah
Brabantio, senator...............................g. Skrbinšek
Prvi senator.....................................g. Medven
Drugi senator....................................g. Sancin
Graziano, Brabantijev brat.......................g.	Cesar
Lodovico, Brabantijev sorodnik...................g.	Drenovec
Othello, plemenit zamorec v beneški službi . g. Putjata
Cassio, njegov pobočnik..........................g. Kralj
Jago, njegov praporščak..........................g. Rogoz
Roderigo, beneški plemič.........................g.	Gregorin
Montano, namestnik na Cipru......................g.	Peček
Desdemona, Brabantijeva hči, Othellova žena ga Marija Vera
Emilija, Jakova žena.............................ga Juvanova
Bianca, Casijeva ljubica.........................gna M. Danilova
Glasnik..........................................g. Terčič
Plemiči, vojaki, senatorji, godci.
Prvo dejanje se godi v Benetkah, naslednja na Cipru. Glasbo zložil g. Balatka.
Po prvem in četrtem dejanju daljša pavza.
modni salon damskih klobukov
ANGELA PEK OLJ
ALEKSANDROVA CESTA 12
se priporoča velecenjenim damam	—
Specialna trgouina damskega in moškega sukna Zaloga belega blaga
losip Bedrač .51?.^°.!?..^°^...^:...?..?
- 3 -
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
GOLOBČEK.
Tragikomedija v treh dejanjih. Spisal John Galsworthy. Prevel O. Šest.
Režiser: B. PUTJATA.
Krištof Wellwyn, slikar...............................g. Lipah
Ana, njegova hči......................................ga Wintrova
Guinevere Megan, cvetličarka..........................gna Ježkova
Rory Megan, njen mož..................................g.	Drenovec
Ferrand, tujec........................................g.	Putjata
Timson, bivši kočijaž.................................g.	Kralj
Edvard Bertley, pastor................................g.	Jerman
Alfred Calway, profesor...............................g.	Gregorin
Baron Thomas Hoxton, sodnik...........................g.	Peček
Stražnik..............................................g.	Cesar
[......................................g.	Bertok
Trije nosači  ........................................g.	Kumar
l......................................g.	Sancin
Prvo dejanje na božični večer, drugo na Novega leta dan, tretje dejanje pa prvega aprila. Vrši se v Londonu.
7 O Ho mo in I Do®li so novi francoski modeli „POIRET“
Ld UdlllG III I	Brata Brunskole
70 nnonnrifl I konfekcija in splošno specialno krojaStvo po meri
Lu jjUu|JUl]u ■ v Ljubljani, Židovska ulica štev. 5
Združene mlekarne, d. d.
Centrala slovenskih mlekarn.
o o
Ima stalno «-S vseli vrst, na-v zalogi a «	-*• mizno ln čajno
Ljubljana, Vojaška ul. 10. maslo, mleko
na debelo in drobno, ki ga dostavlja o o o o o a Telefon 446. a o a o a a aoaaa strankam 11 a dom. o o o o o
Začetek ob 3.
Konec ob' 6.
MOGOČNI PRSTAN.
Narodna pravljica z godbo, petjem in plesom v štirih dejanjih (sedmih slikah). Spisal Fran Milčinski. Glasbo zložil Viktor Parma.
Kapelnik: FR. BAUER.	Režiser: A. DANILO.
Kraljica belih vil...............................ga Marija Vera
Vila Dragomila...................................gna Slavčeva
Prva vila, >	,..............gna Juvanova
Druga vila, čuvarice zakladov ...................gna Ježkova
Tretja vila, I	I..............gna Kramarjeva
Prvi škrat.......................................gna Tilka Jezeršek
Drugi škrat......................................gna Heda Janc
Tretji škrat.....................................gna Rezi Brcar
( ar Aleš, eno manj nego	deseti.................g. Lipah
Princesa Viola...................................gna M. Danilova
Minister Rigomir.................................g. Skrbinšek
Minister Rogoslav................................g. Plut
Strežaj carja....................................g. Bertok
Deveti kralj.....................................g. Peček
Minister Mehmed..................................g. Kralj
Prvi suženj, ^	j......................g. Terčič
Drugi suženj, j zamorca ^........................g Markič
Kraljev sluga....................................g. Kumar
glasnik..........................................g. Danilo
Prvi mož iz naroda...............................g. Sancin
Drugi mož iz naroda..............................g. Medven
Stražar..........................................g. Smerkolj
Majka Marta....................... ..............gna Rakarjeva
Stanko, njen sin.................................g. Drenovec
Kuža Zvestin.....................................g. Medven
Muca Liza........................................gna Hillejeva
Evfemija, roj. von Prezeltaig....................ga V.Danilom—fa Jmom
onček,	.......................gna Gorjupova
....................g. Windiš
....................g. Marn
....................g. Smerkolj I.
Tinček.
Binček,
Markec,
Mirkee,
njeni otroci
g. Smerkolj II.
Zakleti mladeniči.....................................gg.	Jan, Medven, Jerman
Janičarji, odaliske, narod. prst8' 1 ^met)itna kupčija. 2. Zahvala kraljice vil. 3. Čudeži mogočnega ana. 4, Neprijeten gost. 5. V sovražni oblasti. 6. Potujoči umetniki. ^	7.	Vsemogočna ljubezen. Rešeni.
prvim dejanjem mimodrama o našem ljubem kruhku. Izvaja baletna šola. ese aranžiral baletni mojster g. Trobiš. — Deloma nove kulise naslikal
g. Skružny.
Sodeluje del muzike dravske divizijske oblasti.
5 —
Začetek ob pol 8.
Konec ob 10.
Gosposvetski sen.
Narodna opera v dveh dejanjih s predigro. Besedilo spisala skladatelj in Franjo Roš. Vglasbil: Risto Savin.
Dirigent: A. BALATKA.	Režiser:	O.	ŠEST.
Dušan............................g. Betteto — Zupan
Bernard, knez Korotana in Kranjske marke........................g. Sowilski
Kneginja, njegova mati ....	ga Smolenska
Otokar I. Premisi, kralj češki . .	g. Pugelj
Juta, njegova hči ...... .	ga Lewandovska
Grofica Andeška..................ga Borova —	Ropasova
Margareta, njena	hči............ga Rewicz —gna	Kattnerjeva
Mojmir, vitez, Bernardov prijatelj	g. dr. Rigo
Pastovčan,)	(............g. Debevec
Gradekar, J 'vme^a	^...........g. Banovec
Gosti, lovci, ljudstvo, vojaki.
Predigra se vrši v sedanjem času, prvo in drugo dejanje na Krnskem gradu in Gosposvetskem polju.
Nove dekoracije: slikama Narodnega gledališča pod vodstvom
g. Skružnyja.
Prolog: Dušan gleda v duhu slavno preteklost svojega naroda na Gosposvetskem polju. Zasanja o Bernardu, knezu Korotana, o Juti, hčerki češkega kralja Premisla. in — stopi mednje in vodi njih usodo.
Prvo dejanje: Knez Bernard se zaljubi v Margerito, grofico An-dešlco. Dušan, ki pozna Margeritino srce, mu svetuje, naj se preoblečen v berača prepriča in preizkusi dobroto obeh deklic: Margerite in Jute. Tista, ki prestane preizkušnjo, bodi kneginja Korotana. Juta se izkaže za boljšo in mu da prstan.
Drugo dejanje: Na Gosposvetskem polju pričakuje narod kneza Bernarda, ki bo ustoličen po starodavnem narodnem običaju. V slavnostnem trenutku izjavi Bernard, da je Juta ona, ki si jo je izbral za ženo. In Korotan dobi tako kneza in kneginjo. Dušan pa zaključi:
Gosposvetski prestol, znamenje si slave, sile in ponosa!
Narod tvoj je večen.
GRIČAR & MEJAČ
LJUBLJANA, ŠELEiNBURGOUfl U[|CA 3
ZALOGA OBLEK
Zfl DAME, 005P0D&m OTROKE
VOOAl:
KNflFLJEUE ULICE
Začetek ob pol 8.	Konec	ob	pol 11.
SUZANINA TAJNOST.
Intermezzo v enem dejanju. Napisal Enrico Golisciani.
Vglasbil E. Wolf-Ferrari.
Dirigent: A. NEFAT.	Režiser:	O.	ŠEST.
Grof Gil..............................g.	Rigo
Grofica Suzana, njegova soproga . . gna Thalerjeva
Sante, sluga  ........................g.	Zupan
Cas: sedanjost.
MOZART IN SALIERI.
Dramatske scene. Spesnil Puškin. Poslovenil P. Debevec. Vglasbil N. Rimski-Korsakov.
Dirigent: L. MATAČIČ.	Režiser: P. DEBEVEC.
Mozart................................g.	Burja
Salieri............................... g.	Betteto
Slepi godec...........................g.	Jermol
Prva slika v sobi Salierijevi: druga slika v krčmi, čas: okrog 1790.
GIANNI SCHICCHI.
Komična opera v enem djjanju. Besedilo zložil G. Forzano. Poslovenil dr. I. Šorli. Vglasbil G. Puccini.
Dirigent in režiser: F. RUKAVINA.
Gianni Schicchi...........................................g.	Levar
-auretta, njegova hči.....................................gna	Korenjakova
-	a, nazvana „Stara“, sorodnica Buosa....................gna	Rewiczeva
inuccio, nečak Zite..................................... g.	Kovač
nerardo, nečak Buosa....................................g.	Mohorič
*	ena, njegova soproga...................................ga	Gal -JermailOTa
R t,1'1".’ nien sin.......................................S-	'-,akše
o? 12 Signe, svak Buosa..............................g' Šubelj
">on> sorodnik Buosa...............................g. Zupan
lareo, njegov sin....................................g. Pugelj
vi55c,a ’ niegova soproga.............................. ga Smolenskaj
Am f0 ®Pine*l°ccio, zdravnik.........................g. Perko
Pinfu-10 "entti Nicolao, notar.......................g. Debevec
einno, čevljar....................................g. Bogojevič
“ccio, barvar......................................g. Finko
Dejanje se vrši v Firenci leta 1299.
Svetlobna telesa posodila tvrdka «Vesta».
univi'	Gianni	Schicchi.	Florentinski	bogataš	Buoso	Donati je
vnam 111 * nie"ovo veliko premoženje, ki ga je pokojnik volil fratrom, se vso z'6	PrePir.	Gianni	Schicchi, z vsemi žavbami namazani premetenec,
sam ^ i - 0 Prav Po salamonsko razdeli: mrtveca da na skrivaj pokopati, notar^a V P°k°jnikovo posteljo in kot falso Donati narekuje testament izvrs/U znova' Vsakemu kaj zapusti, sebi pa seveda največ. Prevara mu (ja 110 usPe, dejanje je polno tragikomičnosti in vse skupaj se konča tako, a vsak, česar si želi: s svatbo dveh mladih zaljubljencev.
a
— 7 -
Začetek ob pol 8.
Konec ob 11.
TRAVIATA.
Opera v treh dejanjih. Besedilo zložil po drami Dumasa „Dama s kamelijami*1 F. M. Piave. Vglasbil G. Verdi.
Dirigent: A. NEFFAT.
Režiser: V. SEVASTJANOV.
Violetta Valery..........................ga	Vesel-Polla k. g. — Gaj-Jermanova
Flora Bervoix............................ga	Matačičeva
Annina, služkinja Violette. ... ga Smolenskaja
Alfred Germont...........................g.	Sowilski
Georg Germont,	njegov	oče.	.	.	gg. Popov — Rigo - Levar
Gaston, Vicomte	de Letorieres	.	g. Mohorič
Baron Douphol.....................g. Šubelj
Marquis Obigny....................g. Pugelj
Doktor Grenvil...................g. Debevec
Josip, sluga Violette.............g. Perko
Sluga Flore........................g. Bekš
Prijatelji Violette in Flore, niatadori, picadori, ciganke, sluge Violette in Flore, maske itd.
Kraj: Pariz in okolica. — Cas: sedanjost.
Prva vprizoritev: 1853 v Benetkah.
Prvo dejanje: Na veselici pri Violetti. Alfred Germont obožuje Violetto in ji prizna svojo ljubezen. Zato mu da Violetta kamelijo in ga povabi, naj pride zopet, ko bo ta kamelija ovenela. Tudi ona ljubi Alfreda in sklene svoje dosedanje življenje, ki je bilo do sedaj posvečeno veselju, dostojneje in lepše živeti.
Drugo dejanje: Violetta je opustila družbo	in	živi	samo	svoji
ljubezni. Alfred naj uredi njene stvari v Parizu in naj	vse	proda. Ko	je on
odsoten, pride Alfredov oče k Violetti in jo roti, naj pusti Alfreda v miru, ker bi se sicer morala tudi Alfredova sestra odpovedati svoji ljubezenski sreči. Violetta prevzame nase to veliko žrtev in ko se Alfred vrne, se poslovi od njega. On je ne razume. Oče ga spominja na njegov domači kraj. Ko Violetta pove Alfredu, da bo šla kljub obljubi, ki	mu	jo je	dala,	zopet
na veselico, je on ogorčen in odide.
Izprememba: Veselica pri Flori, kamor je prišla tudi Violetta. Alfred je v začetku ne mara videti, toda pozneje se vendar spozabi in jo pred vsemi gosti očitno razžali.
Tretje dejanje: Violetta je bolna na smrt. Živela bo še par ur in se poslavlja od sveta. Prihiti Alfred. Zvedel je resnico od svojega očeta, ki mu je tudi dovolil, poročiti se z Violetto. Toda on in oče najdeta Violetto v zadnjih smrtnih bojih in Alfred se komaj še spravi z umirajočo svojo predrago.
— 8 —
Začetek ob pol 8.
Konec ob 11.
Al DA.
Opera v štirih dejanjih. Spisal Antonio Ghislanzoni. Vglasbil G. Verdi.
Dirigent in režiser: F. RUKAVINA.
g. Pugelj — Zupan
ga Borova - Rewiozeva - gna Sfiligoj eva ga Lewandovska — gna Zikova
g. Sowilski - Šimenc g. Betetto - Zathey
g. Cvejid
g. Banovec — Mohorič gna Mišič-Saxova Svečeniki, svečenice, ministri, vodje, vojaki, sužnji in ujetniki etiopski, narod egiptovski.
Dejanje se godi v Memfidi in Tebah za vladanje Faraona.
Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Novo garderobo izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom ge Waldsteinove.
Plese naštudiral baletni mojster g. A. Trobiš.
Vsebina:
1- dejanje: Dvorana v kraljevi palači. Ramfis in Radames govorita ,lvV>Wi Radames upa, da postane vodja egiptovske vojske. Samo v tem tu(T a	P0Pelje ljubljeno Aido v domovino. V Radamesa je zaljubljena
r°či zastner'S	imenuje glavnim poveljnikom in	Amneris mu iz-
m P r e m e	m b	a:	V templju. Veliki svečenik izroči	Radamesu sveti
c0ln prosi boga za zmago. zma~ e J a n .j e: Amneris se v svojem stanovanju pripravlja za sprejem Poz h°r ne y°jske. Ker pa sluti, da ga tudi Aida ljubi, ji zapove, da mora Diti nanj in da se mora zmagovalne svečanosti udeležiti kot sužnja, prin i? ,r e m e.	m b	a:	Radames se vrača kot zmagovalec.	Med ujetniki je
r peljal seboj	tudi kralja Amonasra, očeta Aidinega. Kralj	sicer na prošnjo
a.m<?sovo sužnje osvobodi, le Aide in njenega očeta ne. Radames naj Poroči kraljevo hčerko Amneris.
Izj dejanje: Na obali Nila. Amneris moli na predvečer poroke v nieiro*11 ?1Plju- .Radames je hotel z ljubljeno Aido zbežati iz Egipta, toda ' '°.v nawt se izjalovi in veliki svečenik ga zapove zapreti.
,Ja sle'v	Kraljeva	dvorana.	Amneris	še	vedno	ljubi	Radamesa in
Am ‘USa osv°froditi. On je ne ljubi, pusti rajši se živega pokopati. Obupana Amneris preklinja sodnike.
.in Aida'6 m ° m ^ a:	sve*'šču	Vulkanovem	umreta	v objemu Radames
Kralj egiptovski.................
Amneris, njega hči...............
Aida, sužnja etiopska . . . . Radames, vodja egiptovske vojske .............................
Ramfis, veliki svečenik . . . Amonasro, etiopski kralj in
oče Aide ...................
Sel..............................
Svečenica................
— 9 —
Iz „Spominov S. Bernhardt“.
Moja prva skušnja v Theatre-Franpais.
(Dalje.)
Prišla sem domov in povedala mami vso storijo o obleki . . . . mama pa, ki ni bila skopa, mi je takoj kupila bel Barege-pajčolan, ki je padal v velikih, lepih širokih gubah, in venec belih rož, ki so zvečer sijale zelo prijetno in nenavadno lepo belo. Pri čevljarju, ki je delal za Comedie-Fran<;aise, sem si naročila tudi gledališke čevlje.
*	* *
1.	septembra 1862, na dan mojega prvega nastopa, sem stala na Rue Duphot, kjer so bili nabiti gledališki lepaki.
Na lepakih Comedie-Frantjaise je stalo:
„Debut gospodične Sarah Bernhardt."
Sama ne vem, kako dolgo sem stala pred črkami mojega imena; toda spominjam se še prav dobro, da se mi je zdelo, da me vsakdo, ki je stal poleg mene ali za menoj in čital lepak, od strani opazuje in ogleduje — in zardela sem do ušes.
Ob petih sem šla v gledališče. Moja oblačilnica, ki sem jo imela skupno s koleginjo, je bila zelo visoko in se je nahajala v Rue de Richelieu v neki hiši, ki jo je najelo gledališče in jo je z njim vezal mostiček.
Zelo dolgo sem se oblačila. Nisem vedela, ali izgledam dobro ali slabo. Teta je dejala, da sem prebleda, gospodična Brabender pa, da sem preveč rdeča. Moja mama je šla naravnost v avditorij.
Ko so mi javili, da bomo začeli, me je oblil mrzel znoj od glave do p6te. Zdelo se mi je, da bom padla v nezavest. Tresla sem se, omahovala in zobje so mi šklepetali, ko sem šla na oder. Ko sem stopila za oder, se je dvignil zastor.
Ta zastor, ki se je počasi in svečano dvignil, se mi je zdel kot pajčolan, ki se je raztrgal, da bi mi dal tako priliko, gledati v mojo bodočnost.
Za mano se je oglasil nek prijazen nizek glas in obrnila sem se. Bil je Prevost, moj prvi učitelj, ki me je prišel hrabrit. Vrgla sem se mu okrog vratu in sem bila srečna, da sem ga videla. Tudi Samson je bil navzoč.
Te dva tako različna moža: veliki Prevost, z dolgimi srebrnimi kodri, z masko Policinella — na eni strani in na drugi mali, lepi, lični Samson z bleščečimi belimi lasmi — oba sta imela isti nežni občutek, da namreč morata čuvati to ubogo, slabotno, nervozno in vendar tako zaupljivo bitje; kajti oba sta vedela, kako pridno sem
Salon x a da m e in gospode
EMIL NAVINŠBK
šef vlasuljar slov. opere iii drame v Ljubljani
Izposojevalnica gleda 1 i&Vt i li lasulj in potrebščin
— 10 —
delala, in poznala sta mojo železno voljo, ki je bila večen boj z mojo telesno slabostjo. Vedela sta, da moje geslo „Quand meme!“ ni bilo slučajno izbrano, temveč je bilo posledica zavedne volje. Mama jima je povedala, da sem si to geslo izbrala, ko sem imela devet let. lakrat mi je moj bratranec nagajal, češ, naj skočim čez jarek, čez katerega ni nihče mogel. In res sem skočila; seveda sem se poškodovala na obrazu in si zlomila nogo. Ko so me nesli domov, sem zakričala v jezi:
„In vsemu na kljub bom še enkrat skočila, če me bodo s tem jezili. In vse svoje življenje bom delala to, kar sama hočem!“
#
Ko me je zvečer moja teta — da bi mi olajšala bolečine — vprašala, kaj bi rada dobila za darilo, se je moje obvezano telesce streslo veselja in rekla sem ji čisto tiho:
„Rada bi svoj pisemski papir z mojim geslom!“
Ko pa me je mamica z lahno ironijo vprašala, kako neki se glasi to moje geslo, sem molčala trenutek in nato prekinila ta molk z močnim „Quand meme!“ Teta je kar odskočila in dejala tiho sama zase! „Kako grozen otrok je to!“
*	* *
Samson in Prevost sta me spominjala na to stvar in mi hotela s tem dati poguma. Meni pa je kar brenčalo po ušesih in ničesar nisem slišala. Samo Prevost, ki je slišal mojo iztočnico, me je porinil na oder in le njemu se imam zahvaliti, da sem pravočasno nastopila.
Vrgla sem se na svojega očeta Agamemnona; kar spustiti ga nisem hotela, kajti imeti sem morala nekoga, katerega sem se mogla držati. Potem sem se oprijela svoje matere Klytaimnestre . . . Končno sein se začela opotekati. Ko sem stopila zopet z odra, sem oddivjala v oblačilnico.
Mrzlično sem se slekla; gospa Guerard me je prestrašena vprašala, ali nisem morda zblaznela. Odigrala sem šele prvo dejanje, igrati je bilo treba še štiri ostala dejanja. Začutila sem, da sem v resnici v veliki nevarnosti, ako se bom i v nadalje tako prepustila fvojim živcem. Poklicala sem si na pomoč geslo, ki sem si ga sama izvolila, pogledala v zrcalo in oko v oko sem si ukazala, da naj se primoram, in postanem zopet pametna! In razdraženi živci so se pokorili moji volji. Igrala sem do konca. Kar sem podala, ni bilo nič
Posebnega.
Mama, ki je čitala Sarceyeve podlistke v „Opinion Nationale“, me je poklicala drugo jutro k sebi in mi sama čitala: „Gospodična
Priporočamo vsem rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO
izvrsten pridatek za kavo
— 11 -
Bernhardt, ki je včeraj debutirala v »Ifigeniji", je velika, lepa, mlada pojava vitke vnanjosti in ima zelo prijeten izraz na obrazu; posebno gorenji del obraza je izredno lep. Ponaša se dobro in ima popolnoma jasno izgovorjavo. Več za sedaj ni mogoče reči.“ — — —
Mama pa me je objela in rekla: „Ta mož je bedak, ti si bila očarljiva.1' Sama mi je skuhala skodelico bele kave s smetano in jaz sem se čutila srečno — a ne popolnoma srečno.
Popoldan je prišel moj boter in mi rekel: „Ti moj ljubi Bog, kako suhe roke imaš, ubožica mala!“ Res je, da so se mojim rokam smejali. Oh, saj sem slišala; to je bilo takrat, ko sem Eurybatu rekla one slavne verze, s katerimi je imela Favart tak uspeh, da je postala za to vlogo tradicionalna. Jaz, ah, jaz pa tu nisem imela nobenega uspeha, razen smeha, ki je veljal mojim suhim dolgim rokam.
Druga vloga, v kateri sem debutirala, je bila Valerie v Molier-jevih „Učenih ženskah" ; imela sem le malo uspeha. O tretjem mojem debutu pa je napisal ta isti Sarcey tole čudno (vsaj za Comedie-Franpaise čudno) kritiko:
„L’Opinion Nationale, 12. septembra. — . . . Istega večera so igrali kot tretji debut gospodične Bernhardt, ki je igrala vlogo Henriette, še „Učene ženske". Gospodična Bernhardt je bila ravno tako lepa ih brezpomembna kot v vlogah Junije (tu se je vrezal, kajti bila je Ifigenija) in Valerie, kateri je do sedaj igrala. Vsa predstava je bila zelo površna in da marsikaj misliti, kar ni prijetno. Da gospodična Bernhardt ni zadoščala, to samo po sebi še nič ne pomeni. Debutirala je pač in razumljivo je, da se med debutanti, ki nam jih v gledališču predstavijo, nahaja marsikateri, ki nima nobenega uspeha. Naj raje poskusijo z večimi, bo že kak dober med njimi. Žalostno pa je, da igralci, ki so igrali z debutantko, tudi niso bili več vredni kot ona. In to so societari! Prednosti pred svojo mlado koleginjo niso kazali prav nobene, razen večjo odrsko rutino. Kar oni danes znajo, to bo znala gospodična Bernhardt, če bo ostala na Comedie-Frangaise, čez dvajset let tudi."
Pa nisem ostala.
O	mojem življenju je namreč odločala ena onih malenkosti, ki so včasih važne in odločujoče za naše življenje.
Sla sem v Comedie-Franpaise, da bi za vedno tam ostala. Slišala sem, kako je moj boter pravil mami: mala dobi prvih pet let toliko in toliko, potem zopet toliko in čez trideset let bo imela penzijo societarke, seveda, če se bo držala tako dobro kot je to treba — toda on je dvomil o tem.	(Dalje prihodnjič.)
Modna, galanterijska trgovina in parfumerija
M. BARTL, Ljubljana, Stritarjeva ulica 2
Glavno zastopstvo lcolonjske vode za Slovenijo Johann Maria Farina, gegeniiber (lem Jiilichsplatz v Kol n 11 ob Reni.
- 12 -
Iz pisem Josipa Kainza.
(Konec).
Josipu Lewinskemu.*
Dunaj, 21. januarja 1905.
Visokospoštovani prijatelj in mojster!
Vaše ljubeznivo pismo me veseli in žalosti obenem. Vesel sem, ko vidim, da me s tem, da ste mi odstopili dve svoji najslavnejši vlogi, umetniško visoko cenite, in to mi je v veliko čast; žalosti me pa, da ste s tem odstopom oropali dve figuri svoje osebnosti, katera je skozi desetletja pomagala k temu, da sta ti dve vlogi postali med našim narodom popularni. Bodite prepričani, da bom Vašo umetniško dediščino čisto in po svojih močeh kar najbolje upravljal. Vaša železna energija, ki ste z njo vse zunanje težkoče zmagovali, in Vaša brezmadežna poštenost pri obvladanju del naših največjih pesnikov, mi bosta vedno za vzgled in v hvaležni vdanosti se born Vas, spoštovani mojster, vedno spominjal, kadar mi bo sreča mila, da bom igral teh dveh vlog katero. - V gledališču sem vedno poizvedoval, kako Vam je z zdravjem, iu nisem Vas hotel nadlegovati z obiskom, ker mislim, da je Vašemu zdravju predvsem treba miru. Včeraj sem slišal, da se nameravate odpeljati na jug. Bog Vam daj, da bi ozdraveli, kakor to vsi želimo, in da se popolnoma popravite in vrnete na torišče svojega delovanja.
Bog daj srečo!
Prosim priporočite mene in mojo ženo Vaši spoštovani soprogi** pa bodite presrčno pozdravljeni od Vašega zvesto vdanega,
*	J. Lewinsky je bil ena izmed onih veličin Burgtheatra, ki so dvignile renome svojega gledališča na najvišjo stopnjo evropske gledališke kulture tistega časa. Njegove slavne vloge so bile med drugimi: Franc Moor, predvsem oa Mefisto. Bil je eden največjih govornikov svojega časa. Na stopnjišču Burgtheatra stoji njegov doprsni kip: čast, ki je doletela poleg njega po smrti samo še Sonnenthala in Kainza. — Pričujoče pismo je zelo zanimivo radi tega, ker vidimo iz njega, kako se opravičuje mladi Kam/, staremu tragedu, od katerega je prevzel dve njegovih največjih vlog, t. j. Fr. Moora in Mefista.
** Dvorna igralka Olga Lewinsky, ki deluje še danes na Burgtheatru in na dunajski univerzi, kjer je bila že davno predvojno kot prva ženska imenovana za „lektorico dialekta proste nemške izgovarjave".
Vam vedno hvaležnega
Josipa Kainza.
Veletrgovina čevljev in gonilnih jermenov
Frkovič i drug
Ljubljana, Kongresni trg 9
— 13 —
Trije snubci.
(Iz „Beneškega trgovca11, prevod O. Župančiča.)
I.
Maroški:	O, pekel, kaj vidim!
Kostnik, ki v votlo vtaknjen mu oko je popisan list. Pisanje bom prebral.
„Vse, kar sije, ni zlato; mnogokrat si slišal to: kaj jih dalo je glavo za zunanjost le mojo: v zlati jami — črve uzro.
Da si moder bil, kot smel, mlad po udih, v sodbi zrel, ne bi odgovora imel: srečno; tvoj up je zledenel.“
Zledenel sem res i jaz: iz srca žar in v srce mraz!
Porzia, zbogom. Preveč me teži
za dolg razhod: tako odhaja, kdor zgubi.
II.
Aragonski:	Kaj	je	to?
„Sedemkrat je ognja žar preizkusil mojo tvar: sedem skušenj — to je svar, ki te varuje prevar.
Komur so le sence mar, sreča da mu sence v dar,
Mnogi bebec v srebru šar hodi — glej, jaz sem mu par.
Ženi se, kjer si želiš, mene se ne iznebiš; zguba, glej, da se zgubiš."
Kar sem tu, trenotek vsak vedno večji sem bedak.
Z blazno glavo sem prispel, z dvema bom odtod odšel.
Zbogom. In prisegi zvest tiho nosil bom bolest.
Dobrovoljačka banka, d. d. v Zagrebu
podružnica LJUBLJANA
Telef. inter. št. 5 in 720	Dunajska	cesta	št.	31
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje
— 14 —
III.
Prvi glas:	Kje je skrit ljubezni sen?
V srcu, glavi porojen?
S čim se hrani ven in ven?
Povej, povej!
Drugi glas: V očeh spočel se je, rodil, v pogledih je življenje pil, v zibki svoji preminil.
Jaz mu z navčkom pozvonim: vsi za mano — bim, bam, bim.
Bassanio:	„Tebi ni za blesk bilo,
prav izbral si in lepo; ker si našel srečo to, hodi zadovoljen ž njo.
Če je tu iskanju kraj, vrata si odprl si v raj; k ljubi se okreni zdaj, za pozdrav poljub ji daj.“
OSIP ŠEST:
In kamor se oko ozre.
(Konec.)
Prav za prav je že konec teh popisovanj. Da besedičim še naprej, nisem kriv jaz . . . Kriva je zadeva v zadnji številki, ki pravi „konec prihodnjič". Torej radi urednikove reputacije sem dolžan pričeti še enkrat. Ne, ne, ne od začetka ne o teatru in ne o mestih in ne o reklamah. O popotnikih ... O tistih, ki potujejo z menoj . . . Samo par . . . baš, da bo lahko rečeno, da je konec, in hvala Bogu, da bo rešena reputacija in da bo fant dobil kapo . . . zato . . .
Tu je pasažir, ki se vozi, ne vem kam ... Iz Trsta menda . . . In smrči . . . Jaz kašljam, pušim cigarete, da bi ga zdramil, obnašam se sploh nedostojno . . . Njegov spanec je presneto krepak in kot avtomobil. Tako me prepodi ven na koridor — iz sosednjega kupeja pa plane vsa razkačena dama in pravi „unerhort“. Pa jo vprašam zakaj, pa mi pove, da tam nekdo smrči, pa jo potolažim, da ne samo Pri njej, da je mene ista zadeva pregnala na koridor, pa da bo kmalu Maribor in topla kava in roka carinikov, ki bo energično carinila smrčeče ... Pa se potolaži, pa pove, da je bila na Reki, da je iz Klosterneuburga, da je zaljubljena, da je ušla od doma, in da
Velika izbera
moderne moške konfekcije
in obleke po modi
JOS. ROJINA
LJUBLJANA
■—: Aleksandrova cesta 3	••
-	15	-
se sedaj vrača ... In da jo je sram ... In da ji je on rekel Rene
—	doma pa ji pravijo Regina. — Ko je vse to sporočila, ni smrčal .več nihče, bil je že Puntigam in Gradec in v Gradcu je izstopila . . . Da gre k teti, da jo je sram ... O Rene, o Regina, strela te ubij, če misliš, da sem ti verjel le eno samo besedo . . . Tisti v mojem kupeju ni več smrčal . . .
Na progi Berlin stoji majhna postaja Jiitteborg ali podobno. Eno minuto stoji vlak . . . Pred postajo stoji florentinski klobuk. In izpod njega gledajo oči . . . Samo eno minuto, ne pol minute naprej... In klobuk ostane na postaji... Oči gredo pa za vlakom ... Jiitteborg . . .
Pri pohodu nazaj — nesreča. V kupeju dvanajst nosanov. Dvanajst Židov . . . Dvanajst Židov kot dvanajst apostolov . . . Vsi dezerterji, beže pred poljsko vojaško suknjo v Ameriko . . . Trenutno v Trst . . . Tam jih čaka že nad pet sto kolegov-junakov . . . Vsi imajo čudovite nosove različnih dimenzij in se pridno udejstvujejo in zabavajo z njimi ... Iz Trsta z barko v Buenos Aires — tam negotovost ... A jidiše menč — Arbajt šver kan finden ... En mesec na morju ... O, Jehova, navrtaj v tisto barko luknjo, navrtaj luknjo v glavo tistim, ki so jo vrtali meni od Dunaja pa do Ljubljane. Stori to, Jehova . . .
*	* *
Jaz nočem navrtati luknje nikomur . . . Gospod urednik — jaz sem se nehal ozirati.
RAZNO.
Premiera v drami. Koncem tega meseca se uprizori Shakespearjev <rBeneški trgovec* v novem prevodu O. Župančiča. Režijo vodi g. Šest. Antonija igra g. Terčič, Bassanija g. Peček, maroškega kraljeviča g. Skrbinšek, aragonskega in Shylocka pa premenoma gg. Rogoz in Lipah, starega in mladega Gobba gg. Plut in Medven, Lorenza g. Drenovec, Porzijo g. Marija Vera. Jessico gdč. M. Danilova, Nerisso pa gdč. Ježkova.
Nadalje se pripravljajo tri lrancosKo enodejanke, in sicer: Courteline »Priljudni komisar", Moližrc »Smešne precijoze" in Meree „Tri maske".
IG. KLEINMAYR & FED. BAMBERG, dr. z o. z., LJUBLJANA.
7,~_ j'Tq1 • Edmond Rostaud: Cyrano de Bergerac. Herojska komedija
*	ruu^ur IZSLU • v petih dejanjih. Poslovenil Oton Župančič. Cena 65 Din.
Franco-ka književnost /.adnjih 50 let moida ne premure dela, ki bi bilo v svoji dovtipnosti. vznešenosti in sij.iju besede tiko tipično francosko, kakor je Uostandov „Cyrano“. Z duhom poet, z vnanjostjo nosata grdoba: srce polno ljub zni, ustapre^ipevnjoča od posmeha nad seboj; lev, ki bi si moge' priboriti svet in se ne upa dvigniti oci odžene, ki jo ljubi evo vam junaka te čudov te komedije! „Cyrano de Bergerac** je uvr>čen v letošnji repertoar ljubljanskega Narodneg.i . led.ilišča.
PRISTOU & BRICELJ
Prvi, najstarejšl specialni stro-kovro - tehnični atelje za črko-slikarsivo se naitopleje priporoča za slikanje napisov na steklo,	LJUBLJANA
kovine, les, Zid itd.	=	Aleksandrova	cesta	št.	1
- 16 —
j Pisarniške potrebščine pisarniški ptpir
in trgovske knjige priporoča papirnic•
j IVAN BONAČ v Ljubljani, Šelenburgova ul.
i
K(tvai>na, alašoičapna in pekarna
JAKOB ZALAZNIK
Ljubljana. Stapi trg št. 31
TRGOVSKA B/INK/*, D. D.
i EJUBCJAHR, SELEIlBURGOVn UL. 1
izvršuje vsr onnčnr trhnsakciji' nniKutnnTnejE
„Orient“, družba z o. z., Ljubljana
Tovarna oljnatih barv, steklarskega kleja, lakov ia firneža — Zaloga pleskarskih in slikarskih potrebšči*
SREČKO POVSE
ujjlaaevalec klavirjev v operi in pri privatnih strankah Ljubljana, Tržaška cesta 43
Modna krojačnica za gospode in dame
J. Sušnik, Ljubljana, S?. Petra cesta 16
mednarodna traaapartna in komialjaka druKba z o. s. Ljubljaaa, Dunajska catta atev. 31 — iariDor, Rakek, JetaaiM
Kaalov ca brzojavke : >Ailrijaapedu — Tekoii raruni: Zadrcmna goapodaraka banka — Internrbanaki telefon at. 7>1 liednarodn! transporti - Prevoz vsakovrstne rob« - Vskladiščanje roba - Komisija — Carinsko posredništvo — Transportno osiguranje — Zbirni promet na vse atranl — Prekomorakl transporti — Zastopništva ia zvs/s v vaah večjih trgovskih aentrlb ttuemetva In Inozemstva
Založna knjigarna
Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg im
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. Ib
II
A‘»[J4£miC
^|tei|4N4	♦	/V\E4TNI*TRC^*1^
MCDNA.+ TtCrOVSNl A* Zx\+DAMf ♦ IN ♦ G'C JI' O D H
Urejuje Fran Lipah. — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.
Cena 4 Din.