33. štev V Ljubljani, sreda 5. februvarja 1919. 11. leto Velja v Ljubljani; vttto leto pol leta . četrt leta , '>n aiesec . K 56'— Velja po pošti f e» celo leto naorej K601— »pol lota ' , 30- ** četrt lets „ *n mesec „ Aj ™ Wl Ur , Na pismene naročbe brea pošiljatve denarja se ne tnoremo ozirati. Naročniki naj pošljejo naročnino $ggp po nakaznici. ,f>sl se računajo po po-irostoru in sl-' - 63 mm enkrat i popust. Uredništvo je na Starem irgn štev. 19. Upravnlstvo je na Marijinem trgu štev. 8. — Telefon štev. 36G. ^=====5 Izhaja vsak- dan zjutraj. Posamezna številka velja 30 vinarjev. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Zdaj je čas dela! Od začetka pa do danes in dokler bo naša komaj osvobojena domovina v nevarnosti, smo in bomo apelirali na naše zavedno ljudstvo, na naše fante in može, da izpolnjujejo domovinske dolžnosti. Spočetka so bili naši fantje nekakr rezervirani-, utrujem in siti dolge si njske vojaške službe, katero so mo ^oravljati avstrijskim trinogom, ki so mučili na vse mogoče načine, too. 'dnjem času so se zavedli svoje svo. - *^' -klic-' domovine in se ča;. -4fi' svoji vojaški dolžnosti. Sprevideli so, da se ravna ž nfimi človeško in da jih domovina potrebuje. Zdaj ni čas pohajkovanja, veseljačenja in pijančevanja. Kdo bi se veselil, če mu režejo posamezne ude od njegovega telesa? In tako delajo naši sovražniki z našim narodnim telesom. Zato smo obsojali lenobo naših fantov. Danes pa moramo priznati, da so nas fantje razumeli in ubogali našo vlado, ki jih je pozvala pod orožje, da branijo ogroženo domovino in da bodo mogli pozneje sladko počivati po storjenem delu na svobodni zemlji. Naši fantje so torej postavili na ..laž celo Italijane, ki so se veselili njihove lenobe. Tolažili so se, da bo naša vlada izgubila vso simpatijo pri slovenskem ljudstvu, pa so se silno zmotili. Naše ljudstvo je spoznalo, da vlada za Slovenijo zastopa le narodne koristi, zato jo uboga in sledi njenim naredbam, ki so v blagor domovine. Italijani, katerih tajna zveza z avstrijskimi Nemci je dokazana, izdajajo v Gorici časopis »Goriški Slovenec", ki je sicer pisan v slabi slovenščini, v resnici pa je glasilo italijanske vlade. Tega lista se poslužujejo Italijani, da bi ubili v našem primorskem ljudstvu vsako narodno zavest! V njem hujskajo proti Jugoslaviji in še posebej proti deželni vladi za Slovenijo. Ta listič je dne 25. jan. priobčil pod naslovom »Dovolj je prelivanja krvi" naš članek »Kam plovemo?" v katerem je italijanska cenzura črtala našo kritiko o popustljivosti vlade pri izvedbi mobilizacije. Od tedaj se je pri nas mnogo spremenilo v tem oziru. Vlada sama je izrekla svoje veselje nad ugodnim uspehom mobilizacije, katero so hoteli ovirati italijanski in nemški vohuni. Po citiranem članku piše omenjeni listič: Kaj naj porečemo mi? Prav imajo kranjski fantje, da ostanejo doma. Po štirih letih te grozne vojske imajo pravico do miru. Vsa sporna vprašanja med narodi bo odločila mirovna konferenca, ki se je že pričela. Ne bodo odločevali ne Nemci na Koroškem, ne Ljubljančani. Zdaj je čas dela. Dovolj je prelivanja krvi! Ali ne govorijo ravno tako razni Šustercijanci in druga veleizdajniška golazen na deželi? S tem je dokazana tudi njihova zveza z nasilnim Italijanom in avstrijskim Nemcem. Italijani imajo vse polno vohunov in hujskačev na naši zemlji, toda njihove spletke se ne bodo posrečile. Zato bodo že poskrbeli naši hrabri in zavedni fantje, ki so pohiteli in še hitijo pod narodno zastavo. Italijani vedo dobro, kaj znajo „kranjski“ fantje! Sicer pa imajo Italijani prav, če menijo, da je zdaj čas dela. To vemo sami, zato pa tudi delamo in bomo delali za osvobojen je naših bratov in sester, ki trpijo pod neznosnim italijanskim jarmom. Madžarska tiranstva v (Konec.) Da starši vendar osvobodijo svoje trpine, (čeprav neradi, ker na Banjici so imeli vsaj nekaj hrane, a doma mogoče nič) so začeli zaporedoma vlagati prošnje, da se jih odpusti iz zavoda. Gubernija je v začetku pošiljala te prošnje na Banjico, a vrnile so se vse z opazko: „Obgenannter SchUler ist unentbehrlich". Prošnje so bile odbite. Toda Taloczija ni bilo več med živimi (ponesrečil se je pri neki železniški nesreči na Ogrskem) in na guberniji je zavel milejši veter: prošnje za odpustitev učencev iz Banjice so se začele reševati že v Belgradu in sicer ugodno, kar je prokleto jezilo nadporočnika, a pomagati si ni več mogel in kmalu je moral oditi. Učitelj Jakac je bil na Banjici od oktobra 1916 do konca prosinca 1917. Za njim je brišel učitelj Cucolič, ki bi tudi znal marsikaj zanimivega povedati o tem tiranu; enako: enoletni prostovoljec Krok (Poljak), narednik Oraviczan (Rumun), narednik Polak (Čeh), narednik Lemanek (Čeh), pod-narednik Kneževič (Srb) in mnogi drugi. Pri navedenih razmerah ni nič čudnega, da so začeli učenci utekati. Da ne bodo zbežali, je dal nadporočnik napraviti visoko žično ograjo krog in krog taborišča, a na vhod je po-: stavil stražo. Toda to ni veliko pomagalo ; begali so tudi čez ograjo. Hitro, ko je kakšen ušel, se je telefoniralo ma belgrajsko policijo, ki je otroka iskala, dokler ga ni našla in ga kot zločinca — čeprav se je mogoče tudi prostovoljno vpisal v zavod — pripeljala nazaj na Banjico. Skoraj vsakemu je sledila ta-le »pedagoška" kazen: 25 batin po golem in osemdnevni zapor s trikratnim postom in trdim ležiščem, a marsikateri prostovoljec je zraven kazni moral celo za-jl pustiti svoje rokodelstvo ter preiti v »Reinigungsgruppe" oziroma v kazenski oddelek. Vojak, ki je bil »kriv" njegovega zbežanja, ja bil kaznovan s 30 dnevnim taboriščnim zaporom; če je pa ta vojak bil podčastnik, je moral zraven zapora še iz podčastniške v navadno vojaško menažo. Podnarednik Kneževič, ki je bil na bojišču večkrat odlikovan, a kaznovan sploh nikdar, je imel radi bezanja otrok taboriščni zapor kar štiri mesece zaporedoma. — Ti kaznovani vojaki so pa imeli pravico maščevati se nad takimi otroci; nadporočnik sam jih je k temu vspod-bujal, česar so se nekateri v polni meri tudi posluževali. Učenci so spali v sobah po 20 do 30 skupaj. Ž njimi je spal tudi eden podčastnik. Stranišče je bilo oddaljeno najmanj 100 korakov. Kako naj straži en sam vojak one v sobi in one, ki se v temni noči oddaljijo za celih sto korakov, ko tudi on takrat spi in mora spati, ker drugo jutro mora na delo? Ubegu je pa vendar bil »kriv" in zato tudi kaznovan! Take in podobne razmere so vladale na Banjici za časa »slavne" av-stro-ogrske okupacije naše Srbije in sicer z znanjem in neznanjem visoke gospode pri vojni generalni guberniji. Še eden posebno vnebovpijoči slučaj: Nekega dne koncem novembra 1916 sta iz kazenskega oddelka po noči pobegnila dva učenca: Tilinger (le po imenu Nemec), 16 letni, navidezno močan fant in bolj slaboten, 11 letni deček, kateremu se žal imena ne spominjam več. Eden vojak iz Banjice je vedel, kje stanujejo Tilinger-jeVi starši. On je drugo jutro šel v Belgrad, našel Tilingerja in ga pripeljal nazaj na Banjico. — Nadporočnik ga je po tolmaču učitelju Jakcu vprašal zakaj je pobegnil. Tilinger je odgovoril, da so mu bile opanke že popolnoma raztrgane, zato je šel domov po svoje ter se hotel ravno takrat vrniti, ko je prišel ponj vojak in ga odpeljal. Nato reče nadporočnik: »Kako nesramno laže ta srbska svinja!" ter ga s korobačem močno udaril po glavi, najmanj 10krat. Nato reče: »Ta pes je pobegnil že parkrat, zato dobi ostrejšo kazen: slečite ga do nazega in privežite za kakšno drevo ter mu naštejte 50 batin, toda takih, da mu bo kri, kosti in meso v zrak brizgalo; v zaporu ostane osem dni, ima post in trdo ležišče vsaki dan, a po končani kazni gre v delavnico, toda spal bode v zaporu še 8 dni. Naj pes crkne . . .!“ Fant sicer ni bil privezan za drevo, kakor se je glasilo povelje, batine je pa vendar dobil, in sicer take, da se jih bode vedno spominjal; vpil je kot lev ter bil tedne in tedne ves sključen, a sedeti ni mogel najmanj mesec dni. Istega dne kot Tilinger se je vrnil tudi oni 11 letni deček, in sicer sam, prostovoljno. Oglasil se je pri učitelju ter ga milo jokajoč prosil, naj bi mu nadporočnik kazen odpustil. Ko je prišel pred nadporočnika, ga je ta bestialno pogledal in rekel: »Ta je tudi lump!" ter ga udaril nekoliko- VLADIM1R LEVSTIK. 15. nadaljevanje. Višnjeva repatica. Gospodje Beaupertniški so prelivali svojo kri na strani zaveznikov zoper republiko in zoper uzor-patorja; Waterloo je preživel samo baron Raoul. major v avstrijski konjenici. Poročil se je z grofico — a čemu vam bodo imena! — ter priženil neznatno imetje, ki je zadoščalo komaj za preskrbo njegovih otrok. Najmlajši sin, moj ded Albert de Beaupartuis, je padel kot stotnik pri Kraljevem Gradcu, mesec dni pred rojstvom moje matere; baronica Klotilda ni prebolela moževe izgube; sirote so se usmilili sorodniki ter ji pomogli do stanu primerne vzgoje; kneginja Metternichova jo je spravila kesneje na cesarski dvor . . .« Grof je pomolčal, kakor bi ga zmagovala teža spominov; odsrebnil je vina, potegnil si z robcem preko čela, uprl oči naravnost v profesorja ter nadaljeval z oprezno pridušenim glasom: »Tu, gospod, se začenja ono, kar vas utegne iznenaditi. Lepota baronice Claire-Marguerite je v prvem trenotku njenega pojavljenja na dvoru zatemnila najsijajnejše zvezde vladarjeve okolice; in naš stari gospod je bil takrat še mlajši . . . Moja mati ni dolgo vršila dvorjanske službe; čez leto dni je mahoma zginila s pozorišča. V skritem zatišju je dala življenje meni, ki ne smem glasno imenovati svojega očeta pred ljudmi. Recite, dragi gospod, kdo more biti bolj sirota od mene? Pozabilo naju veličanstvo ni, to moram priznati; naklonilo je materi veliko premoženje ter naju povzdignilo v grofovski stan s pridevkom »von Kunnigsbruch«. Sam Bog ve, da ga ne nosim lehko in tudi ne z veseljem: povsod me spremlja zavest, da živim v tuji senci, ki ji ne morem uteči, povsod me tlači breme, ki ga nč morem vreči z ram ; nikjer na širnem svetu nimam svojcev, nikjer me ne vabi gorkota rodnega ognjišča!« je vzkliknil gost, patetično stresaje glavo, ter zavil oči proti stropu. Z očmi in usti je stregel Pohlin na grofove besede,' rušeč se vase od spoštovanja, zadovoljstva in kesanja hkrati. Najrajši bi se bil raztopil v solzah; grabilo ga je, da bi zdrknil h gostovim nogam ter se povaljal v nepobiten dokaz oboževanja. Za njegovo mizo sedi takorekoč predstavitelj cesarske hiše ter pije njegovo vino, izliva skrivnosti svoje in vsega presvetlega habsburškega rodu prednjim, zavržencem, ki se je včeraj proglasil naprednjaka in socialista; in tako vzvišeno osebo je trepljal po rami! Toda grof Beanpertuis von Kunnigsbruch je bil ljudomil kakor cesar jožef; premilostno se je blagovolil razodeti ubogemu profesorju, čimdalje bolj mu diši njegov jeruzalemec, zmerom prijazneje upira vanj oči; kolik blagor, kolikšna čast! Še včerajšnji zanos je temnel spričo nad, ki so vrele zdaj pod humanistovo plešo ter mu risale bodočnost, polno pobolj-Šanja, odlik in protekcije. »Da, da, visokorodje!« je momljal venomer, bulječ visokemu gostu v obr^z in prikimavaje njegovi zgodbi z vso svojo ponižno sključeno postavo. »Da, da; tudi jaz si drznem biti vašega mnenja . . .« Le nekaj mu ni šlo v glavo: kako more biti visokorodje tako nezadovoljno s svojo usodo. Ako bi tekla po njegovih žilah vzvišena cesarska kri, še v hemoroidih bi jo molil . . . »Ne vem, ali razumete popolnoma ta položaj,« je nadaljeval aristokrat, kakor bi odgovarjal profesorjevi misli. »Povem vam, da niso redka trenotja, ko me popade stud in mržnja do življenja. Pred tremi leti sem napisal oporoko, v kateri volim vse svoje bogastvo dobrodelnim ustanovam; nato sem se ukrcal v Alžer in stopil v tujsko legijo. Upal sem, da tam pozabim preteklost, in če ne, da najdem pokoj v peščenih zametih Sahare. Drugi se bijd za slavo in odlikovanja; jaz sem vihtel orožje z obupom človeka, ki je napravil križ čez vse. Pa niti v legiji mi ni bila sreča mila; prišel je novinec, ruiniran človek iz mojih krogov, moj znanec in osebni sovražnik, ter izdal moje pravo ime in poreklo. Začel se je pravi pekel nagajanja, zasmehovanja, trpinčenj, muk in celo političnih intrig; nič več mi ni bilo obstanka. S tovarišem, preprosto, zvesto dušo — ako pomnim prav, je bil mož iz vaših krajev — sva sklenila tvegati vse ter pobegnila neke noči. Francozi so naju zasledovali; moj tovariš je dobil kroglo v trebuh. (Dalje.) krat s korobačem po glavi. Nato ga je vprašal, zakaj je pobegnil in ko mu je deček rekel, da se je šel domov v (Belgrad) po obleko, ker je bil poln uši, ga je nadporočnik še neko-likokrat udaril s korobačem po glavi ter surovo zavpil: „Saj ni res, ti srbska svinja, ti! Lažnjivec! Pes — ti in tvoj kralj! Zapomnil si boš, zakaj si pobegnil! Toliko srbski je že znal. Proti učitelju: »Dobi isto kazen kot Tilinger1*. Ker pa je ta deček bil dosti mlajši j od Tilingerja, ker se je sam prosto- j voljno vrnil in ker ni preje menda ! nikdar pobegnil, mu je hotel učitelj kazen ublažiti. Zato si je upal prav ponižno vprašati: »G. nadporočnik, najpokorneje prosim, kaj dobi ta deček 50 batin? Vrnil se je namreč prostovoljno". „Da!“ se je oglasil odgovor. Učitelj: »G. nadporočnik najpo- j korneje prosim, kaj se bode tudi po- | stil kot Tilinger — vseh 8 dni?" j Nato nadporočnik pomeri učitelja od S peta do glave ter kot nor zavpije: j »Kaj ste neumni, ali kaj! Kaj vprašu- j jete! Ali Vam nisem poprej rekel, da dobi isto kazen kot Tilinger?" »Molčal sem“, pravi učitelj, „stis- : kal zobe in sklenil zaroto ter nemo gledal za jokajočim dečkom, ki je venomer vpil: Majka moja, majko moja...! Čez nekaj časa je čulo iz zapora tako vpitje, kakoršnega še nikoli nisem čul, a ječanju pa ni bilo ne kraja ne konca. Nadporočnik se je pa pred zaporom šetal. ..!“ Po avstrijskem zakonu tudi največji zločinci ne smejo dobiti post (namreč samo kruh in vodo) več kot j trikrat v tednu. Ta prokleti madžarski advokat je pa, meni nič tebi nič, nedolžnemu 11 letnemu otroku zraven batin prisodil še post kar čez celih 8 dni! — Ali ni tudi to krvava justica? „Najlepše“ pa šele pride: Po par dnevih Tilinger nevarno ; zboli: bruhal je kri. Drugo jutro ga je učitelj z enim vojakom „mit Bajoneti auf“ privedel na bolniški pregled. Zdravnik, dr. Maroševič, je konštatiral, da ima Tilinger vnetje pljuč ter odredil, da ostane v bolniški sobi, da dobi celo menažo in (zraven zdravil) vsak dan en liter mleka, a nadaljeval bode kazen, ko ozdravi. Ko je nadporočnik po svoji navadi okt li desete ure prišel v pisarno, mu je učitelj javil, da je zdravnik zadržal Tilingerja v bolniški sobi. „Kaj Tilinger je v bolniški sobi?“ zarujove nadporočnik ter doslavi: „Takoj nazaj, sicer pobegne!“ Učitelj: „G. nadporočnik, najpokorneje javljam, da ima Tilinger vnetje pljuč, v zaporu bi mogel poginiti.4* „Nič ne de'1, se je glasil odgovor, bode en srbski pes manj; takoj v zapor ž njim!“ Dr. Katono je učitelj že dobro poznal, toda tako povelje gaje vendar osupnilo. Hoteč nadporočnika še bolj spoznati — prilika za to je bila dana lepa — vpraša ga, dobi li naj Tilinger od tega dne naprej celo menažo in tudi en liter mleka, kot mu je zdravnik zapisal, ali pa naj se še nadalje posti. „Weiter fasten!“ (postiti se) — se je glasil odgovor. Nato nadporočnik nasloni glavo ob dlan desne roke, pogleda učitelja ravno v oči in ostro'vpraša: „Kaj Vi prav za prav mislite, kdo je komandant na tem zavodu, jaz ali zdravnik? Ali ne veste še, da komandant sem jaz, a zdravnik mi more dati le svoj svet?!“ Drugo jutro sta se dolgo časa prepirala zdravnik in nadporočnik. — Nadporočnik je res bil komandant: Tilinger je ostal v zaporu in postil se zaporedoma vseh osem dni. Kaj bi si zaslužil nadporočnik dr. Katona, advokat, za tako trpinčenje ubogih srbskih otrok? V reakcionirani dobi — vislice, a sedaj? Vsaj tako kazen kot Tilinger! Prosimo, ko vpošljete denar na naše upravništvo, zapiši/e zadaj na odrezku namen pošiljatve, za kaj je. N. pr. naročnina za Jugoslavijo, za kakšno in katero knjigo ali za kak dobrodelen namen, da ne bo potem nepotrebnih reklamacij. Vse ima svoje meje. ; O slovenskem drž. uslužbenstvu se je v zadnjem času mnogo pisalo. Povod za rekriminacije je dal ustanovni občni zbor podpisanega društva in članek v št. 23 »Slov. Nar." z dne 29. prosinca in št. 27. z dne 1. svečana t. 1. Društvo smatra za potrebno, da poda širši javnosti pojasnilo, omejuje pa se pri tem zgolj na suha dejstva. Povdarjamo pred vsem, da stoji društvo, katerega člani pripadajo vsem trem političnim strankam, nad stran- I kami. Zato tem bolj obžalujemo, da | se skuša organizaciji podtikati poli- j tično stremljenje, v članstvu samem i pa razvnemati strankarska nasprotstva. j Poročilo predsednika Lillega, po- i dano na ustanovnem občnem zboru, j je bilo povsem stvarno in ni imelo hujskajočega namena. Izrecno je celo j povdarjal, da se vzdržuje vsake kritike napram postopanju vlade v vprašanju : državnih nastavljencev in le predsed- j nikovi taktnosti je pripisovati, da se j je občni zbor ob impozantnem številu ! udeležencev tako manifestujoče završil. Da je padla odstrani zborovalcev j tudi kaka pikra, pa opravičena opazka, ; je pri mizeriji, v koji životari državno i uslužbenstvo že nad štiri leta, nekaj j popolnoma umljivega. Spontano stavljeni predlogi, ki merodajnim činiteljem niso dobro došli, j so naravna posledica boja za obstanek : in umevni vsakemu, kdor pozna bedo državnih nastavljencev. O kakem napredovanju državnega uradništva za časa nove vlade društvu do zdaj še ni nič znanega, izvzemši nekaj slučajev na višjih mestih. Javnosti ni prikrito, da je pri večini imenovanj odločevalo prijateljstvo, osebno znanje in politično strankarstvo. Učiteljstvu k zboljšanju gmotnega položaja iskreno častitamo in mu je privoščimo iz srca, pri tem pa bi vlada državnih nastavljencev ne smela prezreti. Ni pa treba posebej naglašati draginiske doklade in četrtletnega nabavnega prispevka, ki ga je vlada, s tem, da zadevnega zakona ni preklicala, obligatorično prevzela od bivše Avstrije. Ali bi nam dopisnik »Sl. N." ne mogel povedati, komu so zahteve drž. uslužbencev pretirane? Upravna komisija napram njim ni imela nikakih pomislekov, celo vlada jih je priporočljivo predložila v Beograd. Predsednik Lilleg je citiral na občnem zboru dobesedno dr. Ravni-harjeve besede: »Sramota je, da državni nastav-ljenci stradajo, še večja sramota pa je za državo, ki svoje delavce s pičlo plačo tira k stradanju". Saj menda gospod doktor kot trajni prijatelj in zaščitnik državnih uslužbencev danes ne bo mislil drugače. K citatu ni bil pridejan nikakšen komentar, ki bi količkaj meril na osebni napad. Društveni odbor je bil sestavljen tako, kakor so predlagale posamezne organizacije, katerih vsako zastopa najmanj en odbornik. Očitek »da se hoče splošno organizacijo drž. uslužbencev izrabiti v te nečedne namene, dokazuje tudi sestava odbora" je tedaj docela neutemeljen in ga društvo kar najodločneje zavrača. Zdi se nam, da je dosegel član-kar baŠ nasprotno od onega, kar je imel v mislih. Obžalujemo, da je večini držav, uslužbencev pokazal, kako naj se krene na levo, ravno list, za katerim stoji JDS. Za nas je zadeva končana in na nadaljna izvajanja ne bomo več reagirali. V Ljubljani, dne 5. svečana 1919. Za odbor »Društva nslužbencev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na slovenskem ozemlju". Makso Lilleg, Joža Bekš, tč. predsednik. tč. I. tajnik. „Sveta vojska“. Vprašanje naše protialkoholne organizacije je postalo tako akutno, da ga nikakor ne bomo mogli izpustiti z vidika in se bomo zopet in zopet vračali knjemu. Brez dvoma spada k važnim problemom malega naroda in mora biti rešeno zaeno z ostalimi so-cijalnimi in političnimi reformami. — Poročilo »Svete vojske", objavljeno te dni v časopisju, daje strankam na voljo, da osnujejo lastne organizacije ali pa se strnejo v skupno falango za boj proti sovražniku alkoholu. Zdi se nam, da je poslednje najprimernejše. Računati moramo z dejstvom, da so predsodki o protialkoholnem gibanju vcepljeni tako globoko, da bo treba mnogo dela in truda, predno se o-snuje krajevna protialkoholna organizacija, ki bi bila zmožna življenja in j pozitivnega delovanja. Kaj pomaga, če j bomo imeli v vsaki župniji kar dva j protialkoholna odbora, v mestih in in- j dustrijskih krajih celo tri, toda noben ! ne bo imel dovolj moči, da prodre : močne ovire, ki se bodo stavile temu gibanju nasproti in se zaseka takore-koč narodu v kri. Zakaj vse drugo je j streljanje v prazno: dokler ne bo ■ protialkoholno gibanje prodrlo v jedro naroda, na kmete, dokler ne bo imelo j svojih »strelskih jarkov" v zadnji vasi naše domovine, je zmaga negotova in dvomljiva. Vkljub čudni psihologiji naše strankarske politike smemo vendar upati, da bi se našel brez posebnih težav nekak modus za enotno disciplino iti skupen nastop. Etična or- ' ganizacija je eminetno narodna stvar in kakor smo nastopali skupno v važnih narodnih vprašanjih, tako naj bi tudi tukaj ne cepili svojih moči. V vsaki stranki se bodo našli i bojevniki i nasprotniki pa je že zategadelj potrebno, da so nam čete združene! B. B. j ■ Proti italijanskemu imperijalizmu. Protestna zborovanja na Hrvaškem. Zagreb, 3. februarja. (Lj. k. u.) Iz vseh krajev Jugoslavije prihajajo poročila o protestnih skupščinah, ki so se vršile v nedeljo proti italijanskim nasilnostim in italijanskemu imperializmu. Na večini skupščin so govorniki poudarjali, da bi bil mir s pogoji, kakor jih hoče Italija, za Jugoslavijo nesprejemljiv. Protestni shod v Dubrovniku. Dubrovnik, 2. februarja. (Lj. k. u.) Dalmatinski dop. urad poroča: Na poziv jugoslovanskega akademskega kluba je bila danes proti italijanskemu imperializmu veličastna skupščina, katere ni mogel zapreči niti silen dež in slabo vreme. Meščanstvo se je zbralo v starem knežjem dvoru. Dijaki in omladina je prišla z zastavami na skupščino. Otvoril jo je prav-vnik Hope in poudarjal ta usodni čas, ko se posvetujejo ljudje o bodočnosti človeštva. Predlagal je za predsednika skupščine načelnika in narodnega zastopnika dr. Nelka Čingrijo. Ta je sprejel predsedništvo. Sodnik Draško-vič je med drugim pozval narod, naj pristopi dobrovoljskim legijam, ako bo treba. Bosanski zastopnik dr. Živko Nježič je slavil spoj treh plemen v edinstveni jugoslovanski narod. Duhovnik Bojanič je sporočil pozdrav ujetih Jugoslovanov v Italiji. Primorski kapitan Moderčin je govoril o jugoslovanskem morju in pomorščakih. Abs. pravnik Piper je naglašal solidarnost dubrovniških akademikov. Dr. Nelko Ogrinja je prebral na Wiisona naslovljeno brzojavko, ki jo je zbrano meščanstvo sprejelo vzklikoma. Navzlic silnemu dežju so šli zborovalci po mestu, noseč napise proti ital. imperializmu. Naposled so se ustavili pod državno jugoslovansko zastavo, prepevali bojne pesmi in navdušeno vzklikali kralju Petru, regentu Aleksandru in celokupnosti Jugoslavije. Pred kipom svobode so peli narodne himne in se razšli. Protestne skupščine v Dalmaciji. Split, 4. februarja. (Lj. k. u.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Iz vseh krajev Dalmacije prihajo vesti o številnih protestnih skupščinah proti italijanskemu nasilju. Veličastne skupščine so se vršile v Dubrovniku, Vr-lici, Makarski in Gradcu. Pod italijanskim jarmom. Italijanski terorizem. V Cerknem vlada terorizem. Ljudi aretirajo za vsako malenkost ter jih odvažajo v Tr-st. Pri komur dobijo slovenske časopise ali žigosan denar, je njegova usoda zapečatena. Zapori v Trstu so prenapolnjeni. Samo iz cerkjanske občine je zaprtih nad 20 ljudi. Mirovna konferenca. Posebna komisija za rumunske zahteve. — Grške teritorijalne zahteve Pariz, 4. feb<- . k. u.) Agence Havas poroča: 7 pniki velesil so se sestali v r .eljek popoldne v ministrstvu za t nanje stvari. Imenovali so posebno komisijo, ki bo proučila rumunske zahteve. Henry Tardieux, delegat pri konferenci in podravnatelj za evropejske zadeve v političnem oddelku ministrstva za zunanje stvari Laroche bosta zastopala Francijo v tej posebni komisiji. Nato so imenovali delegate, ki bodo nadzirali izvedbo dogovora, sklenjenega med Poljaki in Čehi glede zasedbe Tešina. V to komisijo je imenovala Francija bivšega francoskega konzula v Varšavi Veltena. Nato je Venizelos obrazložil teritorijalne zahteve Grčije. Grčija zahteva: 1. Severni Epir in južno Albanijo, 2. Tracijo, 3. Carigrad. Za primer, da ne bi Carigrad pripadel Grčiji, predlaga Venizelos internacionalizacijo tega-mesta pod protektoratom zveze narodov. 4. Otoke Dodekaneza, 5. otok Ciper, 6. v Mali Aziji: Zapadne provincije, del vilajeta Aidina ter luko Smirno. Armenija z vilajetoma Trapecuntom in Adano naj postane posebna država, čije upravo naj prevzame velesila, ki jo določi zveza narodov. — Komisija za odškodnino, komisija za ugotovitev odgovornosti ter komisija za pristanišča, za paroplovbo in za železnice so pričeli z delom. Za predsednike teh komisij so imenovali Klotza, Lansinga in Crispija. Političen pregled. Laške budalosti. Tretja številka »Goriškega Slovenca" z dne 1. januarja 1919 prinaša dopis iz Rima, v katerem pravi, da piše »Giornale d’ltalia“ osebno glasilo zunanjega ministra Sonnina v slabi slovenščini pod naslovom »Italija in Jugoslovani" sledeče: Pretirane in blazne zahteve onih krogov, ki se ne morejo odreči avstrijskemu sistemu in mišljenju, kateri so nehote vsled velikih italijanskih žrtev dosegli velikanske ugodnosti nam ne privoščijo, da stvorimo novo državo. — Ti ljudje so pozabili, da je bila prva italijanska kri, ki je tekla v svetovni vojni prelita od naših prostovoljcev, ki so padli v Srbiji, boreč se proti armadi Avstrijca Potioreka. Znano je tudi, da sta vlada in italijanski narod napela vse svoje moči, da rešita srbsko vojsko, njenega vladarja in prestolonaslednika hrabrega Aleksandra. Na to piše, da je ostal Jugoslovanom še stari avstrijski srd napram Italijanom. Pripoznava nam Jugoslavijo od Triglava, Sevnice, Vrhnike, Kvarnera do Banata, Makedonije, Drave na Koroškem, Štajerskem in v Slavoniji, Ohridskega jezera in do Spod. Vardarja. Dalje pravi, kako se dobro godi sto tisočem Albancem, 40 tisočem Slovencem, 40 tisočem Nemcem, 86 tisočem Francozom in 12 tisočem Katalancem, ki živijo svobodno v Italiji in izmed katerih je mnogo takih, ki so dosegli visoka mesta generalov, admiralov in visokih civilnih ✓ dostojanstvenikov. — Če bi hoteli po- i lemiiirati z „Giornale d’ltalia“ in Goriškim Slovencem" bi samo navedli Par dejstev; n. pr. kako „hrabro“ so se držali italijanski vojaki na srbski *ronti, koliko tisoč nežne srbske mlaji1,?e I? mora!° umreti pri umiku čez Albanijo po itatijanski krivdi in koliko prostosti vživajo sedaj naši bratje v okupiranem ozemlju. Ni nam tudi na jem, da bi ponovno pobili laško bahavost, ker to pozna danes že ves Kulturni svet. „ K®nfinirani ljubljanski Nemci. *s'er je deželna vlada v Gradcu spo-azumnft z dunajsko vlado odklonila zahteve deželne vlade za Slovenijo in er. je izjavila, da v Gradcu konfini-ranih Jugoslovanov ne izpusti, je naša vjada konfinirala devet ljubljanskih Nemcev in sicer: Weinlicha, Klimpela, Ravnatelja „ Prometne banke“, prof. dr. oinderjn, prof. Vesela, generala Klein-schrotta, ravnatelja Pammerja, odvetnika dr. Eggerja, notarja Galleta, tajnika kranjske hranilnice Plautza. Vsi ; ” so za sedaj konfinirani v svojih 1 stanovanjih, ne smejo uporabljati tele- j '°na in njihova pisma se cenzurirajo, j Laž in resnica. Split, 4. jan. j (Lj- k. u.) Dalmatinski dop. urad po- j, roča: Sonninov novinar Viktor Vettori j piše v »Giornale d’ltalia“ o maneviih za kulisami mirovne konference. Zlasti Poudarja agilnost'jugoslovanskih agitatorjev, ki kočejo po vsaki ceni pridobiti Wflsona in ameriško javno Mnenje zase. Ker smo vajeni slišati ®nake stvari, se ne bomo čudili stari, v boijšem izdanju natisnjeni itatijanski laži gospoda Vettorija, da so Hrvati °ni, ki so se najhrabreje borili za av- j strijsko stvar, Italijani pa oni, ki so trpeli in se mučili. Gospoda okoli Sonnina bi morala biti vsaj tako lojalna in se spomniti vsega trpljenja in vseh muk jugoslovanskega naroda v bivši avstro-ogrski monarhiji. Ali ve gospod Vettori, koliko tisoč naših mož in žena je bilo obešenih v Bosni-Hercegovini, Sremu in Dalmaciji? Ali 3o bili to italijanski talci, ki so jih gonili po vsej Dalmaciji leta 1914? Ali je italijansko ali jugoslovansko meščanstvo v Splitu leta 1914 manifestiralo pred nemškim konzulatom? Ali je splitska „banda cittadina" svi-rala pred istim konzulatom „Wacht am Rhein“, dočim so bila vsa hrvatska društva razpuščena in vodilni člani zaprti ? Italija in Jugoslavija. Italijansko imperijalistično časopisje piše neprestano o italijanskih pravicah na našem ozemlju, istočasno pa se bere med vrstieami pritajen strah pred našim ujedmjenjem. Močna in velika Jugoslavija je Italijanom trn v peti in tega trna bi se radi na vsak način iznebili. • | Zato delajo istočasno propagando za j njihove pravice in svarijo prid popolnim ujedinjenjem Slovencem, Hrvatov in Srbov v eni državi. Italijani se pač dobro spominjajo kako hrabri so naši vojaki in vedo kako hrabri bi bili Šele v vojski med Jugoslavijo in Italijo. Zato skušajo ovirati našo edinost in hujskajo po svojih pomagačih med našim ljudstvom, da bi zasejali med nami razpor. Toda naši ljudje poznajo volka v ovčji koži, kateremu se pri nas gotovo ne bo dobro godilo. Nemci napadli Radgono. Radgona, 4 februarja zvečer (Ljub. k. u.) Danes so neregularne čete, sestoječo iz uniformiranih in neuniformiranih vojaških oboroženih ljudi napadle mesto Radgo o. Jugoslovanska posadka brani ia drži mostišče. Boj še traja. Koroški Nemci za Jugoslavijo. Narodna vlada je prejela iz Velikovca dopis podpisan od več Nemcev, ki prosijo, naj vlada na vsak način zahteva, da se Velikovec priključi k demokratični Jugoslaviji, ker tudi oni nočejo nič slišati o koruptni Avstriji, kjer ne bo nikdar miru in reda. Dopisi. Iz Braslovč. Kakor navadno povsod, tako so tudi pri nas v občinah Braslovče in Polzela, okrožju bivše šulferajnske šole, najgiavnejši protijugoslovanski hujskači le izdaj>ce svojega rodu, ki pa sicer govorijo nemško, da nas obdaja 99 težav, kadar jih moramo poslušati. Največ jih je pa med njimi, ki sploh ne znajo niti besedice nemško, pa se zato zadovoljijo samo s tem, da se sami sebe imenujejo nemške prijatelje. Pomislite, ljudje božji, navzlic temu, da so Nemci zakrivili to svetovno vojno in nešteta živinska grozodejstva, se še dobijo ,,patroni“, ki se imenujejo prijatelje Nemcev. Ako človek premišljuje, zakaj in kako, pride samo do dveh zaključkov: ali so to za judeževe groše kupljeni nemški agitatorji, ali pa so norci, oz. „kšajt butlni", 'kakor jih imenuje naše zavedno ljudstvo. Naj bo že to, ali ono, toliko je gotovo, da bi bilo dobro sploh vse te temne elemente spraviti pod ključ, da ne bi več hujskali z lažnjivimi razburljivimi vestmi neved-nežev in da ne bi več prigovarjali našim fantom, naj ne gredo k vojakom. Da jili bo minilo brusiti po nepotrebnem svoje umazane jezike, bomo že poskušali tudi mi poskrbeti-. Zapeljanim fantom pa, posebno vam, ki se posmehujete onim zavednim, ki so že pri vojakih, povemo samo to, da še ni vseh dni konec in da še bote radi šli. Kazen za strahopetno zapečnjaštvo ne izostane! Celje. V državni službi se nahajajo še vedno razni zagrizeni nemškutarji, ki preje niso znali govoriti slovensko niti za potrebo. Medtem, ko ti ljudje sedijo na najboljših prostorih, morajo naši narodno-zavedni možje služiti v slabih službah. Naše oblasti naj se vendar že enkrat ozrejo na te ljudi, ki nas še pred par meseci niso hoteli poznati! Poljčane. Dne 9. svečana 1919 se bo vršil v Poljčanah ob 2. uri popoldne v okoliški šoii javni politični shod s sledečim sporedom: Socialna demokracija in naše razmere. Govorita go;, dr. Ravnik in urednik Žebot iz Maribora. Slov Bistrica. V nedeljo, dne 9. februarja priredi Čitalnica ob 3. uri popoldne v Narodnem Domu literarno predavanje, na katerem bo govoril pesnik Fran Albrecht o Ivanu Cankarju. Pred predavanjem ima učiteljstvo slovenjebistriškega okraja svoje zborovanje. Predavanje je namenjeno inteligenci celega slovenjebistriškega okraja in torej upamo, da ne bo nihče manjkal. Po predavanju je prosta zabava s petjem. Iz ormoškega okraja. Mesto Ormož, kjer je še nedavno odkrila nemška pisateljica Irma von HOfer »sledove staronemške romantike", je v par dneh po prevratu di.bilo popolnoma slovensko lice. „Nemški duh“ je padel kakor gnilo jabelko v dravske valove, ki so ga odnesli daleč na slovenski Balkan. Bil je skrbno zavit v graške časopise, na zunaj pa lepo prevlečen z zadnjimi številkami „Štajerca", da bi našel vsaj malo usmil|enja, če bi ga slučajno dobili Srbi, Resi-gnirano so zrli za njim na-^i „NemciB, „die Wacht an der Orau“. Gustav mu je spisal ginljivo posmrtnico „WNarodni vladi. Priče so na razpolago. Stanovanjska beda. Mestni magistrat odpoveduje sedaj stanovanja vsem strankam, ki nimajo domovinstva in posla v Ljubljani. Vsa na ta način izpraznjena stanovanja se bodo od danes dalje razglašala na magistratni deski. Stranke, ki iščejo stanovanja, se pozivljejoMda seznama odpovedanih stanovanj ne hodijo več gledat v magistratni ekspedit, marveč kar na ma-gistratno desko. „Mlada Jugoslavija." Okrajni šolski svet SHS v Velikovcu' izdaja list za slovensko koroško mladino z naslovom „Mlada Jugoslavija". List bo izhajal kot nadomestilo sa slovenske čitanke, katerih naši otroci na Koroškem do sedaj še ne poznajo. List je z ozirom na njegov šolsko-kulturni namen dobro urejevan ter stane pos. štev. 30 vinarjev. List urejujeta okr. šolski nadzornik Koschier in nadučitelj Močnik. Vsi bivši interniranci, konfi-niranci in obsojenci, brez Ozira na to, če so svoje odškodninske zahteve prijavili ali ne, se poživljajo, naj naznanijo svoje naslove, kraj in dobo internacije, sodnije, ki jih je obsodila itd. na naslov dr. Janko Leskovec, Ljubljana, Dunajska cesta 31. — Odbor pol. preganjancev. Udove in sirote onih, ki so bili vsled političnih razlogov obešeni ali ustreljeni ali so umrli v zaporu se poživljajo naj naznaijo svoje naslove dr. Janko Leskovec-u, Ljubljana, Dunajska cesta 31. — Odbor pol. preganjancev. — Drugi slovenski listi se naprošajo, da ponatisnejo gornji vesti. Vojaški nabori. Te dni se po vsej Sloveniji vrše vojaški nabori rojstnih letnikov 1895 do 1899. Po službenih poročilih je uspeh izdatno večji, nego se je moglo računati. Tudi uspeh mobilizacije je bil zelo povoljen. Dočlm so naši vodilni vojaški krogi sodili, da se bo ob vpoklicu petih rojstnih letnikov dalo vsega skupaj nabrati v najugodnejšem primeru k večjemu kakih šest- do sedemtisoč novincev, je do 2. februarja vojaško službo nastopilo že izdatno več nego desettisoč mladeničev. To število pa je v hipu, ko to pišemo, že prav znatno večje, ker se od ure do ure pomnožuje v vsakem nabornem okolišu. V primeri s tem uspehom je število tistih neraz-sodnikov, ki se odtegujejo vojaški službi ali ki so zapustili svoj vojaški oddelek, tako neznatno, da resno ne prihaja v poštev. Ako trdi »Corriere della Sarau z dne 22. januarja, da se je od vseh vpoklicancev odzvalo komaj , 20 odstotkov in da se vsi drugi od- 1 tegujejo vojaški dolžnosti s pobegom, j govori zavestno neresnico, da bi nas svetu prikazal kot jugoslovansko pleme, ki ga spričo njegovih neurejenih notranjih razmer sploh ni treba upoštevati in čigar zahteve po ohranitvi njegovega ozemlja se smejo zanemariti brez vsakojake opasnosti. Proč z nemškimi notarji! Pri napadu na Jugoslovane v Št. Pavlu dne 27. decembra 1918 je posebno divjal tamošnji nemški notar, ki je oborožen s samokresom in ročnimi granatami vdrl celo v zasebno stanovanje slovenskih poštnih uradnic. Ra- dovedni smo, kaj pravijo k temu divjaštvu nemškega kolege tisti slovenski notarji, ki branijo nemške notarje in se pri tem sklicujejo na čut kolegijal-nosti. Več kot žalostno je, da se dobe v Jugoslaviji med slovenskimi notarji ljudje, ki hočejo igrati vodilne vloge, pa imajo tako malo narodne zavesti, da pod pretvezo kolegijalnosti branijo naše najhujše narodne nasprotnike, nečejo pa poznati kolegijalnosti napram slovenskemu notarskemu naraščaju, ki mora do sivih las čakati na imenovanje. To, kar se je 27. Xli. 1. 1. zgodilo v Št. Pavlu, se lahko zgodi jutri v Pliberku, Velikovcu, Mariboru, Maren-bergu, Ptuju, Šoštanju, Rogatcu, Slov. Gradcu, Ljutomeru, Kočevju, Konjicah ali v Laškem trgu, kjer še vedno nemški nacijonalci sede na najlepših mestih, dočim morajo slovenski notarski kan-didatje čakati po 13 let, da pridejo konečno za notarja v Senožeče, Lož ali Kranjsko goro. Nemci so takoj odstranili vse nenemce iz privatnih, kakor tudi iz javnih služb, mi pa v svoji popustljivosti gojimo na prsih gade v osebah nemških nacijonainih notarjev, ki so voditelji posilinemštva in nem-škutarstva na naših narodnih mejah in ki čakajo ugodne prilike, da organizirajo napade na nas, kot je storil to nemški notar v Št. Pavlu. Slovenski notarji! Ako imate kaj narodnega ponosa in časti, dvignite svoj glas in pridružite se svojim mlnjšim kolegom ter zahtevajte, da se sklep narodne vlade, glasom katerega se ima odpustiti vse uradništvo nemške narodnosti, raztegne tudi na nemške notarje, ki so našemu narodu veliko bolj nevarni in škodljivi, kot kak podrejeni uradnik. Ne samo naši stanovski interesi, temveč v prvi vrsti koristi našega naroda zahtevajo, da so do prvih volitev vsa gorenja notarska mesta na narodnih meiah zasedena po najbolj radikalnih slovenskih notarjih, ki ne bodo samo pravni pomočniki in učitelji našega naroda temveč v prvi vrsti tudi njegovi narodni voditelji in organizatorji. Za slučaj pa, da merodajni faktorji in sicer v prvi vrsti ljublj. in celjska notarska zbornica ne storite svoje dolžnosti, potem pa vedite, da vas ne čaka samo sodba vaših mlajših kolegov, temveč vsega slovenskega naroda, katerega so nemški notarji dovolj dolgo kot pijavke izsesavali in ga ugonabljali, porabljajoči od Slovencev prisluženi denar za nemška bojna društva. Kavarno Kazino v Ljubljani bo v kratkem otvonl goriški Slovenec g. Josip Ivančič. Ni ubežnik. Enoletni prostovoljec desetnik Ignacij Kavec je bil pomotoma razgiasen v časnikih kot dezerter, i Poslan je bil v bolnico po zdrav-j niku jeseniške posadke. Pri tem se j pa njegov odhod pri stotniji ni naz-j nanil, kar je povzročilo sum, da je dezertiral. Nahaja se v Jugoslovanski bolnici kot bolnik. Kako postopajo v Sarajevu z navijalci cen. Policijsko ravnateljstvo v Sarajevu je kaznovalo tri mesarje z globo 5000, 500 in 300 kron, ker so : prodajali meso nad maksimalnimi ce-[ nami. Pri nas pa vsakdo lahko po-; ljubno navija cene. In vendar smo v isti državi! Uradništvo denarnih zavodov. Dne 9. februarja t. 1. s$ vrši v Mali dvorani Narodnega doma v Ljubljani enketa uradništva vseh slovenskih denarnih zavodov. Dnevni red zborovanja je: A. 1. Razmotrivanje o položaju uradništva slov. denarnih zavodov za časa vojne. 2. Predlogi glede izboljšanja tega položaja: a) ureditev plač, ki naj odgovarjajo obstoječim gospodarskim razmeram; b) ureditev službenega razmerja, na podlagi demokratičnih in socialnih načel potom zakonodaje. 3 Izpopolnitev stanovske organizacije. 4. Raznoterosti. B. 5. Občni zbor strokovne skupine. Začetek *bo-rovanja ob 9. uri dopoldne, nadaljevanje ob pol 3. uri popoldne. Našla se je vsota denarja. Dobi se na Tižaški cesti, št. 8.1. nadstropje od 12—1 ure opoldne. • Moda. Ker se zadnji čas zahteva, naj se uvede namesto nemške jugoslovanska moda se bo g. Potočnik, krojaški mojster za dame in gospode v Ljubljani, Selenburgova ulici štev. 6 peljal letošnjo sezono v Švico in Francosko, da nam prinese francosko modo. Poročal bo potem vsako sezono natančno o ženski in moški modi, ko se uredijo razmere. Njegova soproga, ki je bila štiri leta voditeljica damske akademije za modo v Curihu, bo ustanovila v Ljubljani lasten zavod za modo za dame in gospode za celo Jugoslavijo. Društvene vesti. Društvo slovenskih obrtnikov je imelo v'četrtek, dne 30. januvarja 1919 ob 5. uri popoldne svojo sejo v mestni posvetovalnici. Načelnik g. Franchetti Engelbert je v obširnih besedah razložil velik pomen društva obrtnikov. Društvo bo služilo le interesom obrtništva, skrbelo za povzdigo in razvoj obrti v celi Sloveniji. Za tajnika društva je bil izvoljen g. Martinčič, ključavničarski mojster, za blagajnika pa g. Fran Stare, slikarski mojster. Društvo bo skrbelo v vsakem oziru za interese članov. Članarina v znesku 12 kron letno, se bo pobirala od članov po zadrugah. Društvo bo Izdajalo svoj strokovni list, ki bo prinašal članke o vseh panogah obrti in o najnovejših napredkih na polju obrti. Z ozirom na naredbo Deželne vlade za Slovenijo radi upeljave osemurnega delavnega časa, je zavzelo društvo staljšče, da nikakor ne kaže raztegniti te naredbe na panoge obrti. Ker sedanji čas mora biti za nas čas dela, da bomo mogli preskrbeti prvič nas same z najpotrebnejšimi stvarmi, a pozneje pa konkurirati z drugimi na zunaj. Načelnik gosp. Franchetti je opozoril koncem seje, da naj g'eda vsak obrtnik na to, da bo organiziran v društvu. Kajti v sedanjih časih je močna organizacija obrtnikov ona sila, ki bo dovedla našo obrt do viška razvoja in napredka. Akademski Doni v Zagrebu je v glavnem urejen. Odbor je rešil vse došle prošnje, novih prošenj ni mogoče več sprejemati. Glede na to, da je začasno v Akademskem Domu prostora le za 150 dijakov, se je moral odbor ozirati v prvi vrsti na oue dijake, ki morajo biti na vsak način pri predavanjih osebno navzoči, torej na medicince, filozofe, šumarske akademike. Prosilci teh strok dobe obvestilo po dopisnicah; pod kakimi pogoji so sprejeti v Akademski Dom; razentega se dobe informacije v društvenem tajništvu v Ljubljani, Frančiškanska ul. 2, in v Akademskem Domu v Zagrebu. Vsi tisti, ki so sprejeti v Akademski Dom, morajo prinesti s seboj najmanj po dve rjuhi in potrebne brisače. Polna oskrbnina (stanovanje, kosilo, večerja) stane za enkrat 200 kron mesečno. Pravnikov za enkrat še ne moremo sprejeti v Dom, pač je tistim, ki pojdejo kljub temu v Zagreb zagotovljeno kosilo in večerja v dijaški menzi, za kar dobe pri društvenem upravitelju, g. Franu Križaniču v Akademskem Domu v Zagrebu, Kaptol št. 16. In sicer deloma brezplačno, deloma proti polnemu 160 kron, oz. delnemu plačilu 80 kron. Oni, ki so sprejeti v Akademski Dom, naj gredo takoj v Zagreb. Kdor do 15. fe-bruvarja ne pride v Zagreb, izgubi mesto. Kakor hitro bo mogoče pripraviti in urediti še nadaljne prostore, se bodo v Dom sprejeli tudi pravniki in sicer v prvi vrsti begunci in tisti, ki stoje tik pred izpiti. Odbor. Drobne vesti. Malone vsi francoski listi še vedno protestirajo proti priključitvi Nemške Avstrije Nemčiji, ker bi Nemčija s tem dobila en in pol milijona vojakov več, kar bi bila nevarnost za Francijo. — Dunajsko vseučilišče so včeraj zopet otvoriii. — V Nemčiji se še vedno nadaljujejo boji med špartakovci in vladnimi četami. — Glasom Čehoslov. tisk. urada poročajo: „Times“ iz Hel-singforsa: Boljše viški, v Petrogradu objavljen komunike poroča, da so vsled sklepa posebnega komiteja ustrelili velikega kneza Pavla Aleksandere-viča, strica carjevega Nikolaja Nikolajeviča, njegovega nečaka Emitrija Konstantinoviča, njegovega brata Jurija Mihajloviča, velikega kneza Aleksadroviča in njegovo soprogo carjevo sestro. — Iz Italije v Švico dospeji potniki pripovedujejo, da so v Milanu in Turinu bile velike demonstracije delavcev. Prišlo je do spopadov. Doslej se še ni posrečilo vspostavili reda. Tudi v Genovi vlada veliko razburjenje. — Čehoslov. tisk. urad poroča iz Sofije, so bivšega kralja Ferdinanda aretirali in da ga postavijo pred mednarodno sodišče. — Split, 3. febr. (Lj. k. u.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Delegat države SHS na mednarodni konferenci, dr. Josip Smodlaka je došel v Pariz. — V zaderski občini je bilo dosedaj aretiranih 130 Jugoslovanov iz političnih razlogov, največ duhovnikov in učiteljev. Nekatere so odvedli v Italijo. Čuje se, da je škof dr. Pulišič vsled italijanskega pritiska na duhovščino predložil sv. stolici ostavko, ki pa ni bila sprejeta. Zadnje vesti. Boj za osemurni delavnik na Hrvatskem. Zagreb, 4. febr. (Izv. por.) Sinoči se je vršila v Zagrebu seja zastopnikov vseh delavskih organizacij. Sklenili so, da demonstrirajo v četrtek vsi hrvatski delavci za uvedbo osemurnega delavnika. Po celi deželi naj počiva v svtho manifestacije vse delo za dve uri. Pogajanja radi razdelitve ogrske poštne hranilnice. Zagreb, 4. febr. (Izv. por.) Kakor poročajo, so dovedla pogajanja v Budimpešti med hrvatskimi in madžarskimi zastopniki v zadevi razdelitve poštne hranilnice do ugodnih rezultatov. V najkrajšem času bo osnovana v Zagrebu samostojna hrvatska poštna hranilnica, dočim bo madžarska hranilnica ustavila svoje delovanje za ozemlje SHS. Zakaj ne napravijo konca Radičevemu hujskanju? Naš zagrebški poročevalec nam je včeraj sporočil o neverjetnem hujskanju Stipe Radiča na zborovanju takozvane hrvatske seljačke stranke minulo nedeljo. Stipe Radič je javno nevaren človek. V normalnih Časih tak človek ne bi mogel škodovati, a nikakor ne gre, da bi se sedaj, ko je javno mnenje itak že dovolj razburjeno, pustilo, da tak človek neovirano nadaljuje svojo zastrupljajočo raboto. Če kedaj, se morejo na paše sedanje razmere uporabiti Cavourove besede, d a se svoboda ne da dosečissvo-bodo. Interes samoohrane naše mlade državnosti zahteva, da se takim elementom onemogoči, da bi delali še dalje zmešnjavo. Važna Wilsonova izjava v francoski zbornici. Pariz, 4. febr. (Lj. k. u.) Wilson je imel v francoski zbornici govor, v katerem je med drugim izvajal: Vladarji sveta so doslej mislili vedno le na odnošaje med vladami in so pri tem pozabljali na odnošaje med narodi. Sedaj vedo, da je edina pot, do varnosti ta, da so v primeru, ako bi bila ogrožena Francija ali kak drug narod, ostali narodi pripravljeni, braniti ogrožene narode. Mednaroden socialističen kongres. Bern, 3. febr. (Lj. k. u.) Danes je bil tu otvorjen mednaroden soci-ajističen kongres. Zastopanih je 22 držav po 80 delegatih. Albert Thomas (Francija) je kritiziral postopanje nemških socialnih demokratov. Predlaga resolucijo proti boljševizmu. Weiss (Berlin) je branil nemške socialiste. Nočem preiskovati, če je gosp. Anico Tavčar k temu preklicu napotil namen, mene, ki sem za njo, kot je to znano najinim znancem, doprinesel v vsakem oziru ogromne žrtve, javnemu posmehu izročiti. Ker pa nočem, da bi javnost v meni videla lažnika, hočem ugotoviti sledeča dejstva: 1. Ljubezensko razmerje med menoj in gosp. Anico Tavčar traja že nepretrgano od leta 1916 naprej. 2. Ker omenjena gosp. nima ni-kakega premoženja, sem ji kupil in nabavii kot njen zaročenec vse, kar je potrebovala, kot perilo, obleke, klobuke, čevlje itd. Z jedno besedo oblekel sem jo elegantno od nog do glave. Vse to sem storil le radi tega, ker sva si obljubila zakon in, ker sem živel v trdnem prepričanju, da postane moja žena. 3. Daroval sem ji tudi zlatnino, briljante prstane in ženski nakit in ji dajal denar v gotovini. 4. Kupil sem poročne prstane in ji te 22. januarja 1919 izročil. Ta dan sva si prstane zamenjala in si slovesno eden drugemu obljubila, da se v maju vzameva in sva si večno ljubezen prisegla. Na podlagi teh dejstev naj si oni, ki se za naju zanimajo, vstvarijo sodbo, ali je moja objava, da sem se zaročil z gdč. Anico Tavčar opravičena ali ne. Ljubljana, dne 3. februaurja 1919. Ludvig Roth. Inteligenten mladenič z gospodično, ki ima veselje do plesa Ponudbe, če mogoče s sliko na poštno ležeče »K E 73". 345 3—1 dflnbn poštenega, sprejme tr-ubfVuj govina s kolesi A Goreč Ljubljana Mar Ter. c. 14. 346 2—1 7o hjČnilfS 8rem> dobim stanovanje v Ld liiolllFva sredi mesta Ponudbe na uprav-ništvo pod „Vesten in marljiv". 348 5—1 fll/O nnennriinni na deželi nastavljeni že-UiC yUojJUUlulll lita samo vsled dolgega časa, v nobeno drugo svrho in brez vsakih namenov živahno korespondenco z inteligentnima gospodoma Naslov pove uprav-ništvo pod »Mlinarjeva" in »Kovačeva". 362 3—1 l/jnolM l/omcn Pr't)l'žno 200 kg se po h UlOrVJ AOlllGII ugodni ceni proda. Naslov pove I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc. 354 l/ojpnnn ki se hoče učiti mehanike in trgo-lujulltiu vine s pisalnimi stroji, sprejme Franc Bar, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5. _________________________________ 353 4-1 Mala trgovska hiša ulici v Ljubljani se proda. Naslov pove upravništvo 359 5—1 2 novo opremljenih sob proda Pojasnila v anončni pisarni Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3/1. / 357 1 Pmiift QP ^oj enonadstropna moderno rlUUfl OC urejena hiša z velikim vrtom v Rožni dolini št. 217. Vila »Fani" poleg restavracije »Rožna dolina". Natančneje se izve pri Franc Kuncu, fotografu, Wolfova ulica št. 6. 356 3-1 Listnica upravništva. Naročnike, ki jim je koncem januvarja potekla naročnina, uljudno prosimo, da jo takoj obnovijo. Ker še nimamo poštnih položnic, vpošljite naročnino po nakaznici in pripišite na odrezku tudi evidenčno številko pošte, ki jo ima vsak naročnik na svojem naslovu. Pripišite tudi „star“ ali „nov“ naročnik, s tem nam vknji-ževanje zelo olajšate. Naslovi so sedaj vsi dotiskani in ako kateri ni pravilen, prosimo, da nam to takoj javite, da popravimo. Kdor želi, da mu spremenimo naslov, mora naznaniti ne le svoj novi, temveč tudi stari naslov, na katerega je doslej dobival list. Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani. Poslano/ V »Slovenskem narodu" št. 21. sem objavil, da sem se zaročil z gosp. Anico Tavčar iz Škofje Loke. Dne 27. januarja 1919 je gosp. Anica Tavčar v inseratnem delu »Slovenskega naroda" priobčila pod naslovom »Preklic" notico, da je neresnično, da bi se z menoj zaročila. * Uredništvo ne prevzame za »Poslana" nobene odgovornosti. 9 nnpvmatiki pia8ča8QX2(75pxM)»*a L [JllCnlJdtml ali dobro ohranjena uuplnn Pismene ponudbe pod »Pnevmatika 750“ na upravništvo. 355 2—1 jčpom Proti dobri nagradi stanevanje, ob-louulll stoječe iz 3—4 sob s kuhinjo, električno razsvetljavo (in če mogoče z vrtom) in sicer rneblovano ali nemeblovano s 1. marcem 1919. Cenj. ponudbe pod K* na upravništvo lista. .".56 3—' Dnopofun v Ljubljani z velikim dvoriščem rUoColllU in gospodarskim poslopjem se odda s 15. marcem v najem za 5 let. Kje, pove upravništvo. 337 3—1 Klini večla mn°žina čistega med m. Po-l\U|JI o C nudbe z navedbo cene na upravo Jugoslavije pod »Med 556“ Ljubljana. 352 Operacijska kaseta “ji*"J" g. Naslov pove »I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod" Beseljak A Rožanc. 351 sprejme v najem v Ljubljani v okolici. Ponudbe pod „Go-334 >0-1 na stilna" Fotografi« aparate, že rabljene vendar dobro »hranjene s poljubno optiko v vsaki velikosti se kupi. Cenjene ponudbe z natančnimi navedbami pod »Photo" na Anončrto pisarno Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 311. ____________________________ 333 16-1 VilP na Riprlll novozgrajena, 1 nadstropna, »110 lifil DiOUu v pritličju z lokah, primernimi za trgovino, gostilno ali obrt, z vrtom, se za 65.000 K proda. Ponudbe na upravništvo pod E. F. 1-175. 306 4 -3 Vojno jitstpli S višjem kurzu Trgovska agentura, Sodna ulica št. 5/1. 340 10—1 Javna dražba pohištva, oblek in srebrnine bo dne 13. t. m. ob 10. dopoldne JSKI Resna ženitna ponudba! Boljša vdova brez otrok, v 37 letu, z nekaj premoženja, želi znanja v svrho ženitve z boljšim gospodom Vajena vseh del dobie in skrbne gospodinje in ima posebno veselje do trgovine ali obrti kakor tudi do vodstva kmetijstva. Le resne ponudbe ako mogoče s sliko, ki se vrne, do 15. t. ni. na upravništvo pod šifro »Dobra gospodinja". Izjava. Jaz Neža Hren iz Dol. Križal prekličem s tem žaljiva očitanja, izrečena o Veroniki in Amaliji Mrvar iz Mal. Reberc 5, »pri Farazinčkut, češ da ste moje vino kradli itd., kar obžalujem s tem in se jima zahvaljujem, da sta odstopili od tožbe pod U 5/19. Žužemberk, dne 31. januarja 1919. Hren Neža 1. r. Pozor! invalidu Po7nr! i • s 1. svečanom sem otvoril v Ljubljani, Sv. Petra cesta 28 1 • 3vojo trgovino in delavnico, kjer bom izdeloval vse ortopedične aparate, umetne noge in bandaže kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela. — Za obilno naročitev se priporoča Gjuro Besednik, ortopedični bandažist. Istotam se sprejme tudi JUT vajenec iz boljše hiše. TTtm Mast, slanimi, suho meso \ I salamu {Bratmšvajger) razašiljem u sve krajeve Jugoslavije u poštanskim pa-ketima od 20 kg po dnevni cijeni. Ia kavin nadomjestak nepakovan K 5.50 po kg. la kavin nadomjestak u paketima V^kg P° K 6‘50 po kg. Novac unapried ili 50% kapare, ostatak uz pouzeče. Pakovanje (Sanduk) računam K 9.—, a poštarinu K 4-20. Kupci, koji lično dogju, mogu slobodno iz mjesta kao i preko granice Hrvatske svaku količino sa sdbom poneti. 295 20-4 J/“> i r-v \ r i /•> tvornlca suhomesnate robe i masti, * VJ l^uVlL} Nova Gradiška, Slavonija.