TRST, sobota 1- avgusta 1959 Leto XV. . Št. 182 (4336) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo el št UL" MONTECCHI St. S, II. n ML — TELEFON 93-80* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St 20 — NAROČNINA; mesečna 480 lir - vnaprej; četrtletna 1300 Ur. polletna 2500 Ur. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur. 7al_,nistva «LAŠov. , ~ Položnica GORICA: Ulica S. Pellleo l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din - Nedeljska: letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din - Poštni tekoči račun. • Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS. Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Liu Ijam Le se nekaj dni ženevske konference štirih zunanjih ministrov ------------------------------------------- izvedenci niso opravili dobrega dela» Včeraj nobenega zbližanja stališč Glasnik sovjetske delegacije dolži zlasti francoske izvedence, da so zavzeli n<*jbolj ekstremna in prav nič konstruktivna stališča - Danes bosta zopet skupaj kosila Gromiko in Herter - Ali je mogoče še kaj doseči do srede? 1 ŽBINpva jJgacij ’■ 31- 7~ Prvi sestanek izvedencev štirih deležu fraJe zabe1, J® določeno, ob 11.30 na &amee?CMSlce delešacUe. Sovjetsko delegacijo je vo-4*0 riamp t ■ zunanj®ga ministra SZ Zorin, ameri-iJi**Hakn državnega tajnika Livingston Merchant, izv^^nik britanskega državnega podtajnika (Pbcoskn za evroPske zadeve Anthony Rombold, jkkčga ba generalni ravnatelj političnih zadev fran-(i* bilo v.Unanj®ga ministrstva Lucet. Izvedenci, kot ^hnirnQ era^ iavljeno, morajo obdelovati še nekatere i lego, P°glede» sovjet------------------ 1» n zahodneaa nredlo- sfallsča glede vseh vprašanj. * s! Berlinu preaio- q katerih se je razpravijaio». Ob 16.15 so se štirje zunanji ministri sestali pri sovjetskem zunanjem ministru. Malo prej so imeli zahodni ministri dvajset minut trajajoč sestanek na sedežu francoske delegacije. V zahodnih krogih izjavljajo, da se tudi na današnji popoldanski delovni se ji ni mogel opaziti nikak na' predek. Tudi niso določili nobenega sestanka ministrov ali izvedencev. Gjomiko in Herter bosta jutri skupaj na kosilu in mogoče bodo glede tega jutri kaj sklenili. Neki ameriški predstavnik je sporočil, da se je davi nemški zunanji minister von Bren- *|Ph“Tmu je zaIef.tanek izvedencev iU s ob 13-15- Do-'očiio ,°Q se’ da sestavijo Se »orah, svoie ministre, bistri hna sestati popoldne. rfVedenc?° odločil‘. ah naj Pasnik sestanejo. «[* izjavil VJ?tske delegaci-sesfan-no-Dosta-niso opra- zla i- ucia 1 1. lJLS,ke p„‘ ,na zahodne iz 'm i?v„,, dvsem Si karenCi- tisti ti*I in najm-??jboli ekstrem- ni ■ izjavil JelsK;e deleg KL^denciv t se na ses( >,>|lllllll„lllllll|l|aill||HRiailllll|IHIHlHl„aillialfl|HlllllllllialllllllVIIHlail||ll|lll eurja in plazovi fSeverni Italiji f.'^nski l Se j'e ,. Danes zju-ln pa ,eval° v Mi- 31. — 3e >«io . JI l,i''»rje \r~J -mouruiji -j| n ‘° ter \ , , noc je moč- <*'i g j*«?\';Ci*'"» - in je so biy vse bila ra«/*un*ite ,,i- u»ce poplavljene - Prekinjena cesta čez Brenner MlL*N, dolga savio 3 km, ker so preusmerili promet čez prelaz Giovo. Letalski nesreči PISA, 31. — Tudi danes so nadaljevali iskanje reakcijskega vojaškega letala, ki je strmoglavilo med Piso in Livornom. Letalo in pilota so iskali na morju in na kopnem z letali, helikopterji in ladjami. Iz Caracasa pa poročajo, da se je ubilo šest oseb pri strmoglavljenju venezuelskega letala. Letalo je skušalo zaradi neurja zasilno pristati, pa je treščilo v neko poslopje v vasi Santa Barbara. iv.««0 ■*<««•«. fi! Vronp "“veljavo že-»i * ki veže Milan Uda";, Ber0a"lo"‘< je e*.«} IProm Stre strela, tako 'Ib “«n !•!* dela jih ' C ^o r,'* "a tej pro- 1 mi;3en- Žarna® P°Poi,loma , . °“t tega niso Vc* na delo Jn >l Mrtio* bil° 1,(1 po" rin-.wl*0 Ustni,I S o 25.000*'“° "Stavljenih o-> ti . turi; i mestu Trevi-'■ l«L0met n ‘“/“h preusme S <>il “m‘ skoz- " ano"1 At 'e 1’11 aa««°rno®fr?amo' ker ‘o "ilior 1 scrior,iMS,‘ nefc* most di -' ™eu?je je raz-mestu Lodi ter Pihal • n U •t^*te^ilna Urfro' Pri tem ie te -e in .J,«*«« ter e- tl' ,P«dl0 .lefonske dro-1 11. *o nnt 3udl mnogo It °do k- vile preče ji-d ,td°jlni upe je divjalo ipJIOO i' fo*te, v višini I1' > Pini)ni metri pa L ^ornip, snega. hh l"1 »la|)0P°“d'2ju je že Jiaj cde!ij, vreme. V go- »o/n to“o in VVVlU hud' T#li i Purfi’ temperatura biij, lelor>iij,.tuko da so L Jolop ' privleči iz '!i > r“znih v°lnena obla-jii 'Pieljjjc; krajih so se •to ?'«* j. Plazovi. N a j- zingo m, zaru- Sar*?1 S ter-, med Br,- rl
  • menJ‘Ud 2000 se je t.*c « cuuU kub. 2(toS,° Preki,!" d hita in S l "tetron *-n„ v dol- "en, L sko ni a te- > ' Pretron,al »»«• 1 dr,.odst- n—-- da uni- Pet alpinistov izginilo v Kašmirju RAWALP1NDI, 31. — Ze več dni ni nobenih novic o petih članih angleške ekspedicije dr. Keita Warburtona, ki je skušala doseči vrh gore Batura Mustagh v deželi Hunza v Kašmiru, ki je visoka nad 7000 metrov. Po vesteh, ki so prišle v glavni stan ekspedicije, so se morali alpinisti spoprijeti s hudimi snežnimi meteži že od začetka julija. Po zadnjih vesteh so postavili alpinisti tri taborišča, preden so začeli plezati proti vrhu. Pakistanske čete so začele iskati pogrešane alpiniste, čeprav je le malo upanja, da so še živi, ker so z gore grmeli tudi številni plazovi. Alpinisti so zapustili zadnje izhodno taborišče prve dni julija, vrniti pa bi se bili morali 22. ................. Hlinili.i...umu.....luninim tano sestal na svojo prošnjo z državnim tajnikom Herter-jem. Kaj sta govorila, ni povedal, domneva pa se, da je von Brentano Herterju poročal o reakciji bonnskih in za-hodnoberlinskih oblasti na sedanji položaj. Neki funkcionar delegacije Zahodne Nemčije pa je povedal, da je von Brentano nesel s seboj h C. Herterju seznam ((nesprejemljivih« ’ sovjetskih predlogov. Po razgovoru, ki .ie trajal približno eno uro, je minister von Brentano časnikarjem izjavil, da sta s Herterjem govorila o vseh vprašanjih. Pred odhodom k Herterju je von Brentano sprejel župana zahodnega Berlina Brandta in ponovno se je z njim sestal po razgovoru s Herterjem C. Herter pa je prišel k von Brentanu tudi na kosilo, medtem ko sta angleški in francoski zunanji minister ki sta tudi prejela vabilo že skoraj zadnjem trenutku, poslala svoja zastopnika; bila sta namreč že drugje obvezana. Zahodnoberlinski župan Willy Brandt je potem, ko je prišel od omenjenega kosila, časnikarjem izjavil: «Ce je obstajala tudi najmanjša zaskrbljenost glede stališča zahodnih zunanjih ministrov glede berlinskega vprašanja, je sedaj ta zaskrbljenost popolnoma izginila«. Pozno zvečer je imel sovjetski zunanji minister Gromiko razgovor z zunanjim ministrom Vzhodne Nemčije Bol-zom, kot je že postala navada. Gromiko tako obvešča vzhodno-nemškega zunanjega ministra o sestankih z zahodnimi zunanjimi ministri, kakor tudi ti po svoji strani enako obveščajo von Brentana. Pozno zvečer je neki predstavnik delegacije izjavil: «Še upamo, da bomo dosegli kak sporazum, vendar pa se to ne zdi mogoče na podlagi sovjetskih predlogov.« Dostavil je, da Sovjeti še vedno vztrajajo, da se mora o številu zahodnih čet v Berlinu odločiti že na tej konferenci. Na nekatera vprašanja je odgovoril, da ne vidi nikakega znaka, da bi Gromiko nameraval popustiti pri povezavi med začasnim sporazumom o Berlinu in vse-nemškim odborom. Predstavnik je še dostavil, da se tudi nič ni omenjalo, kaj bo po koncu konference v sredo. Predstavnik sovjetske delegacije Harlamov pa je dejal, da so se glede nekaterih vprašanj bolj iasno pokazale možnosti za sporazum. Glede bistvenih vprašanj pa zahodne velesile vztrajajo na istih stališčih, ki zavirajo, da bi se dosegel sporazum. Zlasti ie Harlamov očital zahodnim predlogom, da ne določajo ni-kake časovne meje za veljavnost začasnega sporazuma o Berlinu. Nadalje je omenil, da hočejo zahodne velesile na vsak način ohraniti svoje garnizije v zahodnem Berlinu pri sedanjem številčnem stanju. To pa ni realistično, je podčrtal Harlamov, in jasno dokazuje. da zahodnjaki nočejo izboljšati položaja. Na koncu je še sovjetski predstavnik izrekel prepričanje, da je zahodno stališče pod vplivom stališča nemške federalne republike. Ko komentira delo konference v Ženevi, piše današnja »Pravda«, da zahodne velesile nočejo, da bi se karkoli v Berlinu spremenilo ne danes ne v bodočnosti Zahod- z mislijo, da konferenco onemogočijo. Odložena seja jedrske konference ŽENEVA, 31. — Plenarna seja konference o prekinitvi jedrskih poskusov — 118. po vrsti — ki bi se morala vršiti danes popoldne, je bila po skupnem sporazumu vseh treh delegacij — ameriške, angleške in sovjetske — odložena. Ni bilo izdano nikako pojasnilo o vzrokih tega odloga. ——«»------ MO NTGO M E'R Y (ZDA), 31. — Tukajšnje sodišče je obsodilo na smrt 23-letnega črnca Drewyja Aarona, češ da je posilil neko belopolto žensko. Proces je bil za zaprtimi vrati. Aaron je oče treh otrok in njegova žena pričakuje četrtega. Devet guvernerjev ZDA pri predsedniku odločil v ZD Ali se bo Eisenhoi ter povabil Hruščeva Po mnenju guvernerjev, ki so obiskali SZ, bi tudi Eisenhowerjevo potovanje v SZ ne bilo manj koristno - Nixon, ki se je spet vrnil v Moskvo, bo danes govoril po sovjetski televiziji WASHINGTON, 31. — Devet guvernerjev iz ZDA, ki so nedavno obiskali Sovjetsko zvezo, je danes predsedniku Eisenhowerju priporočilo, naj povabi Nikito Hruščeva na obisk v ZDA čimprej bo mogoče. V imenu omenjenih guvernerjev je govoril Leroy Collins, guverner Floride. Rekel je, da bi tak obisk in pa morebitno potovanje predsednika Eisenhowerja v SZ pomenilo velik prispevek za ustalitev miru na svetu. ne velesile, nadaljuje članek v »Pravdi«, ne nameravajo zmanjšati svojih vojaških sil v Berlinu in hočejo da bi Sovjetska zveza podpisala dokument, ki bi ovekovečil sedanji status mesta. Vsekakor pa se ne morejo zahodne velesile umaknili pred nekim neutajljivim dejstvom. Ob ženevski konferenci je svetovno javno mnenje videlo, da je mogoč sporazum glede določenega števila važnih vprašanj. Ni težko odstraniti ovire na poti k sporazumu in to brez škode za prestiž ene ali druge strani. Pametne osebe ne bodo razumele in ne odobravale trmoglavega upiranja zahodnih velesil, da bi zmanjšale svoje čete v zahodnem Berlinu, kar bi pomenilo dati vsaj minimalni prispevek, ki se od njih pričakuje, k zmanjšanju mednarodne napetosti. Zunanji ministri, zaključuje list, bi se morali tega spomniti ter bi morali še nadalje poskušati doseči sporazum, namesto da se igrajo llllllinill ..................... Seja sicilskega parlam potem ko /p M izvolj Predlog za odgoditev seje je dal socialdemokrat Napoli, ki je včeraj prvič glasoval skupaj s socialisti, komunisti in krščanskimi socialci - Na vladni seji niso govorili o zakonskem načrtu za izvolitev senatorjev v Trstu, dasi je ta točka že nekaj časa na dnevnem redu vladnih sej Sestanek med guvernerji in predsednikom Eisenho-vverjem v Beli hiši je trajal pol ure. Guvernerji so podali predsedniku popolno poročilo o svojem potovanju v SZ ter so izročili Ei-senhovverju tipkano besedilo okrog štiri ure trajajočega razgovora, ki so ga imeli v Moskvi s Hrušcevom. Le-roy Collins je poudaril, da se je med razgovorom omenila možnost obiska Hruščeva v ZDA. Ker je Hruščev izjavil, da bi bil pripravljen priti v Ameriko in da bi bil lahko njegov obisk koristen, je devet guvernerjev sprejelo soglasen sklep, da bodo pri svojem prvem uradnem sestanku z Eisenhoiverjem priporočili. naj Bela hiša pošlje Hrušče-vu povabilo za obisk. Opirajoč se prav tako na neko mnenje, ki ga je izrazil Hruščev, je devet guvernerjev izjavilo, da bi morebitno potovanje predsednika Eisenhovverja v SZ ne bilo manj koristno. Guvernerji so podčrtali med drugim, da so njihovi stiki s sovjetskim ljudstvom dokazali, da uživa Eisenhovver v SZ zelo veliko popularnost in da ga imajo tamkaj za enega izmed glavnih herojev druge svetovne vojne. Guverner Leroy Collins je po sestanku izjavil, da je Eisenhoiver izrazil zanimanje za sugestijo guvernerjev, ni pa nič povedal, kaj namerava storiti. Guvernerji so tudi izjavili, da so prepričani, da je pri ruskem ljudstvu odkrito in (Od našega dopisnika) RIM, 31. — V Palermu je bila danes z napetostjo pričakovana seja sicilskega deželnega parlamenta, na kateri bi morali poslanci izvoliti 8 efektivnih odbornikov ter 4 namestnike. Znano je bilo, da namerava koalicija KD in desnice poskusiti vse mogoče, da ne bi bili izvoljeni odborniki iz tistih ljudi, ki so glasovali za predsednika Milazza. Računalo se je tudi s tem, da se KD in desnica ne bo- sta udeležili seje ter s tem onemogočili predpisano potrebno število navzočih, ki bi jih moralo biti najmanj 45. Toda na današnjo sejo je prišla tudi koalicija KD in desnice. In ko so ugotovili pri glasovanju, da so dobivali kandidati te koalicije 45 glasov, je postalo jasno, zakaj so demokristjani in njih zavezniki prišli na sejo, dasi ne more biti prav jasno, kako jim je uspelo zopet privabiti v svoje okrilje tista dva »prosta strelca«, ki sta v ponedeljek omogočila izvolitev Milazza za predsednika. Seveda pa 45 glasov ni zadostovalo za izvolitev odbornikov, ker je bila potrebna večina 46 glasov. Na sejo so namreč zopet prišli vsi poslanci in vseh 90 je tudi glasovalo, čeprav je socialdemokrat Bino Napoli po svoji navadi oddal belo glasovnico. Kljub temu pa je bil danes izvoljen za odbornika monarhist Pivetti, in sicer z nič manj kot 85 glasovi, kar zgovorno priča, da so ga volili tako rekoč vsi — levica, center in desnica. To pomeni, da imajo monarhista Pivettija vsi aaaaiiaaaaaaaaaiiaiiaaataaaaaailHlllll«lllllll|aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaiaiHIII»»»IIIH»l*l vsega pridelka. uničila tudi ■ u am-r.i i-uui le v raznih hrni. u* Ze m />l . i Prek •njen zemeljski), eestni pro. ^tl>lkVen:nn p,a- F1 varWr I!red»o sile« f/nabo- 1» rov te bilo iti- %lnev ^ - 0 Pa 'ni°h Ilir bilo člove- t? i A nP V To- t C.' C««a ««*«• tempe-l«Joir ’e i nad K sto- ti et *la M >0 lahkeoUe del Čudni napadi bolgarskega tiska na jugoslovansko gospodarstvo Komu koristi in komu je potrebno tako pisanje, ko po se trgovinsko sodelovanje med Bolgarijo in Jugoslavijo precej dobro razvija O) ■n., lA "ožila "rln ndPrh hc do« d°lpa kni° *e >e V 6Te«Po?0-ii “ av' l NTmJkntt Pa j. l 1 drugi 3e '1° kolona (Od posebnega dopisnika) BEOGRAD, 31. — Vsi objektivni opazovalci v svetu, posebno pa tisti, ki so imeli o-sebno priložnost obiskati Jugoslavijo, vidijo velikanski na-predek Jugoslavije. Tega ne vidijo in ne priznajo samo v nekaterih državah socialističnega tabora, kot na primer v Bolgariji. Tako je uradno glasilo bolgarskega ministrstva za zunanjo trgovina n/.una-nja trgovina« objavilo v julijski Številki članek, v ka'erem se kritizira ne le zunanja trgovina Jugoslavije, temveč celotna njena notranja in zunanja jiolitika. V tem članku se ponavljajo znane tirade, da je Jugoslavija pred vojno bila zao stala država, po vojni pa se je pričela naglo razvijati ker so ji #po večini pomagale države socialističnega tabora«, toda po krivdi jugoslovanskih voditeljev se je Jugoslavija ločila od socialističnega tabora in usmerila svoje gospo- darske odnose na kapitalistične države, tako da sedaj njeno gospodarstvo stagnira. Mar je sploh potrebno, poudarja nocojšnja «Borba». u-gotoviti po tem članku, da je prav po 1. 1953, ko je Jugoslavija krenila po svoji poti, jugoslovansko gospodars vo zabeležilo največji napredek, da je jugoslovansko kmetijstvo pričelo naglo napredovati, ko smo opustili metode kolektivizacije. Krediti in zunanja trgovinska izmenjava z Zahodom so po mišljenju bolgarskega članka največji greh Jugoslavije. Toda pozablja se pri tem, da je tudi Bolgarija zadnje čase povečala svojo trgovinsko izmenjavo z zahodnimi dižava-mi in da zastopmki Bolgarije v raznih državah iščejo kredite. Nedavno so dobili od Svi ce, Nizozemske in Belgije 18 milijonor dolarjev kredita. Avtor članka, nadaljuje beograjska #Borba», nima lepega mišljenja o našem gospodarstvu. Toda značilno je, da so bolgarske oblasti nedavno zaprosile jugoslovansko podjet-e «Progres» za kredit 5 mi-ijonov dolarjev za nakup jugoslovanske opreme, da je »jugoslovansko kaotično gospodarstvo« že trikrat ugodilo prošnjam Bolgarije za dobavo precejšnjih količin mesa izven dogovorjenih kontingentov. Trgovinsko sodelovanje med Bolgarijo in Jugoslavijo se precej dobro razvija. Nedavno podpisan trgovinski sporazum predvideva povečanje trgovinske izmenjave v primeri z lanskim letom za 20 odstotkov. Na zahtevo Bolgarije se bodo septembra meseca začeli razgovori o sklenitvi dolgoročnega sporazuma o gospodarskem sodelovanju. Tehnično sodelovanje se prav tako dobro razvija. Vse to, zaključuje «Borba», se pogoji za še boljše medsebojne odnose. Tako se postavlja vprašanje. komu koristijo in zakaj so potrebni takšni in podobni članki v bolgarskem uradnem časopisju. nekako za svojega: desnica in demokristjani zato, ker vsa.i uradno pripada njihovi koaliciji, krščanski socialci in levica pa zato, ker domnevajo, da je bržkone on eden izmed «pro'stih strelcev«. Čudno je tudi, da je demokristjan Di Napoli prejel 41 glasov Milazzove koalicije, kar bi spet lahko pomenilo, da je tudi on «prosti strelec«. Toda Di Napoli je z ogorčenjem odklonil glasove tei poudaril, da nikakor ne bi sprejel izvolitve. Naj bo kakor hoče, ,je vendar gotovo, da je v teh dneh v Palermu rnočno razširjeno «kupovanje» z vseh strani. Kandidati Milazzove koalici. je so danes prejeli največ po 44 glasov, to je število, ki ga lahko dosežejo tudi brez »prostih strelcev«. Toda brž ko se je zaključilo prvo glasovanje, se je oglasil k besedi socialdemokrat Bino Napoli, ki je predlagal, da se nadaljevanje seje odgodi tako, da bi bilo mogoče na kak način priti iz nerodne zagate. V ta namen naj bi predsednik sklical načelnike skupin, da bi se pog vorili o tem predlogu. Predsednik skupščine je sicer načelnike res sklical, vendar se je odločil, da prepusti odločitev skupščini sami, ker je le-la odločala v večini podobnih primerov v preteklosti. Skupščina se je razdelila tako, da je bila Milaz.zova koalicija za predlog Napolija, nasprotna koalicija pa za nadaljevanje seje. Odločiti je moralo glasovanje, ki je dalo rezultat 45:44 za predlog Dina Napolija, med. tem ko se je predsednik vzdržal. Vlada je imela danes zadnjo sejo pred počitnicami ter pri tem sprejela kakih 30 ukrepov. Ni pa razpravljala o zakonskem načrtu za senatne volitve na področju Trsta, čeprav se to vprašanje že dlje časa nahaja na dnevnem redu vladnih sej. Zunanji minister Pella je poročal o svojih razgovorih v Bruslju in Ženevi, A. P. #»------- Sindikati FLRJ ob smrti alžirskega sindikalista BEOGRAD, 31. — Centralni komite Zveze sindikatov Jugoslavije je v pismu svetovni konferenci proti atomski in vodikovi bombi v Tokiu pozval vse delovne ljudi v svetu, naj podprejo napore, ki gredo za tem, da se čimprej dosežejo sporazumi o rešitvi vprašanj prenehanja poizkusnih eksplozij nuklearnega o-rožja in s tem omogoči proces razorožitve. Vodstvo jugoslovanskih sindikatov se zavzema za enotno akcijo vseh sindikalnih organizacij o tem vprašanju. Jugoslovanski de- lavski razred je prepričan, poudarja pismo, da je to pot, da se prepreči nova Hiroši-ma. Zveza sindikatov Jugoslavije je poleg sožalja Splošni zvezi delavstva Alžira ob smrti generalnega tajnika unije Anšata Idira poslala pismo predsedniku francoske vlade generalu De Gaullu, v katerem izraža solidarnost sindikalnih gibanj ostalih držav, ki jih je usoda Anšata Idira težko prizadela. Zveza sindikatov Jugoslavije zahteva ustanovitev anketne komisije, ki naj bi proučila okolnosti, v katerih je umrl voditelj alžirskega sindikalnega gibanja. «# ----------- Borbe v Laosu LONDON, 31. — V severnem Laosu trajajo že skoraj ves mesec julij nemiri. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je »komunistične u-pornike« oborožila in opremila vietnamska demokratična republika. Ni pa znal povedati, ali so «uporniki» iz Laosa ali Severnega Vietnama. Sovjetska zveza je spričo položaja zahtevala, da se skli- »•IIIMIIIIIiaiiaiaaillfaiiaiiail||||||a|||||||||t||||||||||||||||||||||||,||||t,|||||||||||||,|||||„|||||„|||„,|,||,„|,|||||||||||||||||||||H|||||||||||M|M||||||||M|||U| če mednarodna kontrolna komisija, ki jo sestavljajo Indijci, Kanadci in Poljaki. Toda po mnenju Angležev nima komisija pravice, da bi se vmešavala v notranje zadeve Laosa, ker je bila njena naloga samo nadzirati, da se a-plicirajo ženevski sporazumi o premirju. Predstavnik indijske vlade pa je izjavil, da je zaradi borb med kraljevskimi četami v Se. vernem Laosu in med elementi Patheta Laoa nujno, da se komisija sestane. Po angleških vesteh so borci osvobodilnega gibanja zavzeli neko obmejno oporišče v pokrajini Hong Saly, ubili poveljnika posadke in zajeli vojaštvo. Pc, vesteh iz angleških krogov naj bi se na tem področju bojevalo okrog 1200 borcev. Vse te vesti o oorbah pa so kaj protislovne, saj poročajo s Formoze o nacionalističnih skupinah, ki naj bi se borile na mejah Laosa. Medtem pa je postal nepet položaj tudi med Severnim in Južnim Vietnamom, ker si vladi v Saigonu in Hanoiu očitata, da se nista držali sporazumov, zlasti kar se tiče zamenjave beguncev. spontano prijateljstvo do A-meričanov. Izrekli so se tudi za pogostejše obiske m za izmenjavo informacij. Euen izmed guvernerjev, demo rat iz New Jerseya Robert Mejner, pa je dal vedeti, da po njegovem mnenju še ni pričakovati, da bi do obiska Hruščeva v ŽPA prišlo tako zelo hitro. Končno so guvernerji navedli, da se predsednik Eisenhoiver z njimi ni ra/govurjal o sedanjem Nixonovem potovanju v SZ. Dostavili pa so, da se bodo še danes z nekaterimi predstavniki državnega tajništva razgovarjali o vprašanju trgovinskih izmenjav med ZDA in SZ. Kmalu po obisku guvernerjev pri Eisenhoiverju je glasnik Bele hiše sprejel časnikarje in fudi to pot ni noiel izreči nobenih komentarjev o raznih domnevanjih, po katerih naj bi Nixnn s llruščevom razpravljat o možnosti njegovega obiska v ZDA. Hngert.v se je omejil na skrajno izbe-gavajoče izjave, ki jih je preteklo sredo dal v tej zvezi časnikarjem predsednik Ei-en. ho iv er. Kot poroča «Daily Tele-graph«, se v Ženevi govori, da je Hruščev sprejel vabilo za obisk v ZDA, ki mu ga je Nixon izročil neuradno. Fo mnenju «Daily Telegrapha« je prav v možnosti sestanka načelnikov sovjetske in ameriške vlade iskati vzrok za nena Ino mrtvilo na konferenci štirih zunanjih ministrov. V Ženevi se govori o možnosti, da bi Hruščev prišel v ZDA žc prihodnjo jesen. Temu preliminarnemu obisku bi potem sledila vrhunska konferenca pto-ti koncu leta in udeležili bi se je tudi Velika Britanija in Francija. Tukaj menijo, da bodo poslali vabilo llruščevu, ko se bo Nixon vrnil v ZDA. Glasnik ameriške delegacije v Ženevi Berding pa je o mož. nosti obiska Hruščeva v ZDA izjavil: »Ne vem nič o tem obisku in tudi če bi kaj vedel, ne bi mogel govoriti. Vsa vprašanja o tem predmetu mo. ram prepustiti glasniku Bele hiše.« Mc/SKVA, 31. — Podpredsednik ZDA Nixon je davi odpotoval v Uelojarsk, ki je pri-blizno sto kilometrov daleč od Sverdlovska V Belojarsku nastaja nova jedrska električna centrala. Pri izvedbi tega načrta dela 31)00 oseb, delavcev in tehnikov. Med obiskom je Nixon sovjetskim strokovnja. kom izjavil, da morajo državniki delati za to, da premagajo politične težave, da se lahko znanstveniki posvete svojim naporom za mir in za blaginjo vseh narodov. Mi mislimo in vem, da tudi vi tu.io mislite, je nadaljeval Nixon, da je to najlepše upanje, ki ga je moč gojiti glede izkoriščanja atomske energie. Mi vsi nestrpno pričakujemo trenutka, ko bomo mogli posvetiti svoje napore za to, da doseže mo ta namen, namesto da bi proizvajali atomsko orožje. Admiral Rickover, »oče a-meriške atomske podmornice« ki je Nixona spremljal pri tem obisku, je povabil ravna- Hammarskjoeld na obisku v Parizu Vojna v Alžiru spravlja Francijo v položaj, ki je vedno bolj kritičen De Gaulle je izjavil, da je mir nujen ter da bi se morala nepotrebna alžirska vojna nehati • Različna tolmačenja generalovih besed PARIZ, 31. — Danes zjutraj je prispel iz New Yorka v Pariz glavni tajnik OZN Ham-marskjoeld. Ob 13. uri ga je sprejel v elizejski palači general de Gaulle, ki se je najprej z njim kratek čas razgo varjal, nato pa ga je povabil na kosilo. Hammarskjoeld se je zadržal pri de Gaullu dve uri in četrt, nato pa je zapustil Elizej, pri čemer ni dal novinarjem nobene izjave. Zvečer se je Hammarskjoeld razgovarjal tudi s predsednikom vlade Debrejem, jutri pa se bo sestal z zunanjim ministrom Couve de Murvillom Te razgovore spravljajo v zvezo z razpravljanjem o Alžiriji na bodočem zasedanju skupščine OZN. Pri tem je zanimivo, da je neki glasnik zunanjega ministrstva izjavil, da se bo Francija uprla vsakemu razpravljanju v OZN o Alžiriji. Med političnimi opazovalci prevladuje vtis, da utegne o-stati Francija v glavni skupščini OZN v manjšini ter da bodo odobrili reso Vici jo, ki bo pozvala Pariz, naj prizna Alžiriji neodvisnost. De Gaulle je danes popoldne odpotoval na počitnice na svoje posestvo v Colombey-les-Deux-Eglises, kjer bo ostal tri tedne. Preden je odpotoval, se je razgovarjal z generalom Challom, vrhovnim poveljnikom francoskih čet v Alžiru, ki mu je poročal o vojni operaciji »Jumelles« proti alžirski osvobodilni vojski v Kabiliji. Ce bi ta ofenziva spodletela, bi nastale resne politične in vojaške posledice. V Parizu je že več dni tudi generalni pooblaščenec francoske vlade v Alžiru Delouvrier, ki sta ga sprejela de Gaulle in Debre. Vlada je tudi skh'-nila, da odpotuje v Alžir notranji minister Pierre Chnte-nel, da se na kraju samem seznani s položajem. V Parizu se mudi le dni tudi maroški sultan, iz česar po eni strani sklepajo, da so se odnosi med Francijo in Marokom poslabšali, in sicer zaradi spora glede naselja Hassizer-zour v Sahari. Po drugi strani pa se širijo glasovi o maroškem posredovanju v alžirskem sporu. Prestolonaslednik Mulaj Hasan, ki spremlja sultana, je nenadoma odpotoval v Rabat, kjer se je razgovarjal z ministrskim predsednikom Ibrahimom, ki bo odpotoval v glavno mesto Liberije Monrovijo, kjer bo od 4. do 8. avgusta konferenca neodvisnih afriških držav. Te konference se bo u- deležilo tudi močno alžirsko zastopstvo, ki bo skušalo doseči solidarnost udeležencev. Stališče, ki ga bo na konferenci zavzel maroški ministrski predsednik, bo važno za razvoj alžirskega vprašanja in za razvoj odnosov s Francijo. Alžirija ostaja potemtakem glavno francosko vprašanje. Zaradi tega so napravile tako globok vtis na francoske opazovalce de Gaullove izjave, ki jih je včeraj dal članom pred sedstva senata, ki so se mu prišli poklonit. De Gulle je dejal: «Mir je nujnost. Treba je, da se ta nepotrebna alžirska vojna neha. Prosim vas. da mi pomagate, da napravimo konec neumni borbi. Gre za vprašanje, ki se tiče nas vseh # Francoski tisk si razlaga te de Gaullove besede na različne načine. Tudi gospodarska pogajanja med Francijo in Tunizijo, ki se vlečejo že sedem mesecev, nič ne napredujejo. Medtem pa je nastal v Tuniziji resen gospodarski položaj in so v velikih skrbeh zlasti tuniški izvozniki žita. Zaradi tega je predsednik Burgiba določil za sklenitev sporazuma rok 15 dni. V nasprotnem primeru pa bo sprejela Tunizija takojšnje konkretne ukrepe. telja načrta Kuguševa ter njegove sodelavce naj pridejo na obisk v ZDA. Kugušev se je zahvalil ter odgovoril, da bo prišel na obisk brž ko mu bo čas dopuščal. Ko se je pozneje Nixon vrnil v Moskvo, je že na letališču Vnukovu povedal, da bo imel jutri po sovjetski televiziji govor. Ko ga je reporter moskovskega radia izpraševal o njegovem potovanju je Nixon izjavil: ((Napravili smo zelo zanimivo potovanje in obžalujem samo to. da se ne morem ustaviti petnajst dni na obisku v SZ « Ko je navajal svoje vtise, se Nixon ni dotaknil nobenega političnega problema. Govoril je o navadnih državljanih, s katerimi se je sestal, ter podčrtal voljo po miru ameriškega in sovjetskega ljudstva. Rekel je tudi, da mu je bilo postavljenih mnogo vprašanj in da bo skušal na tu vprašanja odgovoriti v svojem govoru po televiziji. Potrudil se bom tudi, je dostavil, da navedem svoje vtise o ekonomskih do ežkih, ki sem jih lahko ugotovil. V ameriških krogih v Moskvi se je zvedelo, da bo bivanje Nixona na Poljskem na vsak način za nekaj časa podaljšano. Niso pa znani vzroki za to odločitev. V istih krogih izjavljajo danes zvečer, da je bil Nixonov obisk v SZ »uspeh«, ki lahko dovede do nadaljnjega izboljšanja odnosov med SZ in ZDA ter mednarodnega položaja. Na vsak način, se podčrtava, bo bivanje podpredsednika ZDA v Moskvi ter njegovo potovanje po notranjosti SZ prispevalo k boljšemu razumevanju med obema državama. Uradne osebnosti ter časnikarji, ki so spremljali Nixona na njegovem potovanju po Sibiriji, od koder se je danes zvečer vrnil v Moskvo, so opazili, kake je prebivalstvo povsod zelo toplo in prijateljsko sprejemalo Nixona. Sedaj bo Američanom predstavljena nova fiziognomija Sibirije, pravijo v ameriških krogih v iViosuvi, kajti Nikonov obisk na tem področju bo izbrisal zgrešeno pojmovanje, ki v ZDA obstaja o Sibiriji. Odslej bodo biez dvoma v Ameriki govorili o Sibiriji kot o bogati in cvetoči pokrajini, katere izkoriščanje ze dobro napreduje. Nixon bo ves jutrišnji dan posvetil pripravljanju govora, ki ga bo imel ob 18. uri po sovjetski televiziji. V nedeljo pa bo imel najbrž ob 11. uri tiskovno konferenco, ob 16. uri pa bo odpotoval v Varšavo. S puljskega festivala PULJ, 31. — Prva polovica puljs..€[/(/ festivala se je končala s filmom «bam», pri katerem je prišlo do spora med režiserjem Fopačičem, ki si fa-sti pravico avtorstva, in P ra-kovičem, ki ga dolži, da je izkoristil njegov scenarij. Z o-žirom na dosedanji slab u-speli prikazanih dolgometraž-nih in umetniških filmov, z izjemo aVluka brez voznega reda», ki je za sedaj favorit za največjo nagrado, je «Sam» v določenem smislu uspeh. Toda to je uspeh samo v odnosu na do sedaj prikazane filme, medlem ko predstavlja nazadovanje v odnosu na dosedanje filme režiserja Pogačica. Po ocenitvi kritika beograjske mPolitiken je «Samy> razočural, in sploh ni zaslužil pozornosti, ki jo je povzročil spor okrog scenarija. Film obravnava tematiko herojskega trenutka t’ Sutjeski. Film je po mišljenju kritikov iskanje režiserskih bravur, nepotrebno razvlečen m pretirano dekorativen. V prvem delu sinočnjega programa je bil prikazan tudi dokumentarni film «0 obisku miru in jmjateljstva» in črtani film aftomeo m Julijan. Prvi, v proizvodnji «Film-skih novostin, je odlična, čeprav malo preveč razvlečena reportaža o obisku maršala Tita v državah Azije in Afrike. Drugi je proizvodnja | J ■■■ v I nižjih srednjih sol nabrežinske občine Italijanska šola naj bi bila v naselju Sv. Mavra, slovenska pa v Nabrežini ■ Gradnja dveh novih cest ■ Odobrene prodaje zemljišč Sinoči je bila redna seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta, na kateri so svetovalci obravnavali še nekatera vprašanja, ki so bila ra dnevnem redu letošnjega pomladanskega zasedanja. Med prvimi točkami so obravnavali prodajo občinskih zemljišč. Tako so odobrili prošnjo podjetja SELVEG, ki namerava zgraditi v Nabrežini nov transformator in potrebuje zato 70 kV. m zemljišča. Občinski svet je določil ceno 350 lir za kv. m. Gradnja nove transformatorske postaje je potrebna zaradi tega, ker_ se je v Nabrežini zelo povečala potrošnja električnega toka. Za dve gradbeni zemljišči ob cesti proti Gorici oziroma Medji vasi sta zaprosila Do-menico Busan iz štivana in Albina Valle, por. Srebot iz Sesljana. Prvi bi rad kupil 1.200 kv. m zemljišča, Srebo-tova pa 600 kv. m. Občinski svet je prošnjam ugodil in določil ceno 380 lir za kv. m, vendar z naslednjimi priporm bami: Srebotova mora kupiti 100 kv. m zemljišča več ker je to potrebno zaradi parceli-ranja zemljišč, tehnični urad pa bo dokončno pregledal lego zemljišč, ki jih omenjena nameravata kupiti, in sicer v zvezi z bodočimi gradnjami na tem področju. Tehnični urad bo torej izrekel končno mnenje. Blizu nabrežinskega županstva pa nameravajo graditi stanovanjske hiše Viktor Fran-dolič iz Šempolaja, ki je zaprosil za 600 kv. m zemljišča (kupiti bo moral še 100 kv.m zaradi parceliranja), Alojz Trobec za 1.020 kv. m in Giuseppe Orzan za 1.000 kv. m. Občinski svet je vse tri prošnje odobril in določil ceno 350 lir za kv. m. Daljša razprava je bila v zvezi s prošnjo Pietra Bonoma, ki je prosil, da bi mu občina prodala skupno 120 kv m zemljišča, na katerem stoji kamnita baraka. Svetovalci so v razpravi poudarili, da leži to zemljišče sredi velikega industrijskega kompleksa, to je med kamnolomi in zato ze iz načelnih razlogov ne more biti na prodaj. Predlagali pa so, da bi Bonomu dali zemljišče v najem za daljšo dobo, končno pa so sklenili, da bodo o tej zadevi razpravljali na prihodnji seji, ko se bodo pomenili tako s sedanjim najemnikom kot tudi s prosilcem. Občinski svet je nadalje o-dobril sklep glede dodelitve oblačil nekaterim občinskim u. službencem, kot tudi po zakonu predvidene poviške plač. Odbornik Skrk je nato poročal, da je tehnični urad SELAD že predložil načrte za gradnjo dveh novih cest, in sicer od obalne ceste štev. 14 do ribi- i škega naselja ter od ceste štev. 14 do nabrežinskega portiča. Za gradnjo teh cest, od katerih bo zlasti ona do nabrežinskega portiča zelo vplivala na razvoj turizma na nabrežinski obali, je vse pripravljeno, čaka se samo še dekret o finansiranju gradnje. Občinski svet pa je moral še pred tem sprejeti sklep, da bo cesti, ko bosta zgrajeni, vzdrževal. Ta sklep je bil seveda soglasno sprejet. Zupan tov. Dušan Furlan je nato prebral pismo in resolucijo, ki jo je predložil svetovalec Pietro Sguerzi. V resoluciji se omenjeni svetovalec zavzema za ustanovitev nižje srednje šole v ribiškem naselju Sv. Mavra ter navaja številne razloge, ki govorijo v prid ustanovitve te šole. V tej zvezi je spet prišlo do daljše razprave. Tako je najprej župan poudaril, da je to koristen predlog, s katerim se je strinjal tudi svetovalec Srečko Colja. Toda ta je poudaril, da veljajo tudi za otroke slovenske narodnosti isti pogoji kot za one italijanske narodnosti, saj morajo eni in drugi vstajati zjutraj ob peti uri, zato da pridejo pravočasno v šolo (Trst ali Tržič) in se vračajo domov šele okoli tretje ure popoldne. To je zvezano z nemajhnimi stroški in veliko izgubo časa. Zato je predlagal, da bi se resoluciji svetovalca Sguerzija dodal predlog občinskega sveta, da se ustanovi fucli nižja slovenska srednja šola v Nabrežini, in sicer tako za devinsko-na-brežinsko občino kot tudi za kraje, ki težijo na Nabrežino (Križ, Zgonik itd.). Tudi odbornik Legiša se je zavzel za ustanovitev obeh nižjih srednjih šol, pri čemer je poudaril, da se marsikakšni starši ne morejo odločiti za šolanje svojih otrok tudi iz razloga, ker ne morejo pustiti — iz varnostnih razlogov svojih 10 ali 11 let starih trok na tako dolgo pot. Ko je govoril o potrebi ustanovitve srednje šole žil predlogu svetovalca Srečka Colje. Tutti odbornik Skrk je poudaril, da je trelja spoštovati načelo enakopravnosti, potem pa je občinskj §vet soglasno sprej'el rešolufcijo svetovalca Sgurzija, in sicer z dodatkom, da se pčleg italijanj ske nižje srednje šole v naselju Sv. Mavra ustanovi tudi nižja srednja šola s slovenskim učnim jezikom v Nabrežini. Pred zaključkom seje je svetovalec Ado Vižintin naslovil občinskemu odboru nekaj vprašanj, na katera bo dobil odgovor na prihodnji seji občinskega sveta. Tudi svetovalec Srečko Colja je postavil vprašanje zaradi prevelikih stroškov pri napeljavi telefona na sesljanskem področju, medtem ko je odbornik Skrk predlagal intervencijo v zvezi s postavitvijo telefonskih kabin v nekaterih vaseh devin-sko-nabrečinske občine. Zadnje vprašanje je občinski svet obravnaval na tajni seji. i .<-_«»---- Nezakonit pritisk na uslužbence DZ V Delavskih zadrugah hočejo komisarji enostransko uveljaviti predpis člena 77 delovne pogodbe in izročiti nekatere prodajalne v družinsko u-pravljanje. V ta namen izvajajo nezakonit pritisk na nekatere uslužbence prodajaln. Zaradi tega si pridržuje FILCEA-CGIL popolno prostost akcije ter pravico, da na podlagi pooblastila skupščine uslužbencev prograsi, če bo treba, tudi stavko za nedoločen čas vseh uslužbencev Delavskih zadrug. Ravnanje komisarjev je enostransko, ker omenjeni člen 77 pravi, da se lahko oddajo prodajalne v zasebno u-pravljanje le sporazumno s sindikalno organizacijo. Odkritje spominske plošče padlim kurirjem na Slavniku Pripravljalni odbor kurirskega zbornika pri okrajnem odboru ZB v Kopru sporoča, da bodo 2. avgusta ob 10. uri na «Tumovi koči« na Slavniku odkrili spominsko ploščo padlim kurirjem in Kurirkam karavle XV P-2. Na plpšči bodo vklesana imena sledečih padlih borcev; Cucek ‘Franc, Kocjančič Solzana, Kocjančič Jože, Mahne MSrjan,"Markandel Peter, Nedoh Ivanka, S.egulin Marija, Stefančič Boris,: Vivoda' Avguštin. Iz Kozine na Slavnik bo vozil poseben avtobus’. PROSLAVA 60-LETNICE PROSVETNEGA DRUŠTVA «LIPA» V BAZOVICI bo v nedeljo 2. avgusta ob 16. uri VABLJENI Konkurenca, ki je v gostinstvu potrebna Občinske menze Imajo važno vlogo pri uravnavanju cen V teh menzah je zaposlenih okrog 100 uslužbencev, ki dobivajo plačo po sindikalni lestvici - Združenje lastnikov javnih lokalov zahteva omejitev delovanja občinskih menz C OPERETA Silovito trčenje avtomobilov brez hujših posledic za osebe Nesreča na začetka ceste na Greto se je zgodila zaradi neprevidnosti šoferja • V Miramarskem drevoreda vrsta trčenj zaradi mokre ceste Dež, spolzka cesta in prehitra vožnja; to so vzroki nezgode, ki se je včeraj zjutraj malo pred 9. uro pripetila 45-letnemu Brunu Cappellettiju iz Vidma, ki je bil namenjen s svojim fiatom 1100 v naše mesto. Videmčan je prišel do železničarskega kopališča v Miramarskem drevoredu, kjer mu je vozilo zaradi spolzke ceste zašlo na pločnik in nato še na tramvajski tir, kjer se je prevrnilo. Cappelletti se je z drobci šip nekoliko ranil in medtem ko so gasilci skušali njegov avto spraviti zopet na cesto, se je moral zateči z rešilnim avtomobilom na postajo Rdečega križa, kjer so mu nudili vso potrebno pomoč Tramvajski promet je bil za nekaj časa ustavljen. Na istem kraju je prišlo do druge prometne nezgode iz istih vzrokov. Aldo Giani iz Ul. T. Grossi je moral nepričakovano pritisniti na zavore svojega avta, da bi preprečil trčenje v taksi, ki se milili iiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimi je tik pred njim ustavil. Njemu se je to posrečilo, Tom-masu Assolinu iz lesnega pristanišča, kijSje vozil tik za njim, pa ne, in to verjetno, ker se je v tistem trenutku ozrl na' prevrnjen Oappellet-tijev avtomobil. Ko se je As-solin zavedel ^nevarnosti, je bilo že prepozno, ker je treščil v zadnji del Gianijevega vozila. Obe vozili, da sploh ne govorimo o Cappellettije- vem fiatu, sta utrpeli precejšnjo škodo. V prvih popoldanskih urah pa se je pripetila na začetkp ceste na Greto še kar resna prometna nezgoda, ki se le za las ni končala s hujšimi posledicami. Vzrok nezgode pa je treba iskati v neprevidnem vedenju 27-letnega pismonoše Alfreda Canazza z Reške ceste, ki je bil za volanom fiata 600. Ravno na vznožju vzpona, kjer je majhen ovinek, se je Canazza obrnil, da bi spravil na zadnji sedež svoj dežni plašč, ki ga je do tedaj imel na ko- iiiiitiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiii Delovanje Združenja brezdomcev Predlogi za rešitev stanovanjske stisRe Predsedstvo združenja se je sestalo s predstavniki oblasti in raznih ustanov - Skorajš-sestanek z dr. Palamaro in županom lenih. To je zadostovalo, da je avto zaneslo bolj na levo stran ceste in smola je hotela, da je prav tedaj privpzjj navzdol po cesti fiat 1400, ki je vozil proti mestnemu središču 1 SbfeV slednjega, Renato Cimenti iz Ul. K,plo,nja, je skušal preprečiti . trčenje, a žal se mu ni poSrečiloč Zaradi sunka , je Lat 600 odletel še boij na levo stran cesle, fiat 1400 pa- na nasprotno stran. Iz potolčenega fiat i 600 so potegnili šoferja, 19-letno Marišo Hlačo iž Ul. 8. Ermn-cora ter Danteja Pellizerja iz Ul. del Friuli. Ker so bili vsi trije več ali manj ranjeni, so jih , naložili na reššilni avto m so jih odpeljali v bolnišnico. Canazzo so zaradi številnih ran po čelu in nosu, o-drgmn po hrbtu ter zaradi verjetnega zloma reber m drugih poškodb pridržali s prognozo okrevanja v 8 ali 20 dneh na I. kirurškem rddel-ku. Mariso Hlačo so poslali iz previdnosti na opazovalni oddelek, kjer ji bo zadostovalo nekaj dni zdravniške nege, medtem ko so Pellizerja po nudeni zdravniški pomoči odslovili.. Po končani preiskavi na kraju nezgode, se je zatekel slovenske nižje __ ■■ pa je poleg ostalih razlogov terim je govorila navedel tudi razloge moralne-1 :u ga načaja. Ce bi namreč u-stanoVlli samo itailjansko nižjo sredno šolo, bi se ustvaril vtis, da so bili slovenski otroci apostavljeni in da so v podrejenem položaju. Zato je tudi iz razlogov enakopravnosti in pravice pa tudi zaradi mirnega sožitja še enkrat pou, daril nujnost ustanovitve nižjih srednjih šol za otroke slovenske in italijanske narodnosti in se je glede tega pridru- «J>_____________________ Predsedstvo novega odbora Združenja brezdomcev je v preteklih dneh navezalo stike s predstavniki oblasti in ustanov, s katerimi je razpravljalo o številnih vprašanjih v zvezi s stanovanjsko stisko, stanovanjskimi izgoni, itd Najprej so bili člani predsedstva sprejeti pri predsedniku Zavoda za ljudske hiše (1ACP) odv. Gasserju, s katerim so razpravljali o potrebi, da se koordinira delovanje vseh komisij za dodeljevanje stanovanj. Poleg tega so zahtevali, da se ukine oziroma zmanjša zvišanje najemnine zg ljudska stanovanja revnih driv žin da se vključijo v komisije za dodeljevanje stanovanj in v upravni svet zavoda predstavniki * zainteresiranih , kater gorij, ustanovitev okoliških u-radov za vzdžžanie in čiščenje tjudskih hiš. Nato sb razpravljali tudi o bodočem načrtu za zidanje ljudskih stanovanj. Predsednik zavoda je izjavil, da bo upošteval predloge delegacije in da bo zavod še naprej sodeloval 7. združenjem za rešitev perečega vprašanja stanovanjske stisk« Ista delegacija je obiskala tudi občinskega odbornika dr. Gaspara, s katerim je razpravljala o vprašanjih podpore in pomoči izgnanim družinam. Delegacija je predlagala izboljšanje te pomoči, ki je sedaj precej pomanjkljiva. Odbornik Gasparo je izjavil, da je županstvo večkrat zahtevalo od pristojnih oblasti omenjene u-krepe in zagotovil, da vsaj del teh zahtev bodo izpolnili. Z občinskim odbornikom za j vna dela Geppijem pa so predstavniki združenja razpravljali o starih hišah, nevarnih za bivanje, zlasti v starem mestu. Končno je delegacija obiskala še predsednika občinske nodnorne ustanove ECA, s ka-o prenatrpanosti s skupnih bivališčih, ki jih ta ustanova nudi brezdomcem in o zelo nizki podpori, ki jo dobivajo revne družine za p'ačevanje najemnine. Obenem so predstavniki združenja predlagali, naj b posebne komisije ECA pregledale skupne stanovanjske prostore izgnanih družin, da se prepriča, kakšne razmere vladajo med njimi, V prihodnjih dneh bodo Te dni je ponovno postalo pereče vprašanje občinskih menz. Lastniki-j gostiln in restavracij tso že večkrat protestirali ker hodijo v menzo na Trgu Liberta pri železniški in avtobusni postaji jest tudi tu. risti, italijanski in tuji. Sedaj je Združenje lastnikov javnih lokalov (FIPE) po. stavilo naslednje zahteve: Menze morajo, svoje delovanje skrčiti na socialnoskrbstvene naloge, ki so jim bile poverjene ob njihovi ustanovitvi, ter morajo zato nuditi hrano samo domačinom, ki živijo v stiski (brezposelni, delno zaposleni, begunci, upokojenci itd.). Vsi ti bodo morali imeti posebno izkaznico, ki jim jo izda županstvo ali Občinska podporna ustanova. Določiti se mora enotna stalna cena in gostom se mora postreči z enotnimi kosili in večerjami brez posebnih obrokov na izbiro in dodatkov. Strogo je treba prepovedati vstop v menzo vsem osebam, ki ne bivajo stalno v Trstu, ter skupinam turistov iz države in iz inozemstva. Ukiniti se mora sistem vnaprejšnjih naročil obrokov za omenjene skupine. Ukiniti je treba vsako obliko reklame, ki je nedopustna za vse podporne pobude in za kakršnekoli občinske pobude sploh. Gostilničarje je pri tej njihovi zahtevi podprla tudi pokrajinska turistična ustanova. Njihovi predstavniki so intervenirali tudi na županstvu. Za. radi tega je občinski odbor vključil v dnevni red svojih sej tudi to vprašanje, ki pa je zelo .kočljivo, ker so mne-i.nja deljena. Zato je vprašanje, sil 'ga bo lahko hdbofr pred svojimi počitnicami sploh rešil. To vprašanje je namreč zapleteno, 1 ker bi moralo ob feU*--priliki’ razpravljati sploh o tako Imenovanih ^posebnih u. pravjih, pod katere spadajo tudi menze. Res pe [ siegv, da delajo občinske menze konkurenco gostilnam in restavracijam, ki trpijo zaradi tega škodo, .ter da je strogo trgovsko vzeto ta konkurenca morda celo nelo jalna, ker uživajo menze razne prednosti in olajšave, ki za zasebne; restavracije in gostilne ne veljajo. Zato so ugovori gostilničarjev, kar se tujih turistov tiče, v neki meri tudi upravičeni, ker se predpostavlja, da ti turisti zmorejo tudi strošek za kosilo in večerjo v gostilnah ali restavracijah. Stvar pa postane že drugačna, če gre za turiste iz drugih italijanskih pokrajin, kajti cesto gre za skupine podeželskih ljudi ali delavcev, ki si komaj privoščijo skupinski izlet z avtobusi ter jedo večinoma iz svoje bisage na o-brežju in gredo kvečjemu v menzo, da si privoščijo vsaj en topel obrok. V tem primeru gostilničarji nič ne zgubijo, ker bi se ti turisti pač odpovedali topli hrani, če ne bi je mogli dobiti v menzi za 200 lir. Pravi nesmisel pa bi bil, če bi se morali domačini legitimirati s posebno izkaznico, ko bi hoteli iti jest v občinsko menzo. Kdor gre namreč tja, gotovo ne plava v izobilju, saj če le more, raje vsakdo je doma. V polemiko o občinskih menzah so posegli tudi sindikati. Predvsem so poudarili, da je v menzah zaposlenih okrog 100 uslužbencev, ki dobivajo redne plače po delovni pogodbi, medtem ko fe to v zasebnih gostilnah in restavracijah ved. no ne dogaja. Ti uslužbenci so tudi vsi strokovno usposobljeni ter pričakujejo, da oblasti končno uredijo njihov stalež. Ce bi občina ugodila zahtevam zveze lastnikov javnih lokalov, bi postali ti uslužbenci brezposelni ter ne bi i-meli nikakega upanja, da se lahko zaposlijo v zasebnih restavracijah. Sindikati tudi pravijo, da niso te menze kakšna tržaška posebnost ter da obstajajo v številnih italijanskih mestih, kjer so dostopne vsem in kjer nikogar ne vprašajo po njegovi rezidenci ali državljanstvu. V mnogih občinskih menzah nudijo gostom še mnogo bolj veliko izbiro jedil in celo razne krajevne specialitete. (Mimogrede naj omenimo, da smo prav v tržaškem listu, ki zagovarja interese lastnikov javnih lokalov, včeraj pri nekem opisu življenja v Florenci brali, kako je šel pisec članka kosit v menzo Občinske podporne ustanove v Florenci in tam pojedel slasten obrok piščanca za 300 lir!) Sindikati končno poudarjajo, da nimajo občinske menze pretežno podpornih smotrov, marveč da opravljajo važno nalogo zbijanja cen ter jih je treba zato podpirati. Na izjave sindikatov je Zveza lastnikov javnih lokalov ponovno odgovorila, češ da ne zahteva, da se menze zaprejo ter da je treba upoštevati tudi interese osebja, ki je zaposleno v gostilnah in restavracijah. Danes ob 21. uri bo na gradu Sv. Justa tretja predstava Stolzove operete «Ciaol... Ciao!...» ob isti zasedbi kot na prejšnjih predstavah. C K I N O ~) Fxcelsior 16,00 ((Sužnje metropole«, John Derek, Milly Vitale. Fenice 16.00 «Uporni ošabnež«, Alan Ladd, Olivia de Havilland. Arcobaleno 16.00 »Bitka na Pacifiku«. Zgodba . japonske mornarice v drugi svetovni vojni. Supercinema 16.00 «Venere .greha«, E. Bartok; mladini prepovedano. Fiiodrammatico. Zaprto. Grattacielo 16.00 «Laila, hčerka nevihte«, Erika Remberg in J. Hansen. Cristallo 16.30 «Pekel v Pigallu«, Annie Girardot, P. Trabaud. Capitol 16.30 «Stalingrajski ujetnik«, O. Hasse, E. Bartok. Astra Roiano 16.30 »Dvoboj na Atlantiku«, R. Mitchum. Alabarda 16.00 »Noči Lukrecije Borgie«, Belinda Lee in Jacques Sernas Aldebaran 16.00 »Dojilec brez mleka«, Jerry Levvis. Ariston 16.00 Glej puletnt kino. Aurora 16.30 »Dolina 1.000 gričev«, Belinda Lee, M. Craig. Garibaldi 16.30 (poletni ob 20.15 in 22.00 «Sanjski ljubimci«, Jen-nifer Jones. Joseph Cotten. Ideale 17.00 »Morski orli«, Gary Cooper. Jane Wyatt. Impero 17.00 «Kastiljski kapitan«, T Povver. Jialia 16.30 »Mačka«, F. Arnoul, B Wicki. Moderno 18.00 «Cowboy», Glenn Fo-rd, Jack Lemmon in Anna Kashfi. S. Marco. Zaprto. Savona 16.00 «Ali smem, mare-šalo?», B. De Filippo, G. Ra-llt. iiiimiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiii viale 16.00 «Smrtonosni (i«1* Queen, A. Corseaut. ^ Vittorio Veneto 16.45 zvezda«, A. Gardner, L 16.30 »Sovrag Ralli, M. »Rdeče “ Massimo žene«, G. Novo cine 16.00 G. Montgomery. Odeon. Zaprto. Kadio. Zaprto. letni . Arena del Fiori 20,15 _ »Cirkuški. princ«, PalLli Arena Diana 20.00 m Jack Lenin'01’ Ariston 20.30 «Sin C*’®'2 rie«, J. Pascal, B. iiiiiimiiimiiiinmiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiMiiiiinMiiiniiiiiiiiiiniiniiimiiiniiiiiiiiiiumiiiiiiiimi PISMA UREDNIŠTVU Ko je italijanska senatorka gospa Mariin predložila senatu svoj zakonski osnutek za odpravo javnih hiš in ko je bil kasneje ta zakon tudi uve-ljavljent sevi bila vied prvi-ki sem ga z zadovoljstvom pozdravila, ker sem bila prepričana, da so javne hiše sramota za italijansko državo. Bi. la sem še tega mnenja tudi tedaj% ko so zaprli vse javne hiše tudi pri nas na Tržaškem. Danes me na žalost mučijo že močni dvomi, če je bila odpra. ra javnih hiš res najboljša rešitev vprašanja prostitucije. Takoj vam povem zakaj. Stanujem v Ul. Torrebianca. prav v bližini policijskega komisariata. Ze od nekdaj so bile Ulice Valdirivo, Torrebianca in XXX Ottobre glavno zbirališče vseh onih prostitutk, ki ni., so našle več zaposlitve v javnih hišah. Bilo jih je precej in vsakdo jih je lahko srečal, če je moral po omenjenih ulicah po deveti uri zvečer. Toda kljub temu, da je bilo teh sprehajalk kar precej, je bila vsa zadeva še kolikor toliko znosna. Od junija dalje se je položaj močno spremenil. Številne ((uslužbenken javnih hiš so po. iiiiinninuimiHiiminiiiiiiiiiiiiitiiinniiniiniiiiMiiiimimiiiiiniinniiitiiiiimmimimmimi bolnišnico tudi Čimenti, a! . . Yr.,. , ker m imel razen verjetnega! Poročilo občinske Delavske zbornice LblL v Miljan zloma rebra nobenih resnih poškodb, so ga poslali domov in mu priporočili, da bi se sam zdravil. —«»------- li vladnega komisarja, župana, poslance in druge osebnosti. Povišanje poštnih tarif Iz Rima poročajo, da je ministrski svet odobril povišanje poštnih tarif, ki bodo stopile v veljavo 1. septembra letos. Nespremenjene bodo ostale le tarife za pisma (25 lir), razglednice (15 lir) in poštnih po selnic (30 lir). Za državne dopisnice in tudi za dopisnice zasebne industrije bo nova tarifa 25 in 50 lir če gre za plačan odgovor. Za pošiljke zavojev bodo od 1. septembra dalje veljali sler deči poviški: za zavoje do 1 kg 80 lir, do 10 kg 50 lir, od 10 kg dalje pa 30 lir. Taksa za poštne polozntee za pošiljko do 20.000 lir je bila zvišana za 10 lir, medtem ko je bila taksa za položnice z določeno vsoto znižana za isti znesek. Za tekoče račune bo odslej tarifa 20 lir. Minimalno število besed v telegramih so zvišali od 15 do 16, zaradi česar so tudi tarifo zvišali na 250 lir. S 1. januarjem bodo zvišali tudi tarife za pošiljke dnevnikov in sploh periodičnega tiska. Modna revija v Ljudskem domu Revija «Noi donne« priredi jutri v Ljudskem domu v Ul. Madonnina modno revijo. Prireditev se bo začela ob 19. uri z glasbenim sporedom. Ob 70, ur: pa bo blodna revija ženskih modelov številnih tržaških šivilj, ki so se prijavile za revijo. Mnoga tržaška podjetja so poslala raznovrstna darila, ki jih bodo razdelili nagrajenkam. «»—— Padla je na blatni stezi Dež je včeraj zjutraj pripomogel, da je Caterina Coroni-ca vd. Erman iz Ul. del Ca-stagneto, zdrsnila na razmočeni stezi, po kateri je hotela na vrt Pri padcu se je ženska udarila v nogo in si tudi zlomila gleženj. Zato je morala v bolnišnico, kjer je ostala na ortopedskem oddel- isana delovna pogodba tekstilnih delavcev Na sedežu delegacije Con-findustrie za Severno Italijo v Milanu je bila včeraj podpisana nova delovna pogodba za tekstilne delavce. Nova pogodba stopi v veljavo z današnjim dnem in velja za vse sektorje tekstilne industrije. Normativni del pogodbe bo postopoma dopolnjen s posameznimi izpopolnilnimi pogodbami ža posamezne sektorje, ki bodo stopile v veljavo z dnem podpisa. Normativni in plačilni del pogodbe bo veljal do -30. junija 1062. jeta. Proti novim odpustom v ladjedelnici Felszegy Poslabšanje gospodarskega položaja v Miljah zaradi suspenzij v ladjedelski industriji Nova občinska Delavska I zaradi tega še bolj poslabšal zbornica CGIL v Miljah je objavila poročilo, v katerem pravi, da se je 30. julija sestal njen odbor in proučil gospodarski položaj v Miljah. Odbor je ugotovil, da morajo zaradi suspenzij v Tržaškem arzenalu, ladjedelnici Sv. Marka, Tovarni strojev in popolnega zastoja v ladjedelnici Sv. Roka delavci delati po skrajšanem delovnem urniku ter da sploh ne zaslužijo nič a-kordnih dodatkov. Ker se je predstavniki združenja obiska-1 ku, Okrevala bo v 40 dneh. V kanalu, med Ponierošom in obrežjem, je v teh dneh in zlasti v večernih urah, ko se delavci vračajo domov, vse živo. Prišle so lubenice, ki jih Tržačani zelo cenijo in jih vsako leto tudi mnogo pokupijo. Z avgustom se pojavi na trgu tudi precej grozdja, ki skupno z lubenicami oznanja, da se poletje polagoma poslavlja in da se bližamo krajšim dnevom in bolj hladnim večerom gospodarski položaj v Miljah, se bo Delavska zbornica z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, uprla proti novim odpustom v ladjedelnici Felsze-gy, o katerih se govori v Miljah. Razstava za natečaj o domačih proizvodih V četrtek je bil na trgovinski zbornici sestanek, katerega so se udeležili poleg predstavnikov trgovinske zbornice tudi predstavniki centra za gospodarski razvoi in zainteresiranih kategorij. Na sestanku so določili, da bo razstava za propagando domačih proizvodov, ki bo sedaj namenjena izdelavi pijač od 31. avgusta do 12. septembra. Takoj ko bodo sestavljena ustrezna pravila, bo trgovinska zbornica povabila lastnike trgovin z jeslvinami in javnih lokalov, naj se razstave udeležijo. —— «»----- Nezgodi na delu Preostro premikanje vagonov na openski železniški postaji je presenetilo kretničarja Licerija Lippija iz Ul. Molin a vento, ki je bil v kabini tovornega vagona. Sunek radi trčenja vagonov je železničarja butnil v stene kabine, pri čeme'r se je Lippi ranil na ustnicah in nosu, se udaril v želodec in si zlomil zob. V spremstvu delovnega tovariša se je ranjeni železničar zatekel v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 10 dneh pridržali na stomatološkem oddelku. Pomorščak Guido Millo iz Milj pa se bo moral zadržati na ortopedskem oddelku 5 ali morda celo 40 dni. In to zaradi udarca na desni nogi z verjetnim zlomom pišščali. Millo, ki se je pripeljal v bolnišnico z rešilnim avtomobilom, je povedal, da se mu je nezgoda pripetila na pomolu čistilnice olj pri Sv. Soboti in sicer pri pristaianju majhne petrolejske ladje 'Tržaškega Lloyda. množile vrste svojih kolegic na ulicah in tem so se pridružili še njihovi prijatelji, oziroma bolje rečeno «zaščitniki», ki živijo na račun omenjenih žensk, Luliko rečem, da se je poslovanje javnih hiš, ki je bilo do sedaj vedno nekaj skritega in tajnega, od junija dalje v glavnem preselilo na omenjene ulice. Tukaj lahko najdemo se. daj ne samo prostitutke, temveč njihove zaščitnike, k\ barantajo za ceno, sklepajo ukup-čijo» in med seboj trgujejo, tu naletimo na vedno bolj številne kliente, ki niso vedno le mornarji, vojaki in tujci, temveč zelo pogosto tudi domačini. Razgovori in mešetarjenja se nadaljujejo pozno v noč in to ob glasnem prerekanju, ki ga spremljajo grobe sale in psovke. Dvakrat sem bila v tem času suma po devetih zvečer v moji ulici m rečem vam, da me je minila volja, da bi šla zvečer še ven brez spremstva. Prvič se mi je zgodilo, da me je napadel pijan ameriški mornar v civilu, drugič sem se. komaj ubranila skupini pobalinov, ki so me menda zamenjali za e-t;) «tisti)>». Kje je policija in kaj dela, se sedaj zaskrbljeni vprašujemo. Tu ne gre samo za motenje nočnega miru. hi ga je v naših ulicah zaradi velikega prometa še tako zelo malo, tu gre za vse bolj važno vprašanje, ki ni samo vprašanje morale, temveč vprašanje odprave prostitucije. Ali so se odgovorni krogi pozanimali, koliko izmed bin-ših «gostiteljici> javnih hiš je odšlo iz Trsta in kako so si vse te uredile življenje? Prav gotovo namreč ni bil namen zakona o odpravi javnih hiš ta, da bi se poslovanje omenjenih hiš samo preselilo na ulice. Ce je bilo namreč delovanje javnih hiš sramota, je se. danje početje na ulicah še dosti bolj sramotno. Napisala sem Vam to pismo v upanju, da ga prečita kdo, ki je za tc stvari odgovoren t'r da stori vse potrebne korake, da se to vprašanje čim-prej reši. Zakon senatorke Merlin je bil izdan zato, da pomaga reševati vprašanje prostitucije ,ne pa za to, da bi prišle ženske iz jarmih hiš na ulice, kjer bi nadaljevale s svojim delom v še dosti bol j poniževalnih in sramotnih pogojih kot do sedaj. R. K. - Ul. Torrebianca - Trst «»----------------- Skupščina FIOM V ponedeljek 3. avgusta ob 17.30 bo v Ul. Madonnina 19 skupščina kovinarjev FIOM na kateri bodo razpravljali o pogajanjih za sklenitev nove delovne pogodbe v Rimu. V torek 4. avgusta ob 17. uri pa bo skupščina v Ljudskem domu v Miljah. Včeraj je bila delegacija suspendiranih deluvcev, ki so jo izbrali na predvčerajšnji skupščini, na sedežu Zveze obrtnikov, kjer jo je sprejel njen predsednik. Delavci so mu predočili svoj položaj in splošni položaj v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu Orisali so mu tudi posledice ki jih ima ta položaj za trža ško gospodarstvo. Predsednik je dejal, da so tudi obrtniki prizadeti zarad krize v ladjedelnicah. Obljubil je, da bo sklical sestanek odbora Zveze 1er da bo od bornikom poročal o stvari. Za gotovil je vso podporo obrtni kov delavcem in poudaril, da mora biti akcija za dosego naročil ladjedelnicam enotna. IZLET SPD NA VELIKI ŠMAREN V TRENTO V petek dne 14.8. odhod iz Trsta z vlakom ob 12.20, Iz Nove Gorice z' avtobusom m rihod v Trento ob 21. uri. Naslednji dan skupinski izleti na Triglav, Log pad Mangartom, na Kriške pode, Vršič ali Jalovec. Povratek v nedeljo 16. avgusta ob 12.30 iz Trente. Vpisovanje in informacije v Ulici Roma 15, II. nadstropje. IZLET SPD V TRSTU NA VIS Za izlet na Viš, odhod ob 15. url z avtobusne postaje v soboto dne 1. avg. Snidenje četrt ure Prej na avtobusni postaji. Slovenska prosvetna zveza v Trstu prireGi tudi letos v dneh 15. in 16. avgusta izlet na Koro-ko. Vabimo člane prosvetnih društev, ki se želijo udeležiti izleta, da se čimprej prijavijo, ker e število sedežev omejeno. Vsa potrebna pojasnila dobite pri SPZ v Ul. Roma 15 v uradnih urah. Obvestilo kmetovalcem Kmečka zveza in Zveza ina lih posestnikov obveščata vse kmetovalce, ki imajo pogoje za vpis v kmečko bolniško blagajno, a še niso uredili svo Jih obveznosti, da se čimprej zglasijo v pisarni obeh organ zacij v Ul. Geppa 9. IZLETI SOLSKE VESTI Lim it s«, Grant ----- . r-., Bar** paradiso (Ul Molino a 20.30 «Kako se poroči'1 jonarjem«, M. Monr0;-j Marconi 20.00 «Izziv», ” fino, J. Suarez. . , Ponziana 20 15 «Ozivljč“U zija MGM«, Tom in Secoio (Sv. Ivan) 20.w soncu«, Jean Marais-Stadio 20.00 »Tat on, t*' A. Sordi, S. Kosem*-, p Valmaura 20.15 «Vanvp» la«, Peter Cushina, -MILJE F.uropa: ((Prgišče pran«*-Rema: »Pia de’ ToM®6"' R A SOBOTA, 1. avgustJ RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; i. cbvezno, drobiž i. t2.10 Za vsakogar svetu kulture; l2-5 , Stanley Black- 13.30 "pl lodije: 14.45 Poje Jelk* ^ ib spremljavi orkesn j Russa; 15.00 Debttssjf- j orkestralnega tripidna 15.20 Kavarniški ..k0^® Neapeljska fantazija: j list tedna: 16.20 Troblji Calvert; 16.40 Lepe t, glasovi; 17 00 Skladbe ^ 17.20 Plesna čajanka: (j!) deja za najmlajše: _ ,,«jj njegovi prijatelji, Prf jn Jugoslovanske pesm' ^ 19.00 Ko študent na r 4, oddaja; 19.30 P08 dt 20.00 Spo-rt: 20.40 Zbo ,4 filharmonije; 21-00 — (I.) »Zadnji Glasbeni variete; Roberta Schumanna. , j Joe Sullivan; 23.30 N TRST „ 11.30 Simfonična e-Zj Tretja stran: 12.30 G £ bum; 17.00 Oddaja z* ✓ 21.00 Ne raztrgati sre« j beni variete; 22.15 jjl sanj — radijska dram je Ezio Mauro. II. PHOGRA1",«!! 10.00 Zeleni disk jioldanska oddaja: «p in tretji; 16.00 Karp % 'V cb koncu tedna; u-sanj; 21.00 Gaetano D1 cia di Lammermoor. nalila01 22.30. _ j:)0 v slov.: Prenos . fl Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1959-60 vr-ila po naslednjem razporedu: od 1. do 30. avgusta vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure; od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure. Potrebna obvestila se dajo tajništvu zavoda, Piazzale V. Gioberti 4 Tajništvo Državne nižje strokovne trgovske šole v Trslu (pri Sv. Ivanu) sprejema vpise v vse tri razrede vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure. Za vpis v I. (prvi) razred so potrebne še naslednje listine: 1. Rojstni list, 2. Izpričevalo o preceplje-nju, 3. Izpričevalo o zdravih o-čeh. 4. Zadnje šolsko izpričevalo. Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne sole v Trstu, Rojan - Ul. Montorsino št. 8 obvešča vse prizadete, da se vrši vpisovanje /.a vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960, po sledečem razporedu; od 1. do 30. avgusta vsak dan od 10. do 11. ure in od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure Posebno opozarja, da za vpis v I. (prvi) razred so potrebne sledeče listine: 1. rojstni list izdan od ana-grafskega urada; 2. izpričevalo precepljenju in 3. zadnje šolsko izpričevalo. Vsa ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole. «»-— OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. julija se Je rodilo Trstu 6 otrok, umrlo je 6 oseb, porok je bilo 9 POROČILI SO SE: Inštalater Alojz Sedmak in krmarka l.avra Cesar cannski inšpektor Salva-lore Garltta ln gospodinja Margarete Kranz, delavec Claudio Spim. polo In gospodinja Dora Strani delavec Antonio Ksposito in gospodinja Luci a Nezich, delavec Bruno Benvegnu in gospodinja Gianna Sancin, prodajalec Gra-ziano Toncich in delavka Nives Coverlizza. delavec Luigi Catta-neo in gospodinja Lillana Murro, šofer Giancarlo Ferri in prodajalka Lia Orosara, oficir civilne policije Giorgio Galazzi in gospodinja Teodora Emili. UMRLI SO: 67-letna Maria Pre-donzani vd. Picroli, 66-1 etn i Antonio Boccali, 84-letni Karel Vidmar, 82-letna Luigia Lam-precht por. Zoli, 61-letni Giuseppe Run-co in 20 dni star Albert Flego. «»-------- NOČNA SLUŽBA LF.KARN v avgustu Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Eenunsl, 1J1. Cavana 11; Al Ga-leno. Ul. sv. CiiIna 36 (Sv. Ivan); Alla Minervar Trg Sv. Frančiška 1; Ravasini, Trg Llberta 6; lekar. ni v Barkovljah in v Skednju. Poročila 17 15, 19.15 Poročila 15.0(1 5.00-6.15 n ciivj .. [. Prenos RL- 7.15 Glas ^ jutro; 7.40 Glasba za 0 12.00 Glasba po želja"’,3.40 ba po željah (II. ^. ooK tijski nasveti; 13.4o jD ritmi od tu in ta .WsH| Baxter s svojim d’, “ zborom; 15.15 Iz del0 —— — Opozar jamo starsč ^ a rodu ((Modrega vala*;,, p# Robiču ob Nadiži, “Ajif ko slišali Djihove P vtise s taborjenja v 0 m! daji »Sosedni kraji 111 13.30. - tivov; 15 45 Daimat10 jj,. ke: 16.00-17.00 Firn<5v ^ Yves Montand in La,, j|J 17.30 Glasbeni varie^j pl godki in odmevi: 18-15, melodije: 18.45 Znane^s 22.15 Prenos RL: |jsi>1 glasba; 22.40 Plesna s 5LOVeNIJA,jJ.I 327.1 m 202.1 «• jjA Poročila: 5.00, 10.00, I3.ru. 15.00 "bIš tričetrtirf \A 8 20 Pionirski tedn%:K; - P or'i c-!^‘ vod‘fl$T dina poje . ■ , mladinski pevski zc. ., 'h le 9.00 Popevke se v .............. Brkanovič: Tretja,,^--« kester ngira Miian nv.;^ kester Zagrebške Milan Horva’^, oj Ček Billy in njeg ji. 10.45 Uvodni opere RigolettoGiu^ Zanimivosti iz nike; 11.45 P°JeaJ,gr»»-Krsmanovič iz gg« Na citre igra Al(°nL-Kmetijski nasveti jjFi gar: Vrt v avgustm*j speve Milana Pre Rudolf SutčJj 0> t tonist Rudolf Avgusta Stanka, * j3.r m zabavna glasb*, pjjlif j zvoki z Dravskega.b|), delujejo: Dravski 1 poj0-:« sambel Vitek: 13.MK0 , Hilda Hdlzl. ‘tmelj Gregorin, •’ atcA Usti Miro Jože S«> ■L. Gostič, Samo 3(, Miroslav Brajnik: rineva; 14.35 Nas» g; j slitajo in pozdravu Hame; 15.30 Lahka^o S knjižnega trga..j pi^ Brahms: Madžar** Nastopata zbora n \) v. Jožeta Hab^Jrij*11!«* Vojnik p. v. M zg»»j 17.10 Melodije Turistična olida-An'mPtV Schubert; 4 im-P^fjzV^V orkester 0 pjg0 < st i r na skalah« „ Spoorenberg, sf>PT.i(\p‘j tonični orkester „igi' i \an Otterloo i” 0K°V Schnabel); 18.45 ■9.00 Zabavna g|J: » vestila in reklam ip M zabavni večer; tednal(. prijeten konec "mfc-z oa.ia za naše r0 Valute Zlati funt Marengo Dolar . . . , Frank franc Frank švic. Sterling Dinar Šiling Zlalo . I Zah. n. marka Milan H im 5850,— 6050.— 4350,— 4425.— 617.— 621.— 136.— 128.— 143.— 144.— 1725.— 1750 — 82 — 86 — 23.75 24.25 703 — 705 — 148,— 14’ jč inenom Ploto, julija v Barko^V i lefonirati na stc PREDEN Gfj6 NA DOPD>S1 se naročite na 0Np «primorsk| f, va’1’ V f° ljT kr*i' terikoli B j inozemstvo- J 15 dnev"* L J«# " J Telefonirajte OZADJE AMERIŠKIH PRIPRAV ZA na čarovnice» v ZDA še ni popolnoma iz mode Valter je dal na «proskribcijsko listo» 34 ameriških umetnikov, ker da so povezani s komunisti in bi zato ne smeli zastopati Amerike u,^ Y°RK, julija — V na- ivtu da se na razstavi v m so 1° 25. julija odprli moskovskem parku Sokolni-(i.i azAavi tudi 49 slikarskih hn skulptur. Vsa ta dela 1 a morala biti ustvar- i«egaPn-ieiU 1918, ker se je v sv držala tudi SZ Qbp °i1.razstHV' v New Yorku. •ati i?Z^' namreč želita poka-riiv.’ s*a ustvarili v zad-Ko stlr'desetih leih. 'ili dpi V zapetku leta pripra-iZbir°’ je neka tša ftiora osebnost menila, ^Oskvi a ?meriška razstava v kako sePKriuaz?ti’ kako usPeva, "Pst D°uoti ameriška umet-v.dohi nasitl dneh, to se pravi kako i ameri®lcega blagostanja, privedi Sj0boda ustvarjalnosti linlEi 3 . 0 vitalnosti, izredne Jlt- aciJe in visoke umetni-■ sp°sobnosti. t’resni”ame- pa ni bil° lahko i-me ^zbran> mojstri ali »idntkin1! 0Vlh del so med na_ litičnim!"mi kulturnimi i in po- i? ne ' .osebnostmi povzroči-bila s5la'|t’en revolt. Žirija ni tijakov* f v,j.ena od nestrokov-sljlkr v- so bili po en in,tari- lpar’ direktor muzeja Ker i en. umetniški pedagog. irja„a. prišlo do zapleta, sta Pr-®1 sekretariat ,u!a*a»dna in njegova agencija USIS Posvetovalno ko-Padodv, ie ’zbrala poseben je izk°,r in šele ta pododbor nato j,v, Posebno žirijo, ki je Iti n»i a umetnike in dela, tu i r\ v i** ' v )d0s, Predstavljajo Ameriko stonan Vl' *n tu so enako za- *ks- e. vse struje: realisti, tlBietnifniSti in abstraktni teli j'),*' so «sodniki» za- btlo V8.^VP0 delo izbire, je javlje ,.v «New York Timesu« ob- tt-iern*1-0 °dPrto pismo, v ka-Co-, ,e kritik Aline Saarinen aozoril; . V^elo , „ v . . "Pranji Konca no, zinja je -'tj, (ja " 5Voio nalogo v zave- Uspeh se ne sme ponoviti ne- Ustave bruseliske svetovne 2irija ®«la, u izbrala najboljša se sovjetskim držav-'PogledPPvif Savno dajejo na -tke am’ ?stopane so vse ob-i6alizm et^ke umetnosti, od k,i>sa p Granta Wooda, Tho-^yetha en*ona in Andrewa ^5cka £e t?° ekspresionizma Ma ’ina, Maxa Webera. Ah jflna’ Hymana Bloo-°a,)e unl ama Battnerja v V’ rstij*metnine- ki težko £()■ ‘tl v neko določeno zvrst, JU Hm?3 pr^mer dela Edwar-Senatov*’ ^tuarta Davisa 2l^ih « ahna, in tudi dela V, j.3 ‘s*raktnih ekspresionist* * 80 v zadnjih desetih •Jr-sa ICo i^i tako strokovna v ameriškem 0litikpPZav,jena, so se javili It>eriško .odbora za proti- »!aVniškem<1liavnost v pred' L jefži-;. mu Francis Wal-e»t n-tn^J0 obtožil, da t »Olnvi UD10Z11. da je vec ^ dela C-* umetnikov, ka- * zye2ea 80 bda izbrana, ime- * tildi »-S komunisti! Mož ']rnav*de1. da ima dokaze ^ stik-0 etpib Primerih ta-1 spom' Gbtožba sama na ;V0 »i dob0 *t.Ja na McCarthyje-' KI Hn Uttirla c : J -- vni ’ 01 je umrl njen v ZDA torej še . Fra« ®la*nik. itkj- Pc‘s *!f0 rekel Valter je glede te ^5 K e. on dobesedno takole: i endar vam obljubljam, Y^irp veta glede vaie 'v °0stp - . -e,*ca velike težave... pritiska, ki bo prišel iz krogov tudi izven državne uprave...». USIS je na to nesramnost leagiral. Izrazil je mnenje, da mu cenzura ne more do živega in da je umetnine izbiral na temelju njihove umetniške vrednosti, ne pa na temelju politične miselnosti avtorjev, [udi Združenje muzejev, zgodovinskih ustanov in umetnostnih centrov je s posebno resolucijo podprlo odpor propagandnega odseka ameriškega zunanjega ministrstva. Bolj neposreden in jasen odgovor «lovcu na čarovnice« VValteru pa je prišel neposredno iz senata, kjer je senator Philip Hart rekel: aUpal sem, da smo se že izvlekli nad raven, na kateri se poskusi s političnim razkošjem vrivajo v naše ocenjevanje umetnosti. V svetu je veliko ljudi, ki menijo, da se civilizacija in duša nekega naroda morejo jasneje ocenjevati, če se gledajo njihove slike in kipi, kot pa da se štejejo njihove livarne in njih avtomobili. Cim prej bomo to dojeli, tem bolje bo za nas». McCarthyjev naslednik [Valter pa ni vrgel puške v koruzo1. OčFbor za protiameriško dejavnost je začel poizvedovati in celo zasliševati ljudi, avtorje del, ki so bila izbrana za Moskvo in člane žirije. Zaboji z umetniškimi platni in skulpturami sor bili že v Moskvi, odbor pa je trdil, da je na seznamu še vedno 34 umetnikov, za katere ima dokaze, da imajo stike s komunisti, s či-:ner da je že dokazano, da spadajo med sovražnike ZDA da je njihova dela treba izključiti iz moskovske raz* stave. Te umetnike so celo poklicali na zasliševanje pred komisijo za raziskovanje «proti-imeriške dejavnosti«, vendar so ti ljudje imeli toliko poguma, da na vprašanje niso hoteli odgovarjati, pri čemer so se sklicevali na peti amand-inan ustave. ((Komite za zaščito« je želel, da bi se ponovil primer iz leta 1956, ko so zaradi «antiamerikanizma» umetnikov bile odpovedane kar štiri razstave, ki so bile ne le najavljene, ampak tudi pripravljene za Južno Ameriko, Avstralijo, Evropo in izključno za Pariz. Spor zaradi, tega se je povzpel do svojega vrhunca, ko se je vanj vmešal sam Eisen-hower kot šef ZDA in kot r-iikar-amater. On je izjavil, da se ne sme več cenzurirati to, kar je že v Moskvi, hkrati pa je izrazil željo, naj bi se v bodoče vključili v žirijo tudi «dve osebi, ki se sicer na umetnost ne spoznata, ki pa vesta, kaj Amerika žel i«. Ameriška umetniška združenja in posamezniki so Eisen-howerju čestitali, ker ni dovolil, da se umaknejo z razstave dela, ki jih je Komite obsodil. Seveda pa so hvalili le ta del njegove izjave, ostali del pa so zamolčali, kajti drugi del izjave je v bistvu zelo blizu [Valterju, oziroma pokojnemu McCarthyju. Deset dni za tem pa je vlada ZDA poslala v Moskvo z letalom še 30 platen slikarjev iz 19. stoletja. Izgovor za to je bil, da je treba razstavi dati ((globinsko sliko zgodovinske perspektive«. Jasno pa je, da to ni bil edini razlog. Drugi izgovor je bil ta, da je bilo v razstavnih prostorih na razpolago še veliko prostora, kjer da se da izobesiti še nekaj del, (da bi se zadovoljilo predsednikovi želji«. Toda značilno pri tem je dejstvo, da je ta dela izbral vladni funkcionar, ki ni bil član žirije, ki je bila za [Valtera tako «antiameriška», da je za razstavo v Moskvi izbrala tudi dela 3'4 umetnikov, ki «imajo stike s komunisti«. :. .-.i Anna Maria Tonietti, Parižanka italijanskega porekla, ki igra eno glavnih vlog v filmu «Roulotte et roulette«. Tokrat je prvič pred kamero. DA NAM PRIDELEK NE BI ŠEL PO ZLU Kako shranimo krompir da bo najmanj izgube Kaj ko bi tudi pri nas poizkusili z zasipnicami? • S pridelkom naše najvažnejše hrane — krompirja —j so kmetje letos v splošnem zadovoljni. Vreme ni bilo zanj posebno primeirno, ker mu mokrota ne prija. Vendar vreme ni bilo takšno, da bi ga bilo v razvoju preveč oviralo. Le v težji zemlji in v nizkih legah je bil malo bolj prizadet. Ponekod pa ga je stisnila sopajioB. Seveda se pridelek ne’ ravna le po vremenu, ampak tudi po načinu obdelovanja. Pridna in umna roka je dosegla mnogo višji hektarski donos cd one, ki ni tako postopala in je vse preveč zaupala — sreči. Kot je za boljšo letino krompirja — in seveda vseh ostalih sadežev — važno pravilno obdelovanje, tako je tudi važno njegovo pravilno shranjevanje, ker je znano, kako se prav ta pridelek kmalu skvari. In prav v tem beležimo vsako leto večjo ali manjšo škodo; ve- PRETRESLJIVA ZGODBA TREH ČRNSKIH ŠTUDENTOV Leto dni dolga Da bi ne prišli pred britansko vojaško sodišče v Njasalandu, so pobegnili in skozi džunglo potovali vse do Sudana in od tod do Kaira, od koder nameravajo na študij v Beograd KAIRO, julija — Ze nekajkrat sem jih srečal na ulicah Kaira. Vedno so vedri in nasmejani. Ob vsakem srečanju so omenjali Jugoslavijo, se zanimali za njene posebnosti, spraševali o njenem glavnem mestu in prebivalcih Vse do pred kratkim so o Jugoslaviji vedeli zelo malo. Toliko pač, kot je dopuščal strogi kolonialni režim: da je to sociali- stična dežela, ki pa ne pripada nobenemu bloku. O socializmu pa so vedeli le toliko, da je proti kolonializmu in proti imperializmu. In nič več. Toda to je bilo za njih dovolj in tudi najvažnejše in zaradi tega so napravili nad 7000 km poti. In to kakšne... Tom, Moba in Kume niso imeli nič lepših otroških let kot tisoči drugih črnskih deč- kov na obalah jezera Njasa v Južni Afriki. Siromaštvo, beda in teror kolonialnih sil so njihovo mladost spremenili v surovo in trpljenja polno životarjenje. Qd rane zore so delali na plantažah čaja za bedno dnevnico, popoldne pa so posečali šolo. Ze tedaj se je v njih zagrizla mržnja do ljudi v belih oblekah in s tropskimi šlemi na glavi; mržnja proti «civilizatorjem» iz Evrope. Nato so prešli v višje razrede neke državne šole v mestecu Limbe in se po velikih naporih, bolj lačni kot siti, prerinili do zaključnega izpita. Toda dogodki so ubrali drugo smer in trije črnski mladeniči niso mogli dokončati šolanja. Policija V šoli !P>**0 Se e*skih dogem Kon-'*F* ,c. J° raztegnila nad ^ c In ui boste objekt ........ Stoletni napori evropskih ncivilizatorjev« so v srcu Afrike kaj malo zalegli. ©Q/ vseved" ne more še v gimnazijo '>*likteh dneh Sku ,0Ov°rilo ’ ki 3 je v Rimu o izrednem Je bil v da znanju ta- so ga v o- li*®0®®tferr,stanuje, začeli i-* ,’cončai j0i vseved«. Gipi gre za astronomsko število, Profesorica Cox je v dolgi. otrok začne dolgočasiti, posta- tolp , razredov osnov-i” !'t kcr *e hiti ,, a rosh S dpe leti, fr So Pp’*°ti v ni dopolnil bo moral ča- preden se bo »i 7 how 1 “r,ednj0 iol°-Iski Predvideva sta- p . *akon. t«Xet Lmntt dCiha na° je trne "iš01)1,1 res« - na vPrasanje % ,posohn„!0n,,l_ intelektual t>J, P0„„b.nOStl- Predvsem se vprašainje: o-se nam vedno zde- ,'Oci revija >i '' kx so •ti Stlojj ___ *prt,pa čt/rr n°d a rje no-1 *sa, so res penj. *0od, * «čudežnih otroku 4«i,Q,n a >n ■ —......... »um* 0|OsbCU). Nastei'V-i- do,oodkot>' ho0!**. ko 'ati kn , ]e bil dober 1 J leti M bl1 Uar ko' ^ že'dob?art Pa ’e pri 'ttH« ie hn 'tiral klavir »“S11 »M " <* » Sni. je s K i tVari- John l*' 7-or„h 7 ,uitnl 0rike "•ttui. **t letih - ’ ,e l)r' svojih ka *n«n*(„(,pr**e™etil komisi-hat'ri ’p eBco ■ Vračunal (I na 281.474.976.710.6656. Znanje in nadarjenost teh izrednih otrok sta vedno vzbujala tolikšno občudovanje, da so mnogi govorili o njih kot o čudežih. Vendar je treba pri tem opomniti, da se je v mnogih primerih pokazalo, da so omenjeni ečudeini otroci» postali v kasnejših letih le normalni ljudje s povprečnim znanjem. Samo nekateri so vse življenje ostali res geniji in to v pravem pomenu besede. Tako imenovani «čudežni o-troks ima v glavnem tehnični talent in redkokdaj lahko razvije tudi svoje ustvarjalne sposobnosti (Mozart predstavlja v tem izjemo), Otroci-geni• ji so zato lahko vedno odlični glasbeniki, matematiki toda le redkokdaj se zgodi, da bi ti otroci uglasbili simfonijo, postavili novo matematično ali filozofsko formulo ali teorijo, ali pa da bi napisali izredno literarno delo. Poudarimo naj še, da mnogokrat takšni izredno nadarjeni otroci povsem odpovedo pred težjimi tehničnimi problemi. Tako vedo povedati da je bil Albert Einstein ved no v težavah, če je šlo za reševanje računov višje matematike. Dingi geniji zopet ni- kur ni mulo, sujlsu imeli dobrega spomina študiji o izrednih genijih prišla do zaključka, da so bili celo tako veliki možje, kot na pr. Kopernik, Daru>in, Leonardo, Bach in Cervantes samo normalno nadarjene osebe. Razen tega pa je že znana stvar, da se lahko otroški talenti uničijo ali pokrne, če jih pravilno ne usmerjamo. Pri tem je zelo važno okolje, v katerem takšni otroci dora-ščajo. Primer «Gigija vsevedas načenja zato zopet vprašanje: kako ohraniti talent otroka, ki je nadnormalno nadarjen? Tukaj se vračamo k rešitvi, ki so jo mnogi pedagogi in znanstveniki le predlagali: šola mora biti namreč tista u-stanova, ki lahko selekcionira zmožnosti vsakega otroka. To je važno v toliko, da se olajša staršem in otrokom izbira nadaljnjega šolanja. Izredno nadarjeni otroci bi morali namreč obiskovati posebne šole, kjer bi bila učna snov mnogo obširnejša in bolj primerna njihovim učnim sposobnostim. Ce ostane tak izredno nadarjen otrok v normalnem okolju ali pa celo v okolju, kjer se šolajo manj nadarjeni otroci ter se učna snov obravnava zalo bolj počasi, se rado zgodi, da se tak ne len in mu ni več do tega, da bi svoje sposobnosti razvijal. In to bi bilo res škoda, da bi šel tak kapital v neto ar. Saj se ni le enkrat zgodilo, da so i zredilo nadarjene otroke ocenili v šoli kot neumne, oziroma nadute in domišljave ter so jim tako vzeli voljo do učenja, da so celo zaostali ali pa so imeli ponavljalne izpite. Glavnu naloga, da se pravilno o cenijo takšni otroci, je torej na šoli. Zato bi po mnenju pedagogov ne morale obstajati le posebne šole za manj nadarjene in psihično nezadostno razvile otroke, temveč bi bilo treba ustanoviti posebne šole tudi za izredno nadarjene otroke, kjer bi ti imeli možnost, da svoje sposobnosti še povečajo. Omenjeni pedagogi so eelo predlagali, naj bi didaktični center za pomožne šole pri ministrstvu za šolstvo predlagal načrt za ustanovitev takš- Cim so Tom, Moba in Kume prišli na novo šolo v mestecu Limbeu, so se priključili organizaciji Kongresne mladine, dve leti pozneje pa so postali že njeni voditelji na šoli. Borba za osvoboditev domovine, borba proti kolonializmu in imperializmu na sploh je glavni cilj srednješolske mladinske organizacije. Organizacija je organizirala številne stavke in protestna zborovanja, vodilni člani organizacije so se spuščali v razprave s šolskimi oblastmi in kazali odpor proti vsemu, kar je bilo uperjeno proti neodvisnosti in svobodi njih dežele, njih domovine. «Ob neki priložnosti, pravi Moba, sem direktorju šole Thomasu Ranlceju postavil vprašanje, kaj iščejo oni, Angleži, v deželi, ki pripada izključno domorodcem, ljudstvu Njasalanda. Namesto odgovora me je direktor kaznoval z najstrožjim ukorom in pri njem sem bil zabeležen kot družbi nevaren element«. Podobna vprašanja so postavljali tudi drugi in ta vprašanja so se pogosto sprevrgla v proteste, v stavke, ki so postajale vedno bolj pogoste. Nekega dne se je v času šolskega odmora v šolskem dvorišču pojavila policija. Z grožnjami so od učencev zahtevali, naj jim povedo imena "pobudnikov neredov«. Toda mladina, študenti, so molčali kot grob. Direktor je bil razjarjen, ni pa spregovoril niti besede, le njegovi pogledi so bili uperjeni le v eno smer — na tri 18-letne mladeniče, na tri dijake, ki so si bili tovariši še iz prijatelji in uroških let. «Bilo nam je jasno, je po-; edal Tom, da noči ne smemo dočakati na domu, v Limbeu. V teh dneh je že itak bilo veliko aretacij, kajti ljudstvo se je upiralo kolonialnim ob-i.istem in kaznovalo domače izdajalce. Vojaško sodišče je delovalo nepretrgoma. Toda kam? Vse okoli Njasalanda so Britanci, njihove kolonialne čete«. Edini odgovor na gornje vprašanje je bil dogovor treh, da je treba bežati, bežati pa čeprav tudi na sam konec sve- preglajeni in že onemogli trije mladeniči prišli do skrajnega severa svoje domovine v Tan-ganiko in se znašli na obalah jezera z istim imenom. V vseh dveh dolgih mesecih se niso srečali niti z enim človekom, ker so se naselij izogibali iz strahu, da bi ne naleteli na kako vojaško ali policijsko patruljo, ki bi jim zagotovo prekrižala načrte, verjetno pa bi jih takšno srečanje moglo stati tudi življenje. Njihov cilj je bil le sever — čim dalje proti severu. Edina orientacija, edino sredstvo za usmerjanje poti pa je bilo zvezdnato nebo. Toda kako prekoračiti Tanga-ruko, ki je mnogo večja in še mnogo bolj neprehodna od samega Njasalanda? Kako priti do hrane, kako vsaj do obutve? Z oteklimi in krvavečimi nogami so trije pogumni mladeniči nadaljevali, pot, goveda spet' skozi džunglo, skoz: kiaje brez cest in poti, in tfi prt, ki je 400 km dolga. Tu in tam so prišli tudi v «civilifb rani« svet in se obesili na kak vlak. Eden teh jih i* pripeljal do obale"* Indijskega oceana, v samo prestolnico Tanganike Dar es Salan. Odlično znanje angleščine jim je pripomoglo, da so se. kmalu znašli. Predstavili so se kot domačini, kot gradbeni delavci in našli tudi zaposlitev, pa čeprav za bedno plačo. Po dveh mesecih in pol «počitka» so se znašli spet sredi džungle. Tokrat v Keniji. Tu se jim je prvič porodila v glavi misel, da ne bodo nikoli prispeli do jo simpatični črni mladeniči, bili smo presenečeni nad razumevanjem in toplim sprejemom. Takoj smo dpbili sredstva in vozni listek do" Kaira«. 2e dva mesecg Tom, Moba in Kume 'iiVe V" glavnem mestu Združene arabske republike kot svobodni državljani. Prijavili so se jugoslovanskemu veleposlaništvu v Kairu, ((veleposlaništvu prave socialistične dežele«, kot pravijo in v teh dneh bodo odpotovali proti Beogradu, kjer bodo postali njegovi visokošolci. Eden se bo posvetil agronomiji, drugi strojni tehniki, tretji elektrotehniki. Tom, Moba in Ku-ine pravijo, da so našli deželo, ki so jo iskali. D D. !>ke količine te hrane in krme gredo po zlu in to samo zaradi tega, ker ga kmetje ne spravijo ali ''Skladiščijo tako, kot mu Odgovarja. Kako naj ga pravilno vskladiščimo? Krompir spada k rastlinam, ki bolje prenašajo su-so kot vlago (mokroto). To velja za krompir v dobi ra-sii in tudi za zimsko vskla-diščenje. če hočemo torej ohraniti gomolje zdrave, jim moramo priskrbeti suho in zračno okolje, zavarovano pred vlago, mrazom in preveliko toploto. Najbolje prezimuje krompir v toploti med 2 in 6 stopinj Celzija, seveda nad ničlo. Izpod 2 stop. C. nastanejo v dihanju gomoljev motnje (krompir sladi). Nevarno je, če se ta toplota naglo dvigne. To namreč povzroči naglo gnitje. Navadno krompir zmrzne pri 2 do 2 stop. C. pod ničlo, kar zavisi od sorte krompirja. Rane sorte, z večjim odstotkom vode, kot n. pr. rani rožnik, bitnje i:i crotling zmrzne prej kot kasne sorte. Pri stalni toploti nad 6 stop. C. krompir predčasno kali, pri toploti nad 8 stopinj C. pa ga napadejo bolezni. To se navadno dogaja v naših bolj toplih globokih kleteh. Za uspešno vskladiščenje ne velja za vse sorte krompirja enako merilo. Gomolji z visokim odstotkom vode i rane sorte) med vskladišče-r.jem bolj trpijo kot pa gomolji z manjšim odstotkom. In hitreje tudi zmrznejo. Zelo grešimo, če krompir pred vskladiščenjem premalo skrbno odberemo. Ni dovolj, če se gomolji na primernem mestu (lopa, skedenj, kašča) dobro osušijo in tudi ohladijo. Vse bolne, obtolčene ali kakor koli ranjene gomolje je treba že na njivi in tudi po prenosu na kraj prezimovanja pozorno odbrati in jih prve kakor koli (hrana, krma) izkoristiti. V naših krajih je malo primernih prostorov za pravilno prezimovanje tega pridelka. Zaradi tega nas vsako zanj neprimerno vreme (toplota, vlaga, mraz) spravi ne samo v zadrego, ampak nam tudi povzroči škodo, Nekaterim služi za to kašča: če ni hude zime in je krompir v dobro zavarovanem podstrešju primerno pokrit, se tudi tako ohrani, saj je po- na ririDMiiiifiiiiiiiiiif m iiiiiiiif miii im um iiiiiinui m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiHitiiiin m iiiiinmt fttimii n mi muiiimiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiitiniiiiit Mod lovi in leopardi ((Nikoli ne bom pozabil, pravi Kume, one strašne noči, ko se je džungla kar lomila od rjovenja levov in leopardov. Be danes ne vem, kako smo se tedaj živi izvlekli«. V Ugandi so ponovno prišli v velike težave. Slo jim je za glavo. Mesec dni so preživeli Bramor v vrtu Vsak ljubi svoj vrt in ga i-ma rad. .Posebno zadovoljen je človek v svojem vrtičku, HOROSKOP _ ZA DANES_ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Srečen navdih vam bo omm če jh tn lepo 'obdelan, itobro g°čil, da boste nepričakovano pognojen in lepo urejen. Iz i rešBi zelo zapleten iirobes No* pognojen in lepo urejen, iz i vrla dobiva vrtičkar vse leto vice, ki jih boste dobili, vas zelenjavo, ki je med glavnimi viri naše prehrane. Vrtu p u moraš posvetiti vso skrb. In tudi če mu posvetiš vso pozornost se ti v vrt / tihotapijo razni škodljivci, ki ti uničujejo pridelek. Med najhujše spada bramor ali podjed (grp-lotalpa vulgaris). Bramor pripada živalski družini ruvno-krilcev. (Ravnokrilci so žuželke podobne ščurkom in kobilicam in so Živeli že v dobi karbonu). It vrst grilotalpid živi pri nas samo bramor. Bramor je ponočna podzemeljska žuželka t>0 mm dolga, rjave barve. Močno in debelo truplo je barinnastp, dlakavo ter se končuje v dve ščetini. Tipalnice in gornja krila so krajša od telesa, le spodnja krila strle čez zadek, Prednje mdi v strogem zaporu. Areti- imajo plo^ate in zobatc rali so jih bili kot potepuhe. CTpnV - C8panj?; - -Nato so bili spet zidarji. Ko pa so jih hoteli že vdrugič spraviti za zapahe, ker niso pii njih našli niti enega osebnega dokumenta, so pogumni mladeniči pobegnili v Sudan, v prvo neodvisno deželo, kamer so prišli po večmesečnem tavanju in izrednih naporih. Tu so trkali in trkali na najrazličnejša vrata, na cel niz poslaništev in konzulatov, povsod pripovedovali in ponavljali svojo zgodovino, tolmačili svoje cilje in izražali svoje želje. Pri nekaterih so naleteli or- razumevanje, pri drugih pa r.e, toda pomoči, konkretne, materialne pomoči ni bilo od nikoder. In do severa, do Kaira, kamor jih je vleklo, je ni:o še 2.000 km. Zadnja vrata, na katera so potrkali, so tila vrata jugoslovanskega veleposlaništva... «Bili smo presenečeni, pravi- nih šol. Omenjeni pedagogi kolta Istega dne, takoj po kon namreč mnenja, da se povprečni učni rezultati na vseh šolah ne morejo rešiti samo s popustljivostjo urnega osebja. Rešitev mora biti drugačna: treba je ustanoviti šole, v katerih bodo našli sebi primerno okolje tako mani kot tudi izredno nadarjeni otroci. anem pouku, so trije mladinski voditelji zapustili obalo jezera Njasa in se napotili globoko v džunglo, na dolgo pot, ki je trajala mnogo delj, kot so trije mladeniči v za-retku mislili. Bilo je to 22. avgusta lani. Po dveh mesecih tavanja so 'IIIMIMIIMIIIIIIIIIIIIIMI llllllll MII lili IIIIIMIIIIII Čokolada in glasba Neka holandska tovarna bonbonov je dala v prodajo polnjene čokoladne bonbone v škatlah s pokrovom iz sintetičnega materiala, na katerem je posneta plošča z najnoveišo popevko. Ta novost je naletela pri potrošnikih n" izredno dober sprejem. Bramor dela Veliko škodo po vrtovih, kjer koplje svbje rove v močno humozni zemlji. Samica je brez legla injiz-leže do 200 jajc f" okroglo -jamico, ki jo je ovlažila s 'telesno tekočino, da zemlja ne, zasuje zalege. To delo opravi junija in julija. Jajčeca va s(^ bela, konopljine iflikosti. : Bramorji napadajo koreninice in gomolje, ko tega zmanjka, se lotijo .tudi manjšega mrčesa. V gornji okolici ga do pred leti sploh ni bilo. Zanesli pa so ga s sadikami, kupljenimi na tržaškem trgu. Sedaj ga ima že vsak vrt, bodo spravile v dobro voljo. BIK (od 21. 4, do 20 5.) Dan je kot nalaššč za poslovne sestanke ali za srečanja z vplivnimi osebami. Skušajte utrditi čustvene stike, ki šepajo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22 6.) Dopoldne skušajte opraviti vse poslovne zadeve, ker bo popoldan neprikladen. Otresite se lažnih občutkov. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Finančna tveganja, ki jih prevzemate, ne bodo zaman. Rešite se strahu in poakžite raje ves svoj pogum in odločnost. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Obljubljajo vam pomoč. To vam bo pomagalo, da boste bolj samozavestni. V družini ne načenjajte razprav. Zdravje dobro. -“rfBVTCA- (od 23. 8. dčr 22“ 9.) Zadeva, ki ste jo. začeli z vašimi predpostavljenim!,’ ne bo naletela na dober odmev. Ne spjj.ščajta, si V avaptur«, ------------------- i---------- r-r-' Škodljive bramorje uspešno zatremo, če poiščemo gnezda. Z motiko, gremo narahlo po rovu do mesta, ko se rov obrne navzdol h gnezdu. Tu uničimo zalego. Lovimo ga tudi v poglobljene lonce (cnetlič-ne), poglobimo pa jih na grede. Zatiramo ga tudi z raznimi strupi na pr. z bramori-nom, ki ga potresemo Po gredah, kjer so bramorji. Bramor nas spominja na krta, samo da je krt koristen, ker uničuje škodljivi mrčes, bramor pa napada korenine in s tem uničuje pridelek na vrtu in njivi. M. P. H morda videli dečku ka hojsla obleki...? tukaj v dveh dobrih gojih.:. na zraku in suhem. A količkaj ostra zima ga mora uničiti. Naše kleti pa so v splošnem ali prevlažne ali preveč na vrhu in tako močno izpostavljene vremenskim spremembam. Sicer pa velja pravilo; vinska klet bodi le za vino! Pri vskladišcenju vršimo razen drugih (površna odbira, neprikladen prostor) tudi to napako, da gomolje poljubno nasujemo na kup, da ne zavzame preveč prostora. Tako ga izpostavimo škodljivemu delovanju glivic in to tem bolj, če nismo dotični prostor (mislimo klet) pred vskladiščenjem ciobro očistili, po možnosti pobelili in ga z žveplom razkužili. Sicer to kaj malo pomaga, če ni prostor suh, zračen in zavarovan pred mrazom in preveliko toploto. Krompir se najbolje o-hrani, če ga denemo na police (drugo nad drugo), narejene iz latev (remelnov), da kroži med njimi zrak. Dobro je, če med plasti krompirja popihamo apneni prah. Prostor (klet) je treba jeseni in spomladi pogosto zračiti, pozimi pa ckna zapreti. V Sloveniji in drugod v bolj mrzlih krajih vskladi-sčijo krompir (in tudi peso, korenje i. dr.) na prostem, n ek j "i blizu gospodarstva v tako imenovanih zasipnicah, češ da se pridelek tako jako dobro ohrani. V jamo, globoko 20 do 25 cm in široko okrog 150 cm nasujejo krompir do višine okrog 80 cm in pokrijejo s slamo 20 cm na debelo in z okrog 50 cm debelim slojem zemlje. Gomolji dihajo in izparevajo vlago. Ta ne sme ostati v zasipnici. Zato napravijo zračnik (enega ali več) s šopom slame, ki sega od sloja krompirja skozi plast slame in zemlje do vrha. Neki kmet je mnenja, da zasipnice niso za naše kraje. Zakaj bi ne bile? Sicer pa nismo še z njimi poskusili. če pa je kdo že poizkusil, bi stvari veliko koristil, če bi o tem kaj povedal. Rekli smo, da krompir ljubi suhoto in zrak, ne pretoplo, niti premrzlo okolje. Ah bi mu teea zasipnice pri r.as ne mogle nuditi? Mislim, da bi pravilno narejene zasipnice nudile to še v večji meri kot naši zaprti prostori. ki bi gnale stvari le zaplesti. TEHTNTCA (od 23. 9. do 23. 10.) Stiki s .-4ujci vam bodo' vsčstrhnsko koristili. Iz nekega novega poznanstva bi se mogla izcimiti globoka ljubezen. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Zadeve z vašimi delovnimi tovariši se bodo pozitivno rešile Do svojcev bodite bolj dostopni in ne kažit* toliko zle volje. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Zanimiva in prijetna srečanja, tudi večji dobički s* vam obetajo. Več razumevanja do ljubljene osebe, da n* bo navzkriž. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Več sreče kot pameti. Pazite na bilanco že v začetku, da ne bo prepozno. Ne zapirajte se v samoto. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Odločno odklonite vse kar vas ne zanima in kar menite, da bi ne ustrezalo vašim pogledom. Z zdravjem^bo kar šlo. RIBi ' (od fo.’2.'~do" 20': 3.) Odjičen .trenutek za nova poznanstva Verjetno vam bodo koristila v težavah, ki se nakazujejo. — --------1—i------------ — - — Goriško-beneški dnevnik Nekaj misli o gradbeni dejavnosti v Gorici V nekaj letih bomo imeli okoli 400 novih stanovanj Kakšna bo reakcija na najemnine, kaj bodo rekli ljudje, ki živijo s hišnimi najemninami ■ Nove možnosti za odpravo nezdravih četrti Na podlagi dosedanjih podatkov bomo v letih 1959-19«« zabeležili v Gorici najintenziv-nejšo gradbeno dejavnost. Pred dnevi je ustanova za ljud, *ke hiše sporočila, da bodo zgradili 104 ljudska stanovanja za bolnišnico Sv. Justa. Veliko stanovanj se gradi v Ul. Ponte del Torrione. Vsa večja gradbena podjetja v Gorici i-majo v programu gradnjo še nad 20Q stanovanj v tem in v prihodnjem letu. Po podatkih izvedencev v gradbeni stroki bomo v kratkem dogradili v našem ir.estu skupno okoli 400 stanovanj, ki jih bodo najemnici po večini lahko odkupovali, S tem bo prišlo do nadvse zanimivega pojava; ljudje se bodo pričeli seliti iz starih razpadajočih hiš, ki so še ostale v Ul. Ascoli, Ul. Formica, San Antonio in iz četrti v o-kolici Ul. Habatta v nova naselja, ki rastejo in bodo še rasla v okolici. V velikih mestih je do tega pojava prišlo že pred leti. Krajevne ustanove so izpraznjene hiše podrle m tako dobile v strogih središčih nove gradbene površine. Lahko sodimo, da bo tudi goriški občini omogočena ((melioracija* starih mestnih četrti, ki bodo postale odveč, ker v njih enostavno ne bo več stanovalcev. S tem ne bomo samo nadoknadili zamujenega časa, ampak bomo dosegli tudi to, da se bodo stanovanjske najemnine še bolj zpižale. Na splošno dandanes v Gorici ne primanjkuje stanovanj; stanovanj z visoko najemnino je celo preveč. Manjkajo pa stanova-na z nizkimi najemninami; to so stanovanja za delavce, o-brtnike, uradnike, skratka za ljudi, ki si ne morejo privoščiti, da bi plačali 10 do 15 tisoč lir za stanovanje, če prejmejo po 50.00 lir mesečne plače ali pa tudi manj. Ljudje, ki so zidali stanovanjske hiše, da bi z visokimi najemninami ustvarjali dobiček, bodo prisiljeni denar vlagati v druge dejavnosti. Spoznali bodo, da dajejo stanovanjske najemnine premajhen odstotek zaslužka. Prej smo govorili o izpraz- njenju starih mestnih četrti. Mislimo, da se nam ne bo nihče čudil, če rečemo, da spada med te četrti tudi dobršen del Korza. Tamkaj so stanovali in še vedno stanujejo predvsem ljudje s svobodnimi poklici, predvsem zdravniki. Mnogi izmed njih so se preselili v nebotičnika in v poslopje trgovinske zbornice, ki so ga dogradili na vogalu Korza in Ul. Diaz Nekdaj moderna poslopja s posrečeno lego so postala zastarela, tako da najemnine ne nosijo več toliko, da bi jih lastniki popravljali. Kot bivališča so zastarela, zato pridejo zaradi središčne lege v poštev samo še za urade. Toda koliko časa? drugega kot sodobno stanovanje za majhen denar. M*—_ Neurje na Goriškem Dasiravno je v strogem cen. tru še vedno dovolj gradbenih parcel, se vendarle kaže težnja, da bi se stara poslopja podrla in zgradila nova. Eden takih primerov bo novi nebotičnik, ki ga bodo zgradili na prostoru, kjer je sedaj plesna dvorana «Pergola». To je samo z&četni primer, ki kaže na nove smeri v gradbeni politiki v našem mestu. Nočemo se spuščati v razpravo, če se bo obnesla težnja po gradnji stolpnic ali ne. Vsi vemo, da pri tem ne gre za modo, ampak za neizprosne go. spodarske zakone, ki nedvomno pocenjujejo gradnjo. In v Gorici, kot povsod drugje, ti zakoni obstajajo. Ge jih ne bi bilo, tedaj ne bi imeli že treh stolpnic. Morda so bile prve, zlasti velja to za Donatijevo stolpnico, predrage, in so s težavo dobili zanje stanovalce. Toda izkušnje bodo goriške pobornike vertikalnega zidanja izučile, da je treba ustreči predvsem potrebam številnih družin, ki ne želijo nič Danes se poročita v Doberdobu Štefanija Jureti s Poljan in Rudolj Cernic z Vrha. Zavednima Slovencema telijo ob vstopu v zakonsko živ-Ijenje obilo sreče prijatelji, znanci in uredništvo našega lista. aiflltlltlllMIIIMttHIItlllllllltltlllllllllllllllllMIHIIIIIIIIItllllltlllllHIIIIIItlltllttlllltllltllltlimi Seja odbora trgovinske zbornice Zavrnjen nairt novega pristanišča Za znižanje davčnih bremen v kmetijstvu in gradbeništvu Priprave proračuna za leto 1960 Pod predsedstvom Giovanni-ja Bigota se je v ponedeljek sestal odbor trgovinske zbornice. Ker je zbornica upravni organ proste cone, je med obravnavo o dodelitvi nakazil kontingentov novim podjetjem predstavljal župana odbornik dr. Franco Gallarotti. Odbor je nato z zadovoljstvom sprejel stališče pristaniškega poveljstva v Tržiču, ki je na podlagi sklepa odbora trgovinske zbornice sporočil tehničnemu uradu v Benetke, da je dokončno zavrglo načrt za melioracijo Liserta, ki predvideva gradnjo plovnega kanala do morja ob katerem naj bi zgradili pristanišče za neko zasebno podjetje. Seznanil se je z deli uprav- nega sveta za julijsko letališče z dne 24. julija ter odobril spremembe, ki jih je goriška občina vnesla v člen 3 pravilnika o prodaji rib na drobno. Goriška trgovinska zbornica je znato izkazala svojo soglasnost z ostalimi trgovinskimi zbornicami v državi gleda naslednjih vprašanj: znižanje davčnih bremen v kmetijstvu, pridelek žita, davčne o-lajšave za trgovinske in industrijske gradnje, izpopolnitev zakona za izredna javna dela v Severni in Srednji I-taliji, zakonski osnutek 493 za davčne olajšave v gradbeništvu. Na koncu seje so v glavnih obrisih izdelali proračun za leto 1960 in povedali svoje mnenje glede gradnje bencinskih črpalk. Včeraj zvečer, nekaj po 22. uri, se je razbesnelo nad Gorico in okolico močno neurje, ki je prišlo z bliskom in gromom. Temni oblaki, ki so se Že ves popoldne zbirali nad Brdi in Trnovsko planoto, niso obetali nič dobrega. Med nevihto je skupno z dežjem padala tudi precej velika toča. Po prvih poročilih v Stever-janu in na Oslavju ni povzročila občutne škode. Tudi v me. stu škode ni bilo. Sporočilo bančnim uslužbencem Delavska zbornica sporoča, da so imele organizacije bančnih uslužbencev 27. julija Ponovni sestanek s podtajnikom Storchijem zaradi izplačila predujmov na trinajsto plačo. Podtajnik je povedal, da je minister posredoval pri nekaterih podjetjih in je obenem obljubil, da bo minister Zaccagnini pozneje sklical predstavnike Sindikalnih organizacij. Ker so nekateri kreditni zavodi zahtevali rok za predložitev prošenj za predujme, sporočajo sindikalne organizacije bančnim uslužbencem, naj sprejmejo predujme, ker s tem ne bodo škodovali končni rešitvi vprašanja. Tri štipendije za atomiste Zbornica za trgovino,industrijo in poljedelstvo sporoča, da je Fondazione Scaglioni razpisala konkurz za tri štipendije, ki bodo omogočile izpopolnjevanje pri univerzitetnih inštitutih v Evropi in A-meriki v naslednjih strokah: jedrska kemija, jedrska fizika in jedrsko inženirstvo. Za vsako štipendijo je določila 900.000 lir. Kdor želi, naj naslovi prošnjo na navadnem papirju na tajništvo Fondazione Scaglioni pri Cassa per il Mezzo-giorno, Piazzale dei Congressi 20 - Roma - (EUR), do 15. septembra tega leta s priporočenim pismom. Potrebna pojasnila daje tajništvo zgoraj omenjene ustanove, kjer je na razpolago tudi besedilo konkurza. —«»------- Nebotičnik, pripravljen za vselitev tiHliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii« hi im mm m ih imiiiiiiiiiiiniiiiiii im il mi iiimiiiliiiiiiiiiiiiiiiaii Odgovor podtajnika za obrambo Vlada bo plačala škodo ki je nastala z razlastitvijo Ufia* 0 Občni zbor U. S. Triestine Deleg ati izrekli nezaupnico dosedanjemu vodstvu društva Občni zbor se bo nadaljeval 6. avgusta - Edini izhod: komisar! Svetovalca Bergomas in Selič predlagata, naj pokrajinski svet pospeši izplačevanje škode Podtajnik za obrambo Caia-ti je na vprašanje poslancev naše dežele Franca, Beltrama in Vidalija z dne 27. maja o vojaških uslugah odgovoril takole: »Glede vprašanja poslanca Franca in drugih lahko rečem, da se vlada obvezuje, da bo spoštovala tiste točke vprašanja, ki se nanašajo na plačilo škode zaradi razlastitve*. Ker so bili številni kmetje naše pokrajine oškodovani zaradi vojaških uslug in ker so se za to vprašanje zanimale tudi številne goriške pokrajine, sta svetovalca KPI Ful-vio Bergomas in Marija Selič predlagala, naj se o tej sivari razpravlja na seji pokrajinskega sveta, da bi se mogla čimprej izplačati škoda prizadetim kmetom, kot je obljubil podtajnik Caiati. Razbila si je čelo Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 73-letno Anno Pal-li iz Ločnika U. T. Tasso št. 15, Zena. ki ima rano na čelu, se je ponesrečila pri padcu. —_«»----- Kino v (ioriui CORSO. 17.30: ((Dekleta v uniformi«, R, Schnaider, F. Pal-mer, v barvah. VERDI: zaprto. VITTORIA. 17.30: «Puščavska grešnica«, R. Roman, A. Foa, V barvah. CENTRALE. 17.00: ((Karavana suženj«, V. Staal, M. Crus, v barvah. MODERNO. 17.00: «Zakon puške«. iiiiliiiliiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimtitiHiiiitiiiiiitililliliiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiitllti Zanimive izjave trikratnega olimpijskega prvaka Nesreča delavke v tekstilni tovarni Včeraj zjutraj so prepeljali z rešilnim avtomobilom Zelenega križa v bolnišnico Brigata Pavia 17-letno tekstilno delavko Afro Oblassia iz Ul. S. Giovanni št. 7. Dekle, ki je zaposlena v predilnici, je hotela zvezati nit, ki se ji je utrgala; pri tem pa ji je zašla roka med zobovje stroja. V bolnišnici so zdravniki ugotovili, da si je zlomila dva prsta na desni roki. Zdraviti se bo morala 20 dni — - «#—-TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 27 stopinj ob 13.20, najnižja 19,2 stopinje ob 4.15. Vlage 63 odstotkov. Zatopek napoveduje zmago Evropejcev nad Amerikanci Amerikanci že izgubljajo premoč v metih in skokih DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Soranzo, Korzo Verdi št. 17, tel. 28-79. DUNAJ, 31. — <(Ce bi bil jutri organiziran atletski dvoboj Amerika — Evropa, bi atleti starega kontinenta izšli iz njega kot zmagovalci!« Tako je izjavil trikratni olimpijski zmagovalec Emil Zatopek na vprašanje kaj meni o tem srečanju, ki naj bi bilo — sodeč po pogajanjih, ki so v teku — 1. 1962. «Res je — je dodal — da Američani dominirajo v čistem sprintu in da jih Evropejci v teh disciplinah še dolgo let ne bodo dosegli. Vendar pa jim je bil že iztrgan svetovni rekord na 110 m ovire po zaslugi izvrstnega časa 13"2, ki ga je dosegel Nemec Martin Lauer. Po drugi strani pa je napredek Evropejcev v metih, troskoku in v palici tolikšen, da jih imam že sedaj za favorite«. Glede obstoječih rekordov, ki bi lahko bili izboljšani do olimpiade v Rimu 1. 1960, je Zatopek dejal, da so najbolj ranljivi oni v disku, kladivu in v krogli. Dodal pa je, da Kucova rekorda na 5.000 in na 10.000 m še dolgo ne bosta ogrožana. Ta dva rekorda sta namreč po Zatopkovem mnenju dosegla tako visok nivo zaradi napadov, ki so si sledili med olimpijadama v Helsinkih in v Melbournu po zaslugi izrednih atletov Madžarov Ikarosa in Taborija, Angležev Pirieja in Chatta-waya ter končno Rusa Kuca. Toda po Melbournu sta ta dva rekorda vzdržala vse napade kljub navzočnosti atleta takšnega formata kot je Avstralec Elliott, Zanj je Zatopek izrazil svoje začudenje, da letos o njem ni še nič slišati. omenil pa je možnost, da se pod vodstvom svojega trenerja tiho toda vestno pripravlja za olimpiado v Rimu in da ne mara že prej odkriti svojih kart. Občni zbor US Triestine, ki je bil v petek zvečer in ki se je zavlekel pozno v noč, se je zaključil porazno za dosedanje vodstvo, ne glede na to, da je bil zaradi nesoglasij od-goden za en teden in se bo nadaljeval 6. avg. ob 21. uri. Ob 174 ustanovnih članov zbora jih je bilo prisotnih samo 62 z glasovalno pravico. Po izvolitvi delovnega predsedstva je predsednik odv. Co-lummi podal moralno poročilo, dr. Fragiacomo pa finančno poročilo za zaključeno poslovno dobo. Iz tega poročila je bilo razvidno, da je 30. junija 1957 znašal deficit Triestine 80 milijonov lir, 30. junija 1958 pa 220 milijonov lir. Lanska kupo-prodajna akcija je vrgla 63 milijonov lir čistega tako, da se je deficit znižal na 157 milijonov lir, z letošnjimi prodajami pa na 90 milijonov lir. Pri tem je seveda treba poudariti, da je vrednost kapitala v igralcih na dan 30. jul. 1959 enaka ničli. Na glasovanju, ki je sledilo poročiloma in obsežni ter tudi zelo ostri diskusiji, so člani obe poročili zavrnili s čimer so zgovorno izrekli svojo nezaupnico dosedanjemu vodstvu. Moralno poročilo odv. Colummija je bilo zavrnjeno z izidom: 26 glasov za. 28 glasov proti, 2 glasova neveljavna, dve glasovnici beli. Finančno poročilo dr. Fragiacoma pa je bilo zavrnjeno z izidom: 26 glasov za, 30 glasov proti, 1 glasovnica neveljavna, 1 glasovnica bela. Izid glasovanja je porazno vplival na prisotne člane dosedanjega vodstva, ki so privedli Trieslino na rob propada. Tajnik volilnega odbora Zaccardi je nato prečital resolucijo odbora, ki se zavzema za komisarsko upravo društva kot edini izhod iz tragičnega položaja. Sledila je ponovno ostra diskusija med odgovornimi člani vodstva vse dokler predsedujoči ni dal na glasovanje resolucije Manlia Poiluc-cija in Stelle, ki sta predlagala, naj se občni zbor preloži na 6. avgust ob 21. uri, naj se izvoli začasni odbor sestavljen iz odv. Annoscie, prof. Furlanija, dr. Pierpaola Poiluccija, odv. Zennarija in Piera Pasinatija, ki naj skuša pripraviti listo za nov odbor in ki sta pozvala dosedanje vodstvo, naj izvršuje svoje posle do 6. avgusta. Odv. Colummi se je najprej upiral, da bi spričo nezaupnice še naprej začasno opravljal posle predsednika, končno pa je sprejel predlog resolucije in občni zbor se je kolikor toliko redno zaključil z izglasovanjem predložene resolucije. Na vprašanie nekega odbornika je odv. Colummi povedal tudi s kakšnim kadrom razpolaga Triestina za novo sezono. Ta kader je naslednji: Vratarji: Bandini, Rumich, Di Min (od Belluna); Branilci: Brach, Simoni (solastništvo s Trevisom), Dudi-ne. Frigeri (od Belluna); Krilci: Merkuza (edini srednji krilec). Radiče (posojilo od Milana), Degrassi, Puia (solastništvo s P. Gorizio), Szoke: Napadalci; Mantovani (so- lastništvo z Milanom), Fortu-nato (solastništvo s P. Gorizio). Attilli, Magistrelli (so- lastništvo z Milanom), Rigonat (solastništvo s P. Gorizio), Trevisan (solastništvo s Trevisom), Taccola (solastništvo s Fiorentino), Cazzaniga, ele- mente. S Torinom so še v teku oo-eajania za izmenjavo Santelli -VargHen, ki pa zahteva za angažma premijo 2 in pol milijona lir. Kupoprodajne akcije v letošnji sezoni: Rimbaldo: za 10 milijonov in solastništvo Taccole: Bresolin: za solastništvo Ma-gistrelija in Mantovanija ter za posojilo Radiceja. Denarja nič. Bernardin: za 15 milijonov in polovico inkasa od prijateljske predprvenstvene tekme z Romo v Rimu. Tuiissi: za 6 in pol milijona Catanzaru, Tortul: za 10 milijonov Padovi. PLAVANJE Rezultati 4. dvoboja Japonska - ZDA IGAYA, 31. — Važnejši rezultati četrtega in zadnjega plavalnega dvoboja Japonska-ZDA: 4x100 mešano: 1. ZDA I 4’ 19”9, 2. ZDA II. 4’15”8, 3. Japonska 4T8”, 800 m prosto: 1. Yamanaka (Jap.) 9'17", 2. Somers (ZDA) 9'28". 200 m metuljček: 1. Troy (ZDA) 2’19”2, 2. Nasu (Jap.) 2’21”. 200 m prosto: 1. Rose (Avstralija) 2’04’’2, 2. Fukui (Jap.) 2’07"6. 200 m prsno: 1. Masuda (Jap.) 2’40"8, 2. Osaki (Jap.) 2’46’'4, 3. Kimura (Jap.) 2’46”4, 4. Clark (ZDA) 2’46”4. 100 m prosto: 1. Yamanaka (Jap.) 56”5, 2. Farrell (ZDA) 56"8. To je prva Yamanakova zmaga na 100 m nad Amerikanci. 4x800 m prosto: 1. Japonska 8’31”9, 2. ZDA 8’37”7. 4x100 m prosto: 1. ZDA 3’ 46”9, 2. Japonska 3’52”2, 3. mešano moštvo 3’56”6. «» ------ MLADINSKI FESTIVAL Jugoslavija - Avstrija 3:1 v nogometu DUNAJ, 31. Jugoslovanska študentovska nogometna reprezentanca je danes v polfinalu nogometnega turnirja na mladinskem festivalu premagala A reprezentanco Avstrije z rezultatom 3:1 (2:0). Jugoslovanska reprezentanca se je tako uvrstila v finale, kjer se bo srečala z zmagovalcem tekme Sovjetska zveza - Madžarska. FINALE V VATERPO1,0 P. Recco in Can. Napoli zmagovalca prvega dne velikim številom. Ij Pred veiiKim »it;-— dalcev se je sinoči zaC ^ tržaškem pokritem baZf.nL nalni del državnega vaterP^ prvenstva. Na programu kot bili dve tekmi, ki sta se. čali z naslednjima i'eZU ma: s-1 (t* Pro Recco-Camogli 6-J V Gole so dosegli: za Pr0 j, co Cevacco 1, Pizzo 5; za j| mogli Siberna 1, Par° I Odaglia 2. . , Can. Napoli - Lazio 7-’-^ Gole so dosegli: za.,L,nell rlotl poli Mannelli II. 3, Na®0,j, I. 2, De Stefano 1, Da^f,Ll 1; za Lazio Guerrini 3, DAVISOV POKAt^. AVSTRALIJA - KUBA ** MONTREAL, 31. " '"d ameriške cone Davisoveg ;[ kala: Emerson (Avst.) - R (K.) 6:0. 6:4, 6:4, p* Fraser (Avst.) • O. G* (K.) 6:1, 7:5, 6:3. svet*: •iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiruiiiiiiiiiiiitiiiiifiiiiiiminiiiiHf1 O OISE, 31. — Bivši sv^ ni prvak težke kat. « i Charles je izgubil U> k. n. v 8. rundi proti maganemu Loganu. ^ iiMUMinn Kolesarska dirka po Jugoslaviji Nizozemci prevzeli vodstvo v splošnem ekipnem plasmaju Na cilju v Bosanski Gradiški prvi Hugens (Niz.), na cilju v Beogradu pa Bage (Bel.) Ih- Po to I ft BEOGRAD, 31. — V sedmi etapi kolesarske dirke po Jugoslaviji Banja Luka-Beograd, se je nizozemsko moštvo z izvrstno vožnjo Hugensa in Steutena povzpelo v moštveni klasifikaciji s tretjega na pr- STOLPEC št. 49 AiManta-Boca Juuiores X 2 Estudiantes-fiacing 1 X R. Plate-Argentinos J. 1 X 2 Velez S.-Rosario C. 1 America N.-Madureira n. v. Ftamengo-Bangu 1 X Flumicense-Canto do Rio 1 Guarani-Port. Desportos X 2 1 Jau-Corinihians 2 Juventuf-Santos 1 San Paolo-Ferroviaria 1 Bogliasco-Triestina 1 2 Eiah Pegli-Civitavecchia 1 Pesaro-Bologna 1 Salerno-Fcilonica 1 vo mesto, medtem ko je Bol-gurija nazadovala na tretje mesto. V sedmi etapi je zmagal Nizozemec Hugens, ki je progo v dveh etapah Banja Luka -Bosanska Gradiška (40 km na kronometer) in šid - Beograd (okrog 100 km) prevozil v času 3.30’07”. Start druge pol-etape, ki bi moral biti po programu v Slavonskem Brodu, 196 km od Beograda, se ni mogel vršiti zaradi velikega neurja. Zaradi časovne zamudi- in slabih vremenskih razmer se je vodstvo dirke odločilo za prenos starta v drugi poletapi v šid, 100 km od Beograda. Na startu v Banja Luki nihče ni pričakoval, da bodo v hudi vročini kolesarji lahko dosegli večjo hitrost kot včeraj. Toda kolesarji so se enkrat presenetili in dosegli ne samo hitrost včerajšnje etape, temveč je Nizozemec Hugens vozil na trenutke celo s hitrostjo 50 km na uro in prevozil celotno progo s povprečno hitrostjo 42,01 km na uro. Hugens, ki je v Banja Luki startal kot 4«., je z odlično vožnjo med potjo prehitel skoraj vse, ki so startali pred njim. Skoraj prav tako dobro je vozil tudi njegov rojak Steuten, ki je kot drugi prevozil progo v 58’32”, medtem ko je Hugens porabil zanjo le 56’55”. Tretji je bil Belgijec Van der Wccken s časom 58' in 44". Od Jugoslovanov je v tej poletapi na kronometer bil najboljši Žirovnik, ki se je uvrstil na peto mesto s časom 59'36.”. 7. Šebenik, 10. Levačič, U. Petrovič, 13. Valčič. Po tej poletapi se je Nizozemec Hugens od 7. mesta v splošnem plasmaju povzpel na 2. mesto, v splošnem plasmaju pa je ekipa Nizozemske prevzela vodstvo s časom 85.56’ in 32”. Isti zas je imela tudi ekipa Jugoslavije. Tretja je bila B dgarije s časom 85.59' in 38" V bolgarski ekipi sta Hristov in Kocev vozila dobro, Ilijev pa slabo. V drugi poletapi Šid - Beograd je 20 km od Šida Nizozemec Steuten imel okvaro. To je bila lepa priložnost za Jugoslovane, da mu uidejo, toda Steuten jih je že po nekaj km ujel. Na pol poti je sku-sal pobegniti Jugoslovan Židan, to-da tudi njega je glavnina kmalu dohitela. Na cilj druge poletape v Beogradu je prvi prispel Belgijec Bage s časom 2.33T2”, ki je v S^ »., na stadionu Radničke8a ^ magal svojega rojaka R'3 Nizozemca Melisa in f;spr Mojceanuja. Z njimi je L V la na cilj še skupina ; lesarjev z enakim čas .jjjf Po drugi današnji P . (it oziroma po celotni se Ijjilt* pi je vrstni red posam® naslednji: .mV. 1. Van der VVecken 2. Hugens -n 31.02’40 31.05’44”, 31.08’35”, 31.09’28”, 31.09'34", 31.11’28”, 31 12’39'. Hristov Žirovnik hp|j Levačič Kocev 'pJ Steuten . . ffi* EKIPNI PLASMA: M zemska 93.36’08”, 2. J.®* jJ.JJ; ja, isti čas. 3. Bolgar,J?j3’<*‘ in 14”, 4. Romunija 9 ' _tapi 3. 4. 5. 6. 7. Jutri je na vrsti osi«3 Beograd - Niš (264 km) poletapah Beograd - Y. vac in Kragujevac - R15, Odgovorni urednJjL STANISLAV Tiska Tiskarski zavod Z» predvaja danes 1. t. m. ob 18 uri in ob 20.30 n* prostem barvni c inemascope film: Igrajo: BARRY SULLIVAN, DENNIS O' keef® in MONA FREEMAN Kiuuuuuuuuuuiu EDGAR WALLACE; uuiuiuuuuuuumj* I (ZAGONETNA j cZAPONKA]\ »Prodaži hočete... Zakaj?* je vneto vprašal Frank. »Morda ste...» «Ne, ne, nisem v stiski in tudi ne brez denarja,* ga je prekinila Mira. »Sem v dobrem finančnem položaju, vendar bi rada prodala te dragulje. Nato bi želela, da mi vi imenujete dobrodelne ustanove, katerim bi izročila izkupiček.* »Govorite resno?* je zajecljal Frank. »Nikoli bolj resno ko sedaj! Želela bi tudi, da nihče ne izve, kdo poklanja ta denar. Mi lahko torej pomagate?* «Gotovo. To lahko storim, Mira, pač pa se mi zdi to dejanje blazno.* «Manj, kakor si mislite, Frank. Dragulji so tu v hiši. Včeraj sem jih vzela v banki iz železne blagajne. Lahko jih odnesete s seboj. Vendar ne takoj, Frank, morate še prej kositi z menoj. Mi lahko pomagate, da vstanem? Sem zelo oslabela, veste. Grfeva za kratek hip okoli po vrtu. So čudovite vrtnice v, njem. Vam ugajajo cvetlice, Frank?* Mladi mož je hotel reči, da ne more nobena cvetlica tekmovati z njo, a se je še o pravem času zdržal. Bila je to neka vsakdanjost, vendar mu je tako neprisiljeno prišla na jezik, da se je samemu sebi čudil. Je morda postajal bebec, se je spraševal. Hodila sta sem in tja, nato sta jedla in se pogovarjala Njun razgovor se je vrtel okoli zasebnih zadev, kar je bilo Franku všeč. «Imate mnogo prijateljev?* je po nekolikem času vprašala Mira. «Imel sem enega samega,* se je nasmehnil mladi mož. »Sedaj je postal tako bogat, da si ga ne upam več imeti za prijatelja. Ne morda zato, ker bi me Pavel utegnil zatajiti, pač pa ...» «Pavel?» je živo poskočila. «Da, Pavel Lander, ki bi vam bil zelo rad predstavljen, ker sva že pri tem. Je eden vaših najbolj strastnih občudovalcev.* «Pavel Lander? Ne, ne poznam ga,» je rekla Mira. »Je nečak ubogega Trasmereja.* •Hm, in zato je bogat? Gotovo, če je dedič ... Kam pa je odšel?* «V Italijo. Včeraj je odpotoval. Veste, Mira, nekaj je močno vplivalo name v hiši starega Trasmereja. Pravijo, da je bil rojen na Kitajskem in da je tam živel toliko in toliko let, pa ni bilo v hiši nobenega predmeta, ki bi dišal po orientu, če izvzamemo pološčeno prazno škatlico. Kitajska in Kitajci me privlačujejo, čeprav ne vem zakaj. Nadalje pa so možje sposobni, da sami vse napravijo.* «Imate prav,* je pritrdila Mira. «Meni ugajajo predvsem zaradi njihove ljubeznivosti.* »Poznate kakega Kitajca?* je vprašal Frank «Da, poznam jih nekoliko,* je pritrdila deklica. «Spoznala sem jih, ko sem prvikrat prišla v London, potem ko sem služila.* Frank je od začudenja na široko odprl oči in vprašal: »Kaj hočete reči, Mira? Ste sluzili kot kuharica ali sobarica morda?* «Ne, kuhinjska dekla sem bila,* je brez sramu priznala igralka. »Lupila sem krompir in pomivala krožnike. Tedaj sem imela trinajst let in sem spoznala nekega Kitajca, ki je imel zelo bolnega sinčka. Vsi smo stanovali v istem nadstropju. Po delu, ki sem ga opravila v onem gosposkem stanovanju, sem se trudila z boleznijo ubogega Kitajčka. Samo štiri leta je bil mlajši od mene, pač pa je bil zelo občutljiv. Njegov oče je bil tedaj velik revež. Bil je natakar v neki kitajski restavraciji. Od takrat dalje je vedno čutil veliko hvaležnost do mene.* «Velika resnica je, da ne smemo gledati samo na obraz,* je pripomnil Frank. «Kdo bi rekel, da je tudi slavna igralka Mira Ardfern prestala hude čase? Ali mi ne bi, draga, o vsem pripovedovali? Zagotavljam vam, da moja radovednost ni bolestna.* «Verujem v to, gotovo,* se je nasmehnila deklica, epač pa je sedaj pozno in vi se morate vrniti v London. Drugikrat, prav?* Frank se je odpeljal srečen in žalosten ob istem času. Srečen je bil, ker je imel dovoljenje, da sme še obiskati Miro, žalosten zaradi zgodbe o bedi in pomanjkanju ki ju je zasledil za preprostimi besedami deklice. Ko se je oddaljeval od njene hišice, je zagledal nekega Kitajca v orientalski noši, ki je šel čez cesto in mu migal, da naj ustavi. »Povedati meni,* je mrmral Kitajec, ko je mladi mož ustavil avto, in mu je molel k očem pismo, na katerem je bil naslov «Gospodična Mira Ardfern, Stone House*. Frank je pogledal naslov, nato pa neprodirnega sina vzhajajočega sonca in je trenil z očmi. Ni še minila ura, od kar je govoril z Miro o Kitajcih in glej! že ima pred seboj na cesti enega, ki išče njen naslov. «Prva hiša na desni,* je odgovoril, da bi pojasnil Kitajcu pot do Mirine vile. «Hvala,» je odgovoril neznanec, ki očitno ni znal preveč dobro angleško. Frank se je odpeljal dalje, ves zmeden zaradi tega srečanja. Ravno pravi čas je se prišel v uredništvo, da je mogel napisati članek. Glavni urednik je prebral »vsebino* in je postal ves rdeč od jeze. «Kaj!» je zakričal. »Ta članek si upaš postaviti pred mene, ti idiot? Namesto da bi govoril o prodaji draguljev v dobrodelne namene, si se šel razgovarjat z igralko o njenih okusih glede slikarstva in poezije. Prave neumnosti!* Frank ni ugovarjal proti takemu ravnanju. Bil je preveč srečen. * U** (#1 »Gospodična Ardfern,* je pojasnjeval, »ni hotela« preveč govori o daru. Izsiliti sem mogel od nje san1 ^ -ljenje, da omenim njeno ime površno. Zdi se mi Pa’ j s takim člankom občinstvo kljub temu zadovoljno * ^ L » O n ninrt<<«vinl .. 1« ka tnrtntrli 1 i i Ir lir l/l (| »Sem razumel,* je zagodrnjal togotni urednik. K!A! je ta ženska očarala devetdeset odstotkov Londončan 'pjiič- hodijo ploskat vsak večer in drago plačajo svojo vS J je uspela sedaj še tebe dati v svojo vrečo.* olo^V »Morda hočete reči, da so ji hodili Londončani ”v f Imam tak vtis, da se Mira Ardfern ne bo več vrnil® dališče.* , »Kako pravite? Ali se hoče umakniti v samostan- j Frank se je nasmehnil in pripomnil: ^el, j «Morda ne bo prišlo do tega. Kohkor sem pa razn bila igralka iz pravega poklica.* X. POGLAVJE t Blizu urada Johna Fergussona Stotta je bila res»T \t y.j po imenu Tobias, kamor je hodilo več poslovnih Uu dišča mesta na kosilo in na kozarec piva. Bila je ljU di'J 0 poslušali. To je trajalo od dneva, ko mu je usl0Jefi P1 zasebni krožek, kajti srečaval si v njej vedno iste -- j--. Že nekaj časa je bil Stott osrednja oseba, ki s° lu&nli Tn ip t.ra ialn nH Hnotm L ^ mn i« nšlO ti' \ besed o dogodkih, ki so se dogajali v večerih in zločinom in neposredno po njem. , rV. «Morali bi bili poklicati policijo, Stott,* m« nekega dne eden izmed poslušalcev. »Zakaj niste teg» ~ j, »Zato ker so policaji plačani s tem namenom, ^=^el).j np Ha iim nplrHr* raZ^13 gBF) in ne, da jim nekdo prinese kar i;a krožniku raZI" je . . Pa> že pri predmetu, si dovoljujem vse opozoriti, da J® razjasnjen problem,* je zabrusil nazaj Stott, ki kakor da zaupa potomcem veliko resnico. »Sicer Pa> t0J, nevarna zadeva, če bo začela moja služkinja, klepchtJ^.ji, ^ na je, govoriti o tem z bližnjimi hišnami, sem izgub1-1 ^(J VP4ltp Ifplfvna on r. ~I-.. . l_i i._i- 1 1 • ' 1 Ir .J L veste, kakšne so ženske: klepetulje, da bi človek be pi « Mnram nrivnuti rv.,: ____.... □**. Il y ! Moram priznati, da me je oni večer za hip prijelo, V^pil, šel sam prijet onadva prekleta Kitajca. In storil bi ^ me ni zadržala ona neumna Alina.* /Nadaljevanj*