IZ DNEVNIH REDOV SKUPŠČIN OBCINE MESTA IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
Stabilizacijski ukrepi družbenih dejavnosti so sprejeti
Delegati skupščin občinskih samonpravnih interesnih sknpnosti so na sejah 12., 13. in 14. septembra obravnavali predloge stabilizadjskih ukrepov družbenih dejavnosti in jih sprejeli, razen na področju izobra-ževanja, kjer ni bila sprejeta povečana udeležba staršev pri partitipsdjl na učenca v giasbeni šoii.
Seje so bile živahne, tako s strani uporabnikoV kol izvajalcev. Spre-jete so bile tudi nove prispevne stopnje. ki bodo veljale od 1. oktobra 1983 naprej: za zaposlovanje z 0,19 na 0,23: za izobraževanje s 4,68 na 4,10; za zdravstvo z 9,26 na 9,45; za otroško varstvo z 2,79 na 2,25; i» sotialno skrbstvo z 0,69 na 0,67; za kaHuru z 1,18 na 1,02; za telesno kulturo z 0,53 na 0,45; za raziskovalno dej. ostane nespremenjeno 0,27.
ZA OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
ANKA JOŠT-DOMA
•  Bolj preudarno urejati prostor
Prav v teh dneh občinske skupščine obravnavajo osnutke treh zako nov, ki naj bi v prihodnje zagotovili bolj premišljeno ravnanje sprosto-rom. Gre za tri osnutke zakonov s področja prostorskega in urbanisriČ-nega planiranja, ki so med seboj tesno povezani, in sicer o urejanju prostora, o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in o stavbnih zemljiščih.
Osnutek novega zakona o urejanju prostora pomeni večjo družbeno skrb pri gospodarjenju na tem področju; bolj kot doslej naj bi zavaro-val človekov prostor, tudi kakovostna kmetijska zemljišča; pri odloči-(vah, ki zadev,ijo posegev prostoi, naj bi bolj kot v preieklosti prevladal dolgoročni družbeni interes in ne kratkoročni imeres gospodarskih or-ganizacij. V skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja naj bi prostorsko planiranje postalo sestavni del celotnega načrtovanja. Okrepilo naj bi se sodelovanje med posameznimi občinami na tem po-dročju, prav lako tudi med občinami in republiko.
Tesno povezan z zgoraj omenjenim osnutkorn zakona je osnutek za-kona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki tudi poudarja celovitost družbenega planiranja in bolj zavezuje sedanje in bodoče uporabnike k usklajevanju posegov v prostor. Osnova za urejanje na-selij in drugih pnsegov v prostor so določbe srednjeročnega družbe-nega plana občine.
Novi zakon o stavbnih zemljiščih obravnava področje, ki ga sedaj urejajo trije republiški zakoni, vendar le-ti premalo dosledno in uskla-jeno opredeljujejo sistem komunalne zemljiške politike. Tako je na novo določen pojem stavbnega zemljišča; glede nezazidanih stavbnih zemljišč je poudarjeno, da jih določa družbeni plan in ne več urbani-stični ali zazidaini načrt.
D. J.
SEJA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
•  Nered v stanovanjskem gospodarstvu
Že takoj na začetku seje naše občinske samoupravne stanovanjske skupnosti, ki je bila 13. septembra, je hudo kri med delegati povzročilo vprašanje, zakaj Staninvest pošilja položnice za plačilo stanarine s to-likšno zamudo. Toda kot se nam pogostokrat doga ja, tudi fokrat ni bilo mogoče ugotoviti krivca za tako ravnanje, saj kot je bilo soditi tudi po nadaljnjih razpravah, se v stanovanjskem gospodarstvu dogaja toliko nepravilnosti, ki so posledica vpliva drugih dejavnikov in jih občinska stanovanjska skupnost ne bo mogla rešiti.
Delegati so na tej seji obravnavali med drugjm tudi poročilo o izva-janju zakona o stanovanjskem gospodarstvu v naši republiki in sprejeli dopolnilo k temu poročilu. Na pobudo delegata a. Štepanje vasi pa so k temu gradivu dodali še predlog, naj se v zakonu upoštevajo tudi prebi-valci samskih domov, ki zdaj niso enakopravni z drugimi stanovalci, saj ne morejo upravljati s sredstvi, ki jih združujejo.
Ko so delegati govorili o programu stabilizaajskih nalog v stano-vanjskem gospodarstvu, so se dotaknili tudi točkovanja stanovanj, ki bi menda moralo biti opravl jeno že leta 1981, vendar pa ta naloga še dan-danes nizačeta. Naša samoupravna stanovan jska skupnost trdi, da je za izpeljavo te naloge že zadoložila Staninvest, vendar je to seveda odvi-sno tudi od drugih dejavnikov, na katere v občini nimamo vpliva.
Brez besed so delegati sprejeli tudi polletno poročilo o stanovanjski graditvi, prenovi, odpravi stanovanj VI. in VII. kategorije ter odpravi barak, uresničevanju plana stanovanjske graditve in program pospeši-tvenih del do konca tega leta. Povsem jasno je namreč že, da bomo plan stanovanjske graditve v Ljubljani za to srednjeročno obdobje težko dosegli, saj nas ovira vrsta težav pri zagotavljanju denarja in pri obliko-vanju končnih ccn.
Delegati so se razživeli ob obravnavi poslovnega poročila odbora za gospodarjenje samotipravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Moste-Polje. V letošnjem letu je sicer piačanih 85 odstotkov stanarin, vendar je neplačana stanarina za leti 1981 in 1982 ob koncu leta 1982 znašala kar 2.023,153 dinarjev. Od tegazneska je bilo v letošnjem letu poravnanih le 11 odstotkov. Za vse terjatve iz preteklih let so vložene tožbe, za letošnje Ieto pa za dolžnike še niso izdane odločbe v skladu s 65. členom zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Tudi ustanavljanje skupnosti stanovalcev ne poteka zadovoljivo: oblikovanih jih je le nekaj več kot 55 odstotkov, računano po stanovanjskih enotah.
DARJA JUVAN