Ilustrirani Slovenec Leto IV Tedenska priloga »Slovenca« (št. 224) z đne 30. JX. 1928 Štev. 40 Jesenski motiv z Ljubljanskega barja 3t4 Novi turški parlament v Angori kiikor je razvidno že z naše slike, odpravlja turški diktator Keiiial polagoma celo značilen turški slog. Antonin Sova znameniti češki pesnik, ki je umrl 16. p. m., star 64 let. Iz meniške republike na gori Athos IVigorjc Athos tvori 50 kiu dol(,' in 10 km širok polotok, del večjt'ga giškega Kalkidiškcga polotoka. Pohorje, ki dosega višino m je pokrito z gozdovi. Polotok jc znan zlasti po svoji meniSki republiki, ki jo nastala tu že okrog 1. 1000 po ICr. rojstvu. Imela je popolno samoupravo celo v onih stoletjili. ko .so gospodovali vsemu Bulkaiui Turki in šele Grki so proglasili 1. 1913. tudi nad tem polotokom svojo nadoblast. Ta mcniška republika, velika 314 km-, obsega 20 samostanov, 12 vasi, 250 celic in 150 puščavniških bivališč s skupno 5140 pravoslavnimi menihi, po večini Grki in Rusi. Pred kratkim so javljali ča.sopisi, da so izbruhnili med menihi hudi spori, ker del menihov noče priznati grškega latria rlia za svojega vrhovnega predstojnika. Na.ša slika nam kaže enega izmed athoških samostanov. Osuševalna dela na Zuiderskem jezeru Nizozemska je naseljena jako gosto in da bi dobila za svoje izredno visoko stoječe kmetijstvo nove plodne zemlje, se je lotila ogromnega podjetja — to je osušitve Zui-derskega jezera, ki meri nad eno tretjino predvojne Kranjske. K temu jo je vzpodbodlo dejstvo, da dosega jezero na najglobljem me-sru komaj 20 m globine. Osušili ga bodo na ta način, da ga bodo ponekod zasuli, drugod pa le odstranili vodo, a da preprečijo nevarnost novega zalitja z morjem (jezersko dno leži namreč pod morsko gladino), ga bodo zavarovali s velikanskimi betonskimi nasipi. Vsa dela so preračunjeua na 15 let. Ne^ša slika nam kaže komad ogromnih nasipov, ki bodo mnogo večji, nego so pri panamskem prekopu. 315 Dr. Gjurić iiiRoslovanski poslanik v Londonu in rdiMi naših na jodličnejšib diplomutov s|)loli. Cjuiić jo preživel svoj letošnji dopust nn Bledu. (Foto A. c'ernc.) Stfepan Barić, predsednik Hrvaške ljudske stranke in minister za socialno politiko, v svojem kabinetu. / Proslava prestolona-slednikovega rojstnega dne v Belgradu Dne (i. t. in. so v v Belgradus slovesno praznovali rojstni dan la-. .S tribune so prisostvovali paradi vlada, diplomatski zbor In razni drujii odiienjaki. .\aša slika nam kaže pojrled na tribuno. Nad stopnicami opazimo ministrskega picdsednika dr. A. Korošca, za njim pa skupino ministrov. Prod tiibuno je zbran;) freneraiitcta. Prvi od desne je frenerai K a 1 u -fa to vie. bivši ljubljanski divi-zi jonar. Slike k Slovenskemu biografskemu leksikonu Jurtela Franc (1855—1926), politik Ju^ Klemcnt 1924). filozof in alpinist. Kavčič Josip (l«21—1905), narodni buditclj, notar. 326 317 GOZDOVI V LJUBLJANSKI OBLASTI PO DREVESNIH VRSTAH V gozdnih območja ljubi j. oblasti no /.uslopuiie raznotere orsi e gozdnega drevja. V našifi gozdih rusto igluDci in lisiovci. ki fnorijo deloma čiste, deloma mešane sestoje. Koder nastopajo čisti iglavci, sestajajo gozdi nanddno iz smreke ali jelke. Tuintam sta obe drevesni vrsti pomešani. Odstotek primesi je ko j različen. Tudi čisti gozdi belega bora pri nas niso redki. Va slaborodnih tleh opažamo črni bor. koder so ga zasadili. V goratih krajih je dobro zastopan macesen. — Čisti iglavci pokrivajo kakih 111.700 ha ali irT^/o fl-7'^io. dozde po drevesnih vrstah imajo šumarski referenti precej točno v barvah označene v posebnih kartah v merilu 1:200.000. .\a sliki pa. ki jo prinašamo, vsled pomanjšunega merilu nismo mogli posneti vseh. podrobnosti in smo morali manjše komplekse in izločitve kar popolnoma izpustiti. Zat} je naša slika površna in ne kaže toč-* nega stanja, kakršno je v naravi. Zato smo predočili cen j. bralcem razmerje kulturnih vrst v ljub. oblasti in razpored gozdov po v njih zastopanih drevesnih vrstah s krožnimi ploiiikvami. Večja krožna ploskev kaže površin-s ko raz m er je m e d kultur n i m i vrstanii vobče in sicer po podatkih davčnega katastra. Po dejanskem stanju v naravi pa je z lesom obrašče-na površina za kake 4 odstotke večja, poljedelska j>a je toliko manjša. Sektor gozdov prve krožne ploskve je predočen z isto površino v drugi krožni plo.l„ gozdov in pri naših težavnih prilikah prihaja vedno več gozda v last omenjenih zavo(h>v. Ostali gozdi. -y-)(,-i40 ha ali SOSO^/n so v rokah malih, srednjih in večjih posestnikov. Točnej.še in raznovrstne druge i>o-datke dobiš v knjigi: >('>ozdarstvo v ljubljanski oblasti*, ki je letos izšla. \uročiš jo ])ri naših .šumarskih referentih. •— 31« Razne zanimivosti in posebnosti Zgoraj na levi: l/virno izložbeno okno si je omislila neka ameriška trgovina s klobuki. Izložba kaže grob slamnikov, na grobu pa vrsto lobanj s klobuki. Zgoraj na desni; Neki \elik berlinski liotel je zgradil do bližnjega kolodvora podzemski predor. (Jostoin sploli ni treba stopati na cesto, temveč prispejo laliko iz vagona direktno v liotel. Na levi: 1 giptovski fakirji kažejo po svetu najrazličnejša čuda. Na sliki vidimo Kahmena Beva, ki se je dal v Newyorku zapreti v neiiroilirno krsto in potopiti v vodo. kjer je lahko zdržal nad eno uro v liipno-ličnem stanju. Ko so ga potegnili ven in se je prebudil, je bil zopet čil. Na desni: V nekem japonskem svetišču imajo r.firomen zvon. Zvonijo« z njint tako, da udarjajo nanj z\elikiin hlodom, ki jc i)rivezan na vrveh. Spodaj na levi: Ob priliki velikiii tekem, ki so se \ršile nedavno v Berlinu meti mestoma Berlin in Budimpešta, so tekmovali tudi idebelnharji« v teku na 100 m. ker so morali spotoma pobirati še razne predmete, je ži'la pri gledalcih viharje smeha. .Spodaj na desni: Vetoviranje je zlasti v Ameriki šc vedno precej razširjeno. Na naši sliki vidimo tetoviran hrbet športnika l)a\ida Warforda. kateremu je nekoč ravno to rešilo življenje. 319 Kornelij Iglič vzorni učitelj, ki je služboviil .samo pri .S\. Trojici pri Moravčah celih 32 let in je stopil pred kratkim v pokoj. Hvaležno ljudstvo ga ohrani v trajnem spominu. Napredek naših hmeljarjev: štirinadstropim skladiščna in preparacijska zgradba tvrdke >lled«. hmeljske eksportne družbe v Žalcu, ki bo v kratkem tutli v tehničnem oziru najmoik-rneje opremljena. Stavl)a je tip modernih zgradb osobito po s\oji zunanji obliki. Industrijski tir jo spuju z bližnjo železniško postajo. I);inii>ii,ii uKdukur.ski količek niiin kaž« cerkev v Ljiibljiini. L.iiil)ljanrnMI • ill listi, ki poznajo ljul)ljaiiske cerkve, lutj iiKolove, kje st:t. blisk. .'».'). prema. 57. im». .*)!). okli. lil. Ob. ii:{. pop. i>.'t. da, lil). .\pis, Cs. naj. liil. liab. 71. oporoka. 74. sak. 7ii. Aut. "7. nla. 7s. lab.wl. ¦ SO. tarok, KI. red. s:i. rob, 1<4. prast. S.'i. posel. Mi. Kulia. S7. oko, SS. ili, i S'.l. sraleb, m. pirat. M. črv. il4. koe. illi. dno. lis. .\rabija, lllii. unii. 102. ara. \ 104. val. 11«. oh. 107. lien. lOS. ko. 110. Una. 111. ji. 112. ravan, 117. denar. » 12il. da, 122. ura. 12:t. mir, 124. iločilar. 127. Leli, 12«. Kim. 12!l. la, ]:iii. seniif. ¦ i;;i. kanal. 132. Ciril. 134. ja, 13,"). .Iona. 13ii. kos, 137. tek, 1311. .\lali. 14ii. j.i, ; 142. rival. 1411. topol. 14:i. li. l.')ii. .\rpad, 1.13. dir. l.'i». Čo|), l.lll. pik. l.')7. 'Vrv.rj, !.'>'.». naprii.va. Kill. .Amerika, llil. abeceda. — X a v p i č n o : 1. skal]). 2. Vrb. 3. Va. 4. omelo, .•«. Ha, li. vs.-. 7. klop. S. ko, !1. aia, 10. do, 11. jork, 12. ban, j 13. je, 14, omara. 1.'). no. lil. ena. 17. Tadej. 20. ep. 23. ila. 2i). džjimiia. ; 27. topol. ;S. ISoris. 211. apoteka. 32. Abel. 34. lat. 3.'). sen. 37. Ailain. .19. omika, ; 41. las. 43. tabor. 4,'). ker. 411. Otirin, .')2. ponirek. ri3. bi. .'»4. ko. .5.'). pa. .V». aa, j .'»S. ostroga. liO. ljubica. (»2. bob. 1)3. podobar. (»4. potepin, il.'). dar. 117, Padovan, ! Cll. liapid. 70. blaso. 72. poper. 73. kalij, 74. Skuta, 7.j. krača, 711. aKa. M. Oks. ¦ SO. I.ah. !I2. rak, !i.'). ovira. !)7. novinar, !l!l. belin. 101. (cenerai, 103. radij, i 10.'>. 1. r.. 1011. on. 10',». od. 110. Ur. 111. .Inlijan. 11.3. Amar, 114. ara, ' 11.'). sokol, lli;. balet, IIS. Eli. UH. Ahil. 121. Amalija. 12.'). č.is, 12ii. lat, 130. sodar, 133. lanec. KIO. kara. 13s. ko))a. 141. ar,i. 144. vi. 14.'), bor. 147. rii. 14S. Oka. 141). I.mI, I'll, pp, l.-)2. da, l.')4. če, i:).'i. pi. 1.^)7. te. l.W. ze. Sergej Minclov: Car Berendej. (Povest iz sibirskega {iragozda.) VII. POGLAVJE. — Glej gp. kaj pravi! — je dejal Vedenej Savio: — Saj človeku slabo prihaja od takih besed! — Beseda ni konj. gospod trgovec! — je odgovoril voznik: — .sieer pa nočem preveč, saj nisem brez vesti! Pričela sta barantati. Mukoma je pridobil poslovodja eno rdečko. Pokazati je hotel, da ni kalin. S tem popustom sta sklenila kupčijo. Oba sta bila zadovoljna. -J. Tri dni so zamudili sli po nepotrebnem v Minu-sinsku. Fantje so postopali po prodajalnah, si ogledovali mestni trg. Vedenej Savič je zdel v krčmi, pa se menil s trgovci. Oglasil se je pri Markovih. Tam si gospodar malo da ni ruval las. Že davno je stalo pri njem na dvorišču .šestero natovorjenih sani. I ahko bi kar takoj odrinil, a ni mogel pričakati barvnega sukna, ki ni in ni hotelo priti iz Krasno-jarskega. Brez tega sukna pa ni kupčije. To blago je najbolj priljubljeno po vseh mongolskih deželah. Rdeče sukno nosijo lame, mongolska duhovščina (budhistovska). Opekasto barvo rabi preprosto ljud- stvo. Sinje pa motlro blago je že manj priljubljeno, če pa ima sukno drugo barvo, ga trgovec sploh ne more prodati. Slednjič je j:)rispelo tudi siikno. Markovih je z njim natovoril še dvoje sani. Tudi .Vnanjevski sli so se resno pripravili na pot. Ob svitanju so sklenili odriniti. Bil je čas za obed (poldne), ko so .se o tem domenili. Ko pa se jc pričelo mračiti, je šel Vedenej Savič s lanti malo na zrak. Stali so pred hišo. Bilo je mirno, toplo. Mehak snežek je naletaval ko puh — kratkomalo prav lepo vreme .so imeli! Na ulicah ni bilo videti skoro nobenega človeka. Samo od Jeni-sejevega rokava je zavilo v ulico kakih deset s krzni natovorjenih sani. — Glejte lu), menda peljejo medvedove kože? — je rekel Nilka. Vsi so pričeli gledati. Mimo .so se peljale visoko naložene sani, pa so res bile gori medvedje, jelenje in vsakovrstne druge kože od raznih zverin. Vedenej Savič je postal radoveden. — Ej, prijatelji, Bog pomagaj! Odkod pa prihajate? — je zaklical. Eden izmed voznikov _ e prišel k njim. Ves je bil zasnežen, ko da se je kotalil po tleh. — Pozdravljeni, — je dejal in dvignil kučmo. - Iz Ur janhaja prihajamo ... 320 Naš modni kotiček Robčki in volane na jesenskih oblekah. Odkar je odpravljena vsa kričeča in našopirjena zunanjost ženskih oblek, se njih preprosto lice čim bolj iz])opolnjuje. In preprostost je tudi v tem, da so obleke okrašene z blagom samim: z robčki. Povsod jih vidimo: na doumčili oblekah, na navadnih oblekah za na cesto, na nedeljskih in najbolj pražnjih, slavnostnih oblekah. Robčke moramo namestiti na primerne dele obleke, da učinkujejo lepo in pravilno. Najlepše so videti na tenkih blagovih. predvsem na svili, krepu in temu podobnih blagovih. Robčki so že zato lepi, ker oživijo obleko, da ni predolgočasna. Najlepši so na blestcčih se svilah, iz kakršnih so jesenske olileke. Navadno ne okrasimo vse obleke z robčki, marveč le posebne dele. tako životek ali pa krilo, ali pa le poedine dele na obeh. — Na pričujoči sliki vidimo več oblek, ki so okrašene z robčki. Vidimo jih nameščene vsepovsod: v zapestju, krog pasu, na lakti, krog vratu in na životku ali je pa kar vsa bluza v samih rol)čkih. ()blcke so za različne namene, preproste in pražnje. Srednja obleka ima životek ves v robčkih, krilo pa ima volane in je zvončaste oblike. la obleka je zlasti za mladi svet. Tudi domačo obleko vidimo, ki so ji celo hlačnice v robčkih. Če se ne motimo, so bili robčki že nekoč moderni in sicer na perilu. Ker se na svetu vse spet povrne, se vrača tudi moda robčkov. Prijetna je in poceni; nič ti ni treba čii)k in trakov zanjo. Šal in torbica. Jesenski plašči so večinoma bolj zamolkle, dasi ne temne barve. Ženski svet pa hoče ve-nonier kaj živahnega. Da ne bodo p ašči preveč enolični, jih poživljajo s šali in torbicami. Šal in torbica naj se kolikor mogoče vjemata — če sta iz svile. Če je pa torbica iz usnja, se naj torbica vjema z barvo plašča in bodi obšita s svilo šala. Kdor iiua čas in priložnost o vsem tem razmišljati! Moderne frizure niso več tako moške. >Na fanta ostrižena« ženska že ni več povsem moderna. Ženska glava je zdaj že bolj ženska. Zato so frizure mehkejše, lasje daljši in nakodrani po vsej glavi, ali le ob sencih in na temenu. Ženskam z nizkim čelom je priporočati takozv. >frufru«. Poglavitno pa je, da ni nakodrana pamet pod temi frizurami! — Glej ga no! — se je razveselil Vedenej Savie:» — ali ste dol)io potovali? — To pot luis je rešil Gospod! — O, kako pa to? Mar je tako slaba pot zdaj? — Pot je žo dobra, a malo da nas ui potopil očka Jenisej! ,. — Kako pa je bilo to? — Prezgodaj se je odprl led ob Velikem Pragu! Čim so ga prevozili, je že pričela reka na vse kriplje vreti! Če bi se bili zamudili samo za pet minut, vsi bi bili vzeli slovo od življenja! Poslovodja se je zavzel. — Beži no! — je dejal. — Kaj pa zdaj? Ali ])o vendar še mogoče priti v Lrjanhaj? Voznik je zažvižgal in odkimal z roko: — Na-a, zdaj že ne bo več šlo! Samo krokar kvečjemu najde pot v Urjanhaj. Vedeueju Saviču je zmrznila kri v žilah. Kaj tedaj? Ne dobi pri Vabilinu denarja, ne postane svoj gospod, ne bo nikoli družabnik Matvej Palicu: . . Zakrilil je z rokama in kakor žoga skočil proč, skoraj da je tekel k Markovim. — Kaj pa mu je? Menda se tudi ta spravlja v Urjanhaj? — je začuden vprašal voznik. — Da... — se je oglasil Grigori j. — Tudi mi . . . — Pa tudi vi z njim? — No, počakati boste morali do prihodnjega leta! Pa z Bogom, fantje! — in je odhitel za vozovi. Fantje pa so ostali zunaj. Gledali so sani: odplavale so v temi kakor čolni po reki. Po hišah so migljale lučke . . . snežek je božal po licih . . . Pravijo ljudje, da se je tudi Kristus rodil v tako lepi noči ... VIII. poglavje. joj, kako je vse završalo pri Markovih, ko je pritekel Vedenej Savič s svojo novico! Gospodar je kar tlesknil z rokami. — Ali je to mogoče?! — je zakričal. Pograbil je kučmo in ne da bi se oblekel, kar v kaftanu, je planil na ulico poizvedeti, čigavo blago so peljali. Preteklo je kake pol ure. Povrnil se je mrk kakor noč z obupno naježenimi obrvmi. Vstopil je v hišo in zagnal kučmo na klop. — Nikoli nimam sreče! — je dejal. — Kakšna smola! Šele drugič se je Jenisej tako na vse zgodaj odprl v zadnjih tridesetih letih! Kakor da bi mi kdo nalašč škodo delal... — Kaj pa zdaj? — je vprašal Vedenej Savič. Obraz mu je bil bel kakor zid. (Dalje prihodnjič.) Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani