Političen list za slovenski narod. Po poStl prejeman veljd: Za celo leto prcdplača 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en meseo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 13 gl., za pol lota 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en inesee 1 gi. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija Poljanska eesta št. 33. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rolcopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. Vredništvo jo na Poljanski cesti h. št. 32. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob uri popoludne. V Ljubljani, v ponedeljek 28. januvarija 1884. Letnik XII. Na tisoče ljudstva visokega in revnega stanu prihitelo je vkljub slabemu deževnemu vremenu, ki jo bilo v nedeljo celi dan in se je ponoči celo sneg vsul, kar ga je le doli zamoglo, da skažejo poslednjo čast svojemu višjemu duhovnemu pastirju. Po vseh javnih prostorih, koder se je sprevod pomikal, je bilo vernih ovčic natlačeno, ki so prišle od umrlih ostankov priljubljenega svojega pastirja poslednje slovo jemat, dokler se zopet ne snidejo „onstran groba" ž njim vred. Ze_davno pred osmo uro jeli so se ljudje pred škofijo zbirati in postajati. Pred frančiškani so bile oboje stopnice natlačene, da bi bil težko šivanko na tla spustil in ravno tako je bilo na mostu in pred nrotovžem". Ulice, po kterih se je sprevod pomikal, so bile že ob osmi uri od snega osnažene in s peskom posute, kar tukaj očitno priznanje zasluži. Ko devet v zvoniku udari, prične se sprevod se sv. križem, za kterim je šlo več vrst črno oblečenih pogrebcev, ki so krasne vence z širokimi trakovi nosili. Za venci prišli so zapuščeni otroci, ki so v ranjcem knezoškofu svojega očeta zgubili. Kretali so po dva in dva najprej deklice, za tem dečki različne rasti ali vsi enako oblečeni. Za temi zapnščenimi revčki, ki od tuje milosrčnosti žive, prišla je šolska mladina učiteljišč, mestnih šol in vadnice po štirje in štirje v sporedu, spremljana po svojih učiteljih; tem so sledih učenci Mahrove trgovske šole, realci se svojimi protesorji in naposled gimna-zijalci se svojimi profesorji. Za učečo se mladino prikaže se belo-ru-mena zastava katoliške družbe se svojimi družabniki in za to rudeča zlatopisana zastava družbe rokodelskih pomočnikov, kteri so se v prav obilnem številu sprevoda vdeležili. Za rokodelskimi pomočniki prikazala so je čedna četa „usmiljenih Samarijanov" od kolone rudečega križa združena z veterani, kteri niso udje te kolone, se zastavo pod zapovedništvom stotnika g. Cika. A^eteranom sledil je oddelek gasilcev in za temi zopet črna zastava Dobrletove pogrebno družbe s celo vrsto novih vencev z bogato ozaljšanimi trakovi, ktere so zopet po trije in trije nosili. Za venci prišli so č. g. oo. Frančiškani, med kterimi je bil tudi zastopnik hrvaških kapucinov; bogoslovci, duhovniki, kteri so jim za jedno sledili, jako lep in veličasten prizor napravili, ki jo gotovo pri vsakem najlepši vtis naredil. Duhovnikom sledili so bogoslovski profesorji in bogoslovski pevci z lepim, veličastnim in ubranim petjem, za kterimi se je kapiteljski križ s člani ljubljanskega in novomeškega kapiteljna prisvetil. Infuliranih višjih duhovnov je bilo šest, in sicer trije prosti: preč. gg. dr. Jarc, Župan in IJrh; dva škofa premil. gg. dr. Stepisch-negg iz Maribora in dr. Glavina iz Trsta in ilirski metropolit goriški nadškof premil. g. dr. Zorn s svojim spremstvom, ki so šli ravno pred rakvijo. Nosili so ranjcega knezoškofa čč. gg. župniki, kterim so de- kani sledili. Takoj za rakvijo šli so knezoškofovi domači kaplani, uradniki in sorodstvo. Za temi prišli so na vrsto c. kr. deželni predsednik baron Winkler s svojimi sovetniki, vsi v veliki uniformi, c. kr. zastopniki vojaških in civilnih oblastnij, deželni glavar z deželnim odborom, mestni podžupan z mestnimi odborniki. Usmiljene sestre in drugi pobožni sklenili so dolgo vrsto pogrebcev, ki se je iz škofije po špital-skih ulicah memo frančiškanov po gledaliških in gosposkih ulicah čez turjaški trg preko Hradeckovega mostu po velikem trgu v stolno cerkev vila. Po vseh ulicah, koder se je sprevod pomikal, prižgali so plin. Križ, ki je sprevod otvoril, jo bil že zopet pri Šenklavžu, ko je rakev še vedno pred škofijo stala. Proti deseti uri povrne se tudi ona v škofijsko cerkev, kjer so bili že častniki ljubljanske posadke, pešci, topničarji, lovci in brambovci v paradi zbrani. Eakev se je postavila na v sredi cerkve na za njo pripravljeni oder, na kar se prične velika sv. maša. Po daritvi sv. maše stopi mariborski knezoškof Stepischnegg na leco, kjer ranjcega knezoškofa dr. Pogačarja življenje in delovanje v vinogradu Gospodovem opisuje. Po pridigi bile so navadne absolu-cije za ranjkega in potem pogreb. Nosilci dvignejo rakev ter jo prenesejo v stransko kapelico „Matere Božje sedem žalosti", kjer je zeval temni grob po novi žrtvi, ravno tisti, ki je 1. 1859 meseca februvarija ranjcega knezoškofa Antona Alojzija v se vzel. Ginljiv je bil trenutek, ko se je spustila težka kovinasta rakev v dvanajst čevljev globoko otožno bodoče bivališče, kjer bo ranjki čakal glasu trobente, ki nas bo vse klicala k sodbi Božji, — verno ljudstvo je pa na pristojni način svojo ljubezen in spoštovanje ter verno udanost pokazalo onemu, s kojim je bilo v življenji najtesneje združeno. To verno ljudstvo dobro zna, kaj je katoliški škof in kaj mu je bil ranjki vladika Krizostom na tem svetu, zaradi tega mu je pa tudi iz odkritosrčnega srca posvetilo solzo v poslednjo slovo. Koliko da je bil našemu narodu premili ranjki pri srcu, spri-čujejo nam trije dnevi, ko jo ležal na mrtvaškem odru. Od zgodnjega jutra pa do poznega večera vrelo je ljudstvo v gručah in posamič v škofijo in venkaj. V črni dvorani pa, ker je gorelo več ko 80 sveč, kjer je bilo nastavljenega polno inostranskega zelenja, v sredi kterega je ranjki ležal, kakor na vi'tu v cvetoči spomladi, bila je gnječa, da skoraj blizo nisi mogel. Najbolje jo je še pogodil, kdor si je izvolil čas opoludne med dvanajsto in jedno uro; tedaj se je le toliko spraznilo, da si si z nekolikim trudom razpostavljenega vladiko in njegove rede ogledati zamogel. Kakor pa so ljudje odkosili, pri-drli so zopet in stara gnječa pjičela se je zopet z novega. Bodi mu blag spomin, kajti delal in trudil se je v življenji veliko, morebiti preveliko, kakor je na prižnici rekel prevzvišeni knezoškof Labodski. Naj v miru počiva! tlaii lil. iia IjiibljitiBska realka. „Sloven.ski Narod" prinaša v svoji 19. številki svojim čitateljem uvodni članek z naslovom: „Prof. Šuklje pa člen XIX." Vsebino tega članka^ označi lapidarni izrek: „Zadnji čas pa se je prof. Šukljeju posrečilo, iz člena XIXtega izluščiti vojsko, ki našemu narodnemu napredku naravnost protivo gre". Neposredno pozvan na odgovor, hočem tedaj odgovoriti g. pisatelju. Storil bodem to kolikor mogoče stvarno in jasno, ne oziraje se na osobno opazke, brez nepotrebnega pathosa, za kterem se čestokrat .skriva duševna revščina in dejanj.ska nevednost. Celo one „tesnosrčne skrupuloznosti", kojo mi očita g. pisatelj, se ne bodem sramoval, kajti uverjen sera, da zakonom in ustavnim določbam nasproti ta lastnost mnogo bolj pristaja nego lahkomiselna površnost in slepi sangvinizem. Naravno, da ne bodem niti besedice zgubival zarad onih 600 gld., ktere je kranjski deželni zbor dovolil za poduk druzega deželnega jezika. Glede te zadeve, v kteri smo bili vsi narodni poslanci z jedno samo izjemo složni, sem odgovoren edino svojim volilcem in na njih poziv pripravljen sem vsigdar, braniti pred njimi stališče deželnega zbora, navzlic temu, da v zbornici niti razgovora ni bilo o tem vprašanji in da po neljubem naključji sam niti glasoval nisem za ta predlog, s kterim sem se sicer popolnem ujemal. Ali slovenski list, kteri je objavil in radostno pozdravljal skupno izjavo narodnih poslancev, odpovedal se je s tem pravici, „post festum" glosirati sklepe zadnjega zasedanja, o kterih so se poslanci med seboj do dobrega sporazumeli. Pregrešil bi se tedaj zoper narodno slogo, ktero eksekutivni odbor narodnega kluba ravno v teh viharnih trenotkih bolj nego kedaj priporoča slovenskim rodoljubom, ako bi iz novega po listih začel razpravljati vprašanja, o kterih je razgovor že davno pri kraji. Vsa druga pa je z jezikovno uredbo ljubljanske realke in s predlogom finančnega odseka ljubljanskega mestnega zbora. Na tem zavodu, kakor po vseh srednjih šolah na Kranjskem, kjer jo učni jezik nemški, velja načelo, da je slovenščina obli- gaten predmet za Slovence, da se pa Neslo-venci k temu predmetu ne silijo. Temu nasproti hotel je ljubljanski občinski zastop na predlog finančnega odseka naprositi deželni šolski svet, naj se slovenščina kot obligatni predmet upelje tudi za Neslovence — in ta sklep našel je glasen odmev v predalih „Slov. Naroda". Meni je bilo takoj jasno, da nasvet finančnega odseka spada v ono kategorijo nesrečnih predlogov, kteri niso sad temeljitega stvarnega razmotrivanja temuč le efemerni proizvod razburjene narodne občutljivosti. Zamolčal bodem, da jednak strogo šolski predlog gotovo ni bil na pravem mestu v proračunski debati, s ktero nima nobene notranje zveze in da bi bilo vsakako bolj primerno, izročiti ga šolskemu odseku ter čakati njegovo stvarno poročilo. Ali ko se je nepričakovani predlog, pozno na večer, stavil v tej obliki, bil sera — ne le kot mestni odbornik in načelnik šolskega odseka, temveč posebno kot zastopnik ljubljansko občino v deželnem šolskem svetu — prisiljen, svojim tovarišem razodevati utemeljene premislike, kakor jih narekajo naše postave. To sem moral storiti tembolj, ker imam vsaj movalično dolžnost, tudi v deželnem šolskem svetu se potegovati za sklepe in nazore mestnega odbora, kteri mi je izročil tako častni mandat. Vsa moja argumentacija upira se na trditev, da je finančni odsek in ž njim vred mestni odbor zahteval nekaj nezakonitega, protipostav-nega — in z nekim zadoščenjem moram takoj konstatovati, da se do današnjega dne niti poskušalo ni, ovreči te moje trditve. Celo dobrovoljni Criticus „Slov. Naroda" to priznava, rekoč: „Ne dil se tajiti, da je tak ugovor kolikor toliko utemeljen v črkah člena XIX, ki prepoveduje siliti koga učiti se drugega deželnega jezika." Da je temu tako, vidi se natančno iz previdnega postopanja češkega deželnega zbora. Lansko polletje stavil je grof Clam-Martinic v pražki deželni sobani predlog, naj se po srednjih šolah na Oeskem drugi deželni jezik bolje goji nego do sedaj. Ker mu je pa ista al. 3. člena XIXtega bila na potu, sprejel je odlični državnik v svoj predlog odstavek, ki določa, „da so druzega deželnega jezika oproščeni vsi učenci, kterih stariši to zahtevajo". Jasno je, da bi pri naših razmerah tak dostavek vso naredbo iluzo-rično storil — ajjendar se celo energični Čehi ne upajo lotiti se tega koristnega predloga, kteri vedno še mirno počiva v miznici dotičnega odseka. Ne da se tedaj oporekati, da je predlog finančnega odseka meril na prenaredbo, ktera je v protivji s sedanjimi zakoni — in ker deželni šolski svet, do kterega se je hotel obračati g. poročevalec, nima nikakoršne postavodajne oblasti, ker je le izvrševalni organ, kteremu je delokrog ozko omejen po obstoječih postavah, je s tem stvar meritorno že rešena. Ako je vneti g poročevalec finančnega odseka v sebi čutil potrebo, v enem ali drugem oziru sprožiti prenaredbo temeljnih zakonov, potem se ni smel obračati do deželne šolske oblasti, kteri so v tej zadevi roke popolnem vezane — temveč edino prava pot bi bila, predlagati peticij o do državnega zbora, češ, naj on kot poklican faktor prenaredi dotične ustavne določbe, in do deželnega zbora, da on potem, ko je enkrat odpravljena ta ovira, sklene dotično deželno postavo, če pa tega ni nameraval, — in kedo bode uredniku političnega tednika pripisoval toliko naivnosti? — potem je bil njegov predlog gola demnostracija jako dvomljive vrednosti in le-ta se vsaj po mojih nazorih nikakor ne ujema z resnim poklicom parlamentarne skupine! Toda g. pisatelj pa ne napada samo moje ma-lostne osobe, on se zaletava tudi v člen XIX, v to čudno „sfingo" naše ustave! Ne bodem ga spremljal po njegovih archaelogičiiih ekskurzih, in prav iz srca mu pritrdim, da ima v istini baš ta člen naše ustave, kakor presplošne določbe večji del, mnogo nejasnega in nerešenega v sebi, ter da je vse zavisno od tega, kako se tolmači in zvršuje. Vprašanje, kako se to ima zgoditi, ali po administrativnih naredbah ali posebnih zvrševalnih zakonih, važno to vprašanje razpravljalo se bode sigurno živahno in temeljito v viharnih debatah, ktere se baš sedaj razlegajo po monumentalni stavbi naše državne zbornice. Dvoje pa je gotovo: prvič, da je alinea 3. glede drugega deželnega jezika po vsem jasna in najdrznejša hermenevtika ne bode našla nasprotja z ostalim členom, drugič pa, da je v celi decemberski ustavi člen XIX. edini palladium, kteri varuje ne nemškim narodom v Avstriji mirni obstanek. Ali je pa g. pisatelj v istini tako kratkoviden, da je prezrl logično nesmisel, obstoječo v tem, da mi Slovenci napadamo dragoceno ustavno določbo, mesto da bi delali na to, da se enkrat vendar uresniči, da iz mračnega ozračja stopa na realna tla ter kri meso postane med nami? Na člen XIX. upira se prošnja ljubljanskega mesta, naj deželni šolski svet skrči veljavo nemškega jezika na naših ljudskih šolah; na isti člen XIX. se sklicuje še drugo moje poročilo, v kterem sem kot poročevalec šolskega odseka izrecno zahteval od deželne vlade, npj ona slovenske uloge mestnega zastopa rešuje v slovenskem jeziku. V isti seji bil je moj nasvet jednoglasno in z odobravanjem sprejet — in dve uri kasneje bi jaz mogel glasovati za predlog, kteri direktno žali oni paragraf, kojoga smo sami na pomoč klicali, kteri je pravna podlaga našemu narodnemu obstanku?! Ne, toliko spoštovanja sem si še ohranil do logike in doslednosti, da takemu predlogu nisem mogel pritrditi se svojim glasom. Ali oglejmo si enkrat praktične posledice one nesrečne alineje 3., ktera je mojega gospoda nasprotnika v tako slepo strast pripravila! Živo obža- lujem, da mu je duševni affekt prerano motil hladnokrvno sodbo, ter da ga je nezvesta spremljevalka logika grdo zapustila baš v tem trenutku, ko je temeljito začel razkladati slovenskemu občinstvu velikanske zapreke in nenadomestljive izgube, ktere ali-neja 8. člena XIX. dela — nemškemu življu. Eadostno mu pritrdujem, ako on, govoreč o Nemcih, sodi: „Vse službe so jim sedaj zaprte, v kterih se zgolj z nemščino izhajati ne more in vse javne službe jim odtegnene ostanjejo tako dolgo, dokler se bode sila pri učenji druzega deželnega jezika smatrala za prestopek proti osobpi svobodi mladeničev." Ali ravno za to, ker je to gola istina, ker alinea 3. faktično nemški mladini izdatno Škoduje, slovenski pa pot gladi v javne službe, poudarjam, naj Nemci sami mislijo na primerno prenaredbo. Naša naloga naj bode, da uživotvorimo alinejo 1. člena XIX.; glede alineje 3. pa zahteva zdrava sebičnost, da se ne pro-tivimo zakonu, kteri je le v prid našim slovenskim rojakom! Mnogo argumentov bi lahko še navajal iz parlamentarne povestnice kranjskega deželnega zbora, kteri je imel tolikokrat priliko, pečati se z jezikovno uredbo naših sredjih šol. Toda, sapienti sat! Morda bode sedaj slovenski svet razumel, zakaj vedno še vstrajam pri svojem nasvetu: Zahtevamo slovenskeparalelkena ljubljanski realki, do katerih imamo zakonito pravico — a pustimo prazne terjatve, kterih uresničiti nam brani postavna sila nič menj nego očitna korist slovenskega naroda! Prof. Fr. Šuklje, Državni zbor. z Dunaja, 26. januvarija. Wurmbran(iov predlog. Grof Henrik Clam-Martinic, ki je včeraj zadnji govoril, povdarjal je enotnost avstrijske države, ob enem pa s praktičnimi zgledi dokazoval, da je \Vurmbrandov predlog neizvršljiv in nepotreben. Ob enem pa je zavračal ugovore, ki so jih levičarski poslanci delali, češ, da se bodo morali uradniki, ki znajo samo nemški, izseliti iz nenemških dežel. Od starih uradnikov, rekel je Clam, se ne bo zahtevalo, kar storiti ne morejo, od novih pa se bo moralo tirjati, da imajo vse potrebne zmožnosti. Danes govorili so samo trije govorniki, in sicer dva na levici, Eechbauer in Mag g, eden pa na desnici, namreč dr. Edvard Gregr. Prva dva nista imela dosti vspeha, ju tudi niso dosti poslušali, zlasti ko je govoril Magg, so se celo njegovi levičarski tovariši raje zabavali zunaj na mostovžih, kakor da bi bili poslušali njegove dolgočasne razprave. Vse drugače pa je bilo, ko je dr. Gregr poprijel besedo. Na desnici in levici so bili radovedni, kaj bode povedal ta mladočeski poslanec, ki ga uni dan njegovi rojaki niso hoteli sprejeti v češki klub. Ni toraj čudo, da se je vse gnjetlo okoli njega in da so bile oči vseh vanj obrnjene. In ko je poldrugo uro govoril, bila je pozornost zbornice ravno taka, kakor pri začetku njegovega govora in od vseh strani mu je donela tako živahna in burna pohvala, kakor malo kteremu govorniku. Hohenwart, Clam in Eieger, Liechtenstein in množica drugih poslancev prišla je k njemu in mu čestitala k nenavadnemu vspehu njegovega prvega govora, ki ga celo nasprotniki niso mogli tajiti. Celo levičarski poslanci so morali dostikrat med njegovim govorom pritrditi, da je res, kar je rekel. In kaj je govoril dr. Gregr? Izrazil je željo, da naj bi se vresničil prvi del Wurmbrandovega predloga, ki zahteva jezikovno postavo. Toda možje, ki bi delali tako postavo, bi morali otresti vse pre-sodke in se držati strogega načela: enake pravice za vse. Zlasti pa bi morali otresti presodek, da so eni narodi v Avstriji poklicani za vladanje, eni pa za služenje. Imejte vse narode za brate med seboj, za-klical je Gregr levičarjem, to je pravo avstrijansko stališče. Omenjal je potem, da sedanja vlada pospešuje nemštvo, in da v narodnem oziru do nje nima veliko zaupanja. V dokaz omenjal je razmer na češkem vseučelišču in pa državnih bankovcev, s kterih so razun nemškega In madjarskega zginili vsi drugi jeziki, ki sta jim bila celo IJach in Metternich prizanesla, dasiravno je sedanji denarni minister Slovan. Veliko veselost je zbudil sklep to razprave, da se govornik čudi, zakaj levičarji gospoda ministerskega predsednika še niso sprejeli med svoje narodne bogove! Gospod minister sam se je prav prisrčno smijal z drugimi poslanci vred in z galerijo. Govornik za tem zavrača nasprotnike in njih razloge, zlasti pa se obrača proti grofu Wurmbrandu, ki je sprožil ta predlog. Dokazuje, da v Švici imajo tri državne jezike, v Belgiji dva, in ako se nasprotniki sklicujejo na Ogersko, bi bilo primernejše naše stališče primerjati razmeram med Ogersko in Hrvatsko, ki ima vsled svoje pogodbe z Ogersko hrvatski uradni jezik in se ga sme posluževati celo v oger-skem državnem zboru in v delegacijah. Proti Tomaščuku, ki je Cehom priporočal, naj se uče nemškega jezika, povdarjal je Gregr, da pač visoko ceni delavnost nemškega naroda, ki si je postavil veličasten tempelj, kteri presega druge narode; nikjer pa še ni bral, koliko so bukovinski nemci pripomogli k tej stavbi, in koliko bi bili k temu pripomogli levičarski poslanci sploh, ampak to vedno bahanje se mu dozdeva prav tako, kakor ko se revni žlahtniki sklicujejo na svoje bogate in imenitne strice. Preiskovaje namen državnega jezika pravi govornik, da ta predlog ne pomenja nič druzega kakor ponemčevanje slovanskih dežel. Za Galicijo naj bi nemški državni jezik ne veljal, za Dalmacijo tudi ne, toraj ostanejo samo češke in slovenske dežele; kako morajo potem še trditi, da bi bil to državni jezik, ki naj bi veljal samo v teh deželah? Saj te dežele niso država, ampak le en del države, toda navdaja jih misel, da bodo po takem razkosanji države tem laglje ponemčili posamezne dele. Tudi govornik svari pred takim posilnim ravnanjem ; naj se več ne povračajo časi, ko so se slovanskim kmetom pošiljali nemški pozivi, ki jih niso umeli (klici: se še vedno godi!), ko so morali slovanski kmetje podpisovati protokole, nevede, kaj v njih stoji, in ko so se celo hudodelnikom brale smrtne obsodbe v jeziku, ki ga niso razumeli. Velik vtis je naredil opomin na cesarja Jožefa. Cesar je imel dobre namene in človekoljubno srce. Toda ko je on hotel vpeljati nemščino, se narodi niso zavedali svoje narodnosti, in se niso upirali. Ko bi se bili pa narodi tedaj le na polovico toliko kakor sedaj zavedali svoje narodnosti, bi se bil cesar Jožef z gnjusobo obrnil od takih poskušenj, ki bi bile v njegovih očeh velika krivica zoper najsvetejše pravice človeštva. Tudi je rekel, da so prej nemštvo zarad tega bolj gojili, ker je bila Avstrija v nemški zvezi in je hotela veljati za nemško državo; sedaj v tej zvezi ni več, ampak je navezana sama na-se in na svoje narode, in vez, ki jo edini, ni več nemštvo, ampak je zavest, da Avstrija varuje in brani v enaki meri vse narode; ako bi te zavesti ne bilo, bi Avstrija tudi ne mogla več ostati, in prišla bi v nevarnost razpasti. Konečuo je hude levite bral levičarjem, češ, da se imenujejo liberalce, svobodnjake, da so pa vlado zgubili, ker so svobodi nezvesti postali. V dokaz omenja volilnega reda pa tiskovne postave, ki so ju oni naredili; vi ste vladarstvu žrtvovali svobodo, rekel je dr. Gregr, zato ste naposled vse zgubili, vladanje in svobodo! Gregr je prepričan, da bode večina in vladanje zopet v roke prišlo liberalni stranki, pa ta bo morala biti drugačna kakor je stranka, ki se sedaj imenuje liberalno, in se bo morala ravnati po načelu: enake pravice za vse narode. "NVurmbrandov predlog namerava ravno kaj nasprotnega, zato mora on zoper ta predlog glasovati ! To je ob kratkem obseg Gregrjevega govora, o kterem so stari poslanci rekh, da je bil eden najboljših, kar jih je bilo sploh kedaj slišati v zbornici. V ponedeljek bo govoril H a u s n e r , potem pa bo menda obravnava sklenjena in govorila bosta glavna govornika, menda Čartoriski in Plener, pa poročevalca Sturm in Madejski. Coronini toraj najbrže ne pride več k besedi, in bo v tem slučaji pismeno izročil svoj posredovalni predlog, ki se glasi: „Vladi se naroča izvrševaje § 19 temeljne državne postave predložiti postavo, v kteri naj se vravna raba deželnih jezikov v uradih, šolah in javnem življenji, ob enem pa varuje raba nemškega jezika, kolikor je za enotno upravo države neobhodno potreben." Kaj bo konec te štiridnevne živahne razprave, danes ne more nihče povedati, ker se čuje, da hoče Coroninijev klub, ako no obvelja njegov nasvet, glasovati zoper vse druge predloge. Politični pregled. v Ljubljani, 28. januvarija. Notranje dežele. Cesar se je podal s spremstvom v Monakovo obiskat svojo rodovino. Bil je tam kaj lepo sprejet. K obedu povabljeni so bili tudi najvišji dvorni dostojanstveniki, vojaški in civilni. Kakor znano, obiskal je cesar le svojega zeta, bavarskega princa, političnega pomena to potovanje nima. Iz Budapešta se poroča, da se še ne ve, kdaj pride v zbornici poslancev v obravnavo zani-kalni odlok gosposke zbornice o postavi zarad zakona med Židi in kristjani. Odvisno je to le od tega, kako se bo vršila obravnava o proračunih treh ministrov, kterim še niso dovoljeni. Pa naj že bo tako ali tako, — misliti in pričakovati je, da bo ta postava pokopana za zmiraj, če prav bi imelo ministerstvo vendar še toliko poguma, da bi jo vnovič predložilo v obravnavo. ' Tnanje države. Sv. Oie so se pogovarjali, ni še dolgo tega, s knezom Hatzfeld-Trachenberg ob prihki zaslišanja, kterega so knezu dovohli, o pruskih razmerah nasproti katoliški cerkvi in so izrekli nado, da se za trdno zanašajo, da se bo v nemški državi za katoliško cerkev še v teku tega leta tolikanj zaželjeni mir povrnil. Ako bi nemške razmere sodili po njihovi notranji vrednosti in sedanjem položaji, ko pruska vlada še vedno preosnovo majevih postav od tedna do tedna odlaša, da včasih se je še celo naravnost brani, potem bi pač morali žalibog nekoliko dvomiti o izrečeni nadi sv. očeta. Nadjajmo se, da imajo sv. oče trdnejo podlago, na ktero oprti so izrekli svojo opravičeno nado. Itumunci so zopet pokazali, koliko jim je Avstrija pri srcu! V Jassy, krajinskem mestu med Bukovino in Moldavo-Valahijo, zbrali so se valaški odličnjaki, da se posvetujejo o bodoči trgovinski zvezi, ki jo misli Eumunija z Avstrijo skleniti. Do-tični klub v Jassy je povabil uradno k tistemu zborovanju tudi avstrijskega generalkonzula, pl. Schlicka. Schlick je povabilo sprejel, ter se s svojim tajnikom Pohlom v zbornico podal. Omenjena gospoda sta se komaj vsedla, ko zbrani poslanci, ki so se bih iz vseh krajev dežele sošli, tak peklenski vrišč napravijo in tuliti začno, kakor Hotentoti v Afriki, kadar kakega belca pečejo. Jaški župan Negruzzi si je pač mnogo prizadeval, da bi razburjene duhove pomiril, ali vse je bilo bob v steno. Bolj če je miril, bolj so vriščali: „Venkaj z njima, mi ne potrebujemo avstrijskih ovaduhov, kadar se dogovarjamo o bodoči trgovinski pogodbi. Schlick je spoznal, da ni varno dalje ondi ostati in se je v spremstvu župana domov podal. Pohl je pa nekoliko zaostal in jih je toliko slišal od fanatičnih zastopnikov na pol divjih Yala-hov, da jih celo življenje ne bo pozabil. Cisto malo je manjkalo, da ga niso še nabili. Jaški prefekt se je sicer takoj potem na avstrijski generakonzulat podal in za odpuščanje prosil, kar pa menda ne bode zadostovalo, temveč bodo morali vso reč že diplo-matje v roko vzeti. Velika sreča, da smo z Eusi dobri prijatelji v najnovejšem času, sicer bi se iz tega nikakor ne malostnega povoda, za kterega bo Avstrija gotovo zadostenje tirjala in to ne malega zadostenja, kajti v osebi generalnega konzula, če tudi je bil morda ondi kakor privatna povabljena osoba, žalila se je na jako nedostojen način čast naše države, utegnilo kaj izplesti. F Bukarestu je velika nevolja zarad javnega žaljenja avstrijskega general-konzula Schlicka v Jassy pri gospodarskem kongresu, kjer je poleg ondašnjega župana pri eni mizi sedel. Minister zunanjih zadev Sturea podal se je iz tega vzroka k avstrijskemu poslaništvu za zamero prosit. Angleži so določili za slučaj, če bi Mahdi res Mffipt napadel, da pošljejo odmah 10.000 mož tje-kaj. Mi pa mislimo, da bi bilo pač boljše vrata zapreti, dokler je kravica še v hlevu, pozneje bo morda že prepozno. Sicer so pa vsa poročila glede Egipta toliko dvomljive vrednosti, da se že več ne ve, kaj je resnica in kje se izmišljija pričenja. F Kahiri so vjeli ogleduha Mahdijevega, ako se potrdi vest, kakor jo „Pol. Corr." donaša. Kedive Tevfik-paša je odposlal svojega obrednika Tonino Beja v Evropo, da bo skušal kje njegovo (kedivovo) in njegove žene dragoceno kamenje in bisere v denar spraviti. Vse to kaže, da se kedive nekam na pot pripravlja, od koder morda ne bo več na Egipt mislil. Posebno so mu pa Angleži trn v peti, ker se tako dolgo ne morejo za trdno odločiti, ali bi glede Egipta tako ali tako postopali. Izvirni dopisi. Iz žabnice, 25. jan. Prvo nedeljo po E. Gosp. 13. januvarija se okoli desetih ves utrujen vležem. Ko luč ugasnem, se že pes oglasi. To mi je znamenje, da kdo memo hiše gre. Hitro planem pokonci, pogledam proti cerkvi in vidim zvonik v žareči svitlobi. Blišči se v najlepši, zdaj toliko navadni večerni zariji. Ko že premišljujem, kje bi utegnilo goreti, zapoje zvon. Oglasil se je veliki zvon, toraj mora biti ogenj v domači soseski. Hitro se oblečem in hitim iz hiše na piano. Ali kaj vidim? Nad mostom je grozovit požar. Zdi so mi, da je v ognji vsa zgornja Zabnica. Hitim po ledeni stezi in kmalo sem v ognjenem dežji. Slamnati žarki padajo na vse strani do moje hiše in dalje, celo na zvonik. Kmalo sem pri ognji. Plamen se dviga visoko in vročina je grozna. Ljudje delajo na vso moč in si prizadevajo ogenj vkrotiti, ali manjka jim vsega potrebnega orodja. Na bližnjo slamnato streho se sipljejo iskre in žarki, kakor dež v hudem nahvu. In če se ta streha vname, potem je tudi spodnja Žabnica v naj-veči nevarnosti. To streho moramo rešiti, če ne, je vse zgubljeno. Krepki mladenči so kar hitro na strehi in gase zares pogumno, bi rekel, z nadčloveško močjo — in brez vode. Streha je kterikrat vsa goreča, pa s plahtami in gornjo obleko pobijajo slamnate žarke na slamnati strehi, in to v hudem vetru. Vročina je morala biti zares velika, ker se je nekemu gasilcu na strehi vnela obleka, da je moral sam sebe gasiti. K sreči je zdaj veter nekoliko ponehal. Streha je bila obvarovana in ogenj omejen. Gornja stran strehe je bila pokrita z zmerznjenim snegom, in če bi ne bila, bi bilo tudi vse gašenje zastonj. Zdaj je bilo treba paziti le na bližnje slamnate strehe in ogenj polagoma gasiti, ker odvrnjena je bila naj-veča nevarnost. Zdaj grem do hiše, kjer je začelo goreti. Povsod so delali pogumno, mirno in tiho brez vsega hrupa. Kar je požrešnemu ognju zapadlo, se ni dalo rešiti, vse drugo so vrli gasilci srečno obvarovali — z božjo pomočjo. Dd, z božjo pomočjo! Ni bilo nobene požarne straže na pomoč. Ljudje, ki so od drugod prišli, niso prinesli nobenega orodja s seboj. Domači so bili vsi vsaj nekoliko zbegani, kajti pretila je vsem velika nevarnost. Voda je bila zamrznjena, ni bilo škafov in nič. Nanosili so le toliko vode, da je bilo mogoče namočiti rjuhe in plahte, s kterimi so gasili po strehah. Gasili so tudi s snegom in gnojnico, kjer je bilo mogoče. AU zdaj so pa začeli nositi vodo iz vodnjakov in iz kotel v led vsekanih. če so vse hvalevredni možje in mladenči , ki so ogenj omejiH, zaslužijo pa vso hvalo tudi žene in dekleta, ker so nosile vodo po jako slabih stezah do štirih zjutraj. Bila je zares strašna noč — take v Zabnici še ne pomnijo. Pogorelo je 5 kmetskih gospodarjev. Dvema ste pogoreli hiši, vsem pa vsa druga poslopja. V prvi hiši so bili v nevarnosti tudi ljudje, ker so jih še le drugi zbudih. Tamkaj je bila tudi živina v največi nevarnosti. Iz-lekli so jo iz že gorečega hleva. Eazun nekoliko ku-retnine ni pogorelo nič živega. Škoda je velika. Pogorelo je veliko žita, obleke, kmetskega orodja, vozov in vsa klaja. Od kod pa je prišla tolika nesreča? Prišla je po hudobiji — bilo je nalašč zažgano. Kaj pa je zakrivilo tohko hudobijo? Skrunjenje nedelje in praznika — nesrečno ponočevanje in — peklenski „šnops". N. Z Dunaja, 26. jan. {Dunaj, rasbojniSlca jama!) Niso še obsojeni hudodelniki, ki so morili dekleta in roparsko napadli menjalca Eiserta, ki je bil včeraj pokopan, in že se je zgodilo v Ploridsdorfu novo hudodelstvo. Skrivni policist Ferdinand Bloch je namreč šel zjutraj v policijsko komisijo; med potjo ga napade neki človek in nanj ustreli šestkrat ter ga tako nesrečno zadene v glavo, da se kar mrtev zgrudi na tla. Vzame mu uro in revolver, ki ga policist ni imel časa rabiti, ter zbeži proti Donavi, ker je videl, da so ljudje, ki so slišali strel, od vseh strani skupaj hiteli. Ko so beguna zagledali, vdero jo za njim; pa bil je hitreji od njih ter pod mostom preko tam ležečih kamnov skakal čez Donovo. Na unem kraji pa so bili delavci, ki so se pripravljali, da bi ga prijeli. Pa v rokah imel je dva revolverja in je žugal, da bode slehernega ustrelil, ki bi ga hotel prijeti. Pa trije delavci so bili vendar tako pogumni, da sc spuste za njim, ko jo je hotel popihati. Hudobnež pa res ustreli in zadene nekega delavca Molla dvakrat v noge, da se zgrudi na tla; ravno je hotel zopet ustreliti, kar se spodtakne in pade. V tem trenutku skočita delavca k njemu in ga primeta. Ko so ga pa peljali k gosposki, posegel je v žep, kakor da bi iskal robca, ter vrgel dina-mitno patrono na tla, ki se pa k sreči ni razpočila in ne naredila škode, ktere se je hudodelnik nadejal. Pri njem so našli 3 revolverje, dva lastna in policaju ukradenega — pa okoli 100 patron za revolver in dve flašici strupa. Imena svojega neče povedati. po govorici pa sodijo, da je doma kje tam na Nemškem. Zakaj je umoril Blocha, se ne ve, priče pa trdijo, da so je že nekaj dni sem klatil in potikal okoli Bloch-ovega stanovanja. Kadar je bil kak pobalinsk pretep na Kranjskem, kričali so dunajski liberalni listi o surovosti tamošnjih prebivalcev, o žalostnih razmerah naše dežele itd. ter so duhovščini na srce pokladali, da naj podučuje surovo in nevedno ljudstvo, namesto da se peča s politiko. Vemo, da je kranjska duhovščina to svojo dolžnost vedno spolnovala, in da ima ravno ona največo zaslugo, ako je naše slovensko ljudstvo tako izobraženo, da se ne sme meriti z vsakim drugim narodom, zlasti pa z nemškim kmetom na Koroškem, ali Štajarskem. Kaj pa poreko judovski listi sedaj, ko se na Dunaji, kjer oni razširjajo luč in omiko, gode tako strašanske reči, da človeka kar strah in groza obhaja? Iz Reke, 24. jan. Od kar se je ogerska vlada resno odločila izpeljati svoje načrte glede trgovine na Eeki, ktero namerava povzdigniti do svetovne veljave, nastanilo se je tukaj več trgovinskih hiš, z večim ali manjšim kapitalom. Zraven zidanja luke, ki še ni dovršeno in se še nadeljuje, sezidali ste si tukaj v teku zadnjih treh let dve veči tovarni, namreč tovarna za phati riž združena s tovarno za krepilo (starke) in pa tovarna za čistenje petroleja. Prva deluje že čez dve leti, ter izdeluje dosti blaga oboje baže, ktero neki z vspehom tekmuje z enakimi izdelki drugih inostranskih tovarn. Tovarna za čistenje petroleja je začela svoje delovanje še le preteklo leto, ni pa še razvila vse svoje delavnosti, ker ni še popolnoma dodelana. Tam, kjer stoji danes ta velika tovarna, bil je pred dvema letoma deloma pust in bregovit svet; ceh veliki hrib kamenja speljal se je v morje, kjer se je ob enem zidala lepa luka za petrolej, imenovani tovarni nasproti, s ktero je toraj skoraj neposredno zvezana, ker loči ju samo cesta, ki pelje v Volosko, luka za petrolej, ki pa tudi ni še dovršena, zvezana je z železnico s kolodvorom. Ta velika tovarna za čistiti petrolej, — društvo na delnice — imela se je povzdigniti v bližnji, tri-četrt ure od Eeke oddaljeni Martinščici v hrvaškem primorju, kjer je prostrana in varna luka, in kjer se nahaja pomorski lacaret. Toda Madjari niso privoščili svojim bratom Hrvatom dobička, ki bi ga ti od te tovarne imeli, in dasiravno so bila tla za to že kupljena, znali so zidanje tam zaprečiti ter so društvo napotili, tovarno na Eeki zidati. Z dobičkom pri tovarni so pa Eečani dobili tudi smrad, ki ga taista daleč na okoli provzročuje, dasiravno leži že zunaj mesta. Ta in še druga povzetja, posebno pa vstanov-Ijenje 'parobrodnega društva „Adria'', ktero vlada ogerska z letnimi 150.000 gold. subvencionira, privabila so na Eeko mnogo različnega ljudstva od vseh krajev in raznih jezikov, vsled česar je postalo to poprej bolj mirno mesto jako živahno. Prišlo in naselilo se je tukaj tudi več Slovencev, a večji del so ti le delavci in težaki, ker vse dobre in lahke službe so v rokah Židov, kterih se je nagnjetlo sem lepo število. Sicer se pa trgovina tukaj ni še tako razvila, kakor se Trst boji, kajti izvaža se res dosti ogerskih pridelkov, kakor moka, razna žita in sočivja, nekoliko vina, in pa les iz Hrvatske, kar je pa skoraj vse edino le vlada sem napotila se znižanjem vožnih tarif svojih železnic. A vvaževanje ne stoji v razmeri z izvažanjem, kajti vvaža se po morji malo. V veči meri se vvaža kava, potem riž in petrolej (nafta) za imenovani tovarni. Dokler pa bode dosegla Eeka glede trgovine Trst, prošlo bo še dosti časa, ker tukaj manjkata dva glavna faktorja, namreč denar in pa povzetniški duh, a obojega imajo Eečani malo, dosti premalo, in vse svoje upanje stavijo v vlado in v vanjski kapital. Sicer je pa začetek storjen .in ni dvomiti, da bo ogerska vlada skrbela, da se povzdigne trgovina njenega edinega primorskega mesta, do kolikor mogoče visoke stopinje. Domače novice. {Mil. hicsošhofa smrt) je te dni bila edino, o čemer se je po Ljubljani govorilo. Iz Ljubjane in okolice je vrelo polno ljudi vseh stanov kropit umrlega vladiko. Žalostna dogodba ta je potisnila v kot vse drugo in okoli škofije se je ljudstva vse trlo. Tčeraj so začeli prihajati unauji, posebno duhovniki, kterih je prišlo vzlasti iz Kranjskega ponosno lepo in kastno število. Prišlo jih je tudi iz drugih škofij, iz goriške, tržaške, mariborske. Videti je bilo več kranjskih rojakov, ki so duhovni pastirji po drugih škofijah. Natančneji popis pogreba je na prvi strani današnjega lista, tukaj bodijo toraj omenjene ob kratkem le te postranske podrobnosti. Po vseh obrazih pa je bilo videti odkritosrčno žalovanje o zgubi milega najvišega pastirja. —■ Kakor nam unanjei pripovedujejo, je novica o britki, čeravno ne nepričakovani žalostni dogodbi pretresla tudi po deželi vse stanove in vkljub grdemu vremenu so privreli verniki iz vseh krajev skazat svojemu najvišemu pastirju zadnjo čast. Zato je bil pa obhod po mestu in pogreb sijajen, kakor malo kteri. Razne reci. — Nesreča. V petek 25. t. m. podil se ože-Djeni delavec Matija Letnar po opravkih iz doma. Domu se vračaje ostal je zraven ceste pod Gaberkom, poldrugo uro oddaljeno vasjo od Skotje Loke, ter ondi zmrznil. Ker prej ni bil ravno poseben sovražnik žganih pijač, se sodi sploh, da se ga je bil malo nalezel, se hotel morda kaj odpočiti, pa sta ga pri tem premagala pijača in mraz. Dobili so ga na večer zmrznenega in vse poskušnje, ga zopet spraviti k življenju, so bile zastonj. Bil je 63 et star. Nov spomin: „^6 veste ne ure ne dneva!" — Eazstava živine. Zbor kmetijske podružnice v Celji je, kakor se nam poroča, sklenil, naj se tekom leta 1884 osnuje v Celji regijonalna razstava goveje živine. V odbor, ki ima vse potrebno oskrbeti, voljeni so sledeči gospodje: Duhovni svetovalec in župnik Gajšek, dr. Ipavic, dr. Langer, Lenke Lutz, K. Mathes, Isegri, Schmidl, K. Žuža. Gospod prof. Žolgar je z gg. Vošnjakom in Hauzenbichlom želel še sledeče gg.: ministerski sovetovalec Tasič, vitez Berks, baron "\Varsberg, .J. Lipold, Joras. — „Tribune" v soboto naznanja, da preneha izhajati in da bodo njeni naročniki namesto nje odslej dobivali pražko „Politik". List ni imel zadostne denarne podpore, zato se ni mogel vzdržati, kar je za avtonomistično stranko velika škoda, ker se je „Tribune" v zadnjem času močno razširjala in bi bila gotovo mnogo koristila, ako bi ne morala pred časom prenehati. — Tatovom, ki so na Budapeštanski pošti ogromno svoto 240.000 gold. vkradli, so menda že za petami. Pet osob, med kterimi je tudi ženska, je že pod kjučem. Eden najbolj gla-sovitih ogerskih roparjev, nek Geza Samoskeuj, seje s koncem preteklega leta po Budapešti potikal, in policija misli, da se je gorostasna tatvina po njegovih načrtih zvršila, ako je še ni celo sam izpeljal. Policijski koncipist Paupera podal se je vsled izjav zaprtih osob na deželo, kjer se nadjajo še več prizadetih zasačiti. — Lista „Linzer theol.-prakt. Quartal-schrift" je ravnokar izšel L zvezek, ter ima sledeči obseg: L Die Herz .Jesu-Andacht und die Kind-schaft Gottes. Ton Priilat Dr. Ernest Miiller in Wion. — IL Aphorismen liber Predigt und Prediger: "VVarum ist der Unterricht in der Homiletik nicht selten ohne Frucht? Von Priilat Dr. Pranz Hettin-ger in AViirzburg. — IIL Die Theologie des heil. Justinus des ]\Iartyr's. Eine dogmengeschichtliche Studie von Prof. Dr. SprinzI in Prag. — IV. Jjnige Ervviigungen liber die Lauheit beim Priester. (Mittel gegen dieselbe.) Von Subregens Dr. Jakob Schmitt in St. Peter bei Freiburg. — V. Ein verliisslicher Wegweiser bei Aniegung oder Ergiinzung von Kinder-^ .Jugend- und Volksbibliotheken. Von Johann Langthaler. — VL Die sociaie Bodeutung der Kloster im Mittelalter und die nilchsten Folgen ihrer Auf-hebung in p]ngland. L Der moralische Nutzen der Kloster. fKlosterschuieuj. Von P. Andr. Kobler S. J. in Innsbruck. — VIL In Sachen des dritten Ordens des heil. Franciscus. I. Von Prof. Dr. Kerstgens. — VIII. Das Leiden Christi. Erkliirt von Professor Dr. Schmid in Graz. (Christus am Kreuze). IX. Ein un-geeignetes Predigt-Tliema: Fiir den Sonntag Septua-gesima. Von einem Curatpriester in Westfalen. — X. Eubricae Breviarii et Missalis retormatae. Deutsch zusammengestellt von Prof. Kobler in Eied. — XL Pastoralfragen undFillle: 1) Ein unbeachteter Traum und seine tranrige Verwirklichung. Von Pfarrvikar Josef Sailer. 2) Ein Wunderdoctor und seine Pra.\is. Von P. Georg PVeund, Lector der Sloraltheologie in !Mautern. 3. Einschreiben in Bruderschaften. 4) Eine neueste Entscheidung der Ablass-Congregation. 5) Zweifel eines Erben liber die Kedlichkeit des Erb-lassers. Von Prof. Dr. Franz .Janis in Olmfitz. G) Ein complicirter Ehefall. Von Pfarrprov. Ferdinand Stiickl. 7) Gei.stliche Verwandtschaft. Von Professor Albert Pucher. 8. Das Assistenzrecht der Coopera-toren bei Eheschliessungen. Von Prof. Dr. Hiptmair. 9) Ein bischotliches "\Vort liber die Anleitung der Kinder zur Gevvissenserforschung. Von Prof. Adolf Scbmuckenschliiger. 10) Eine Messapplication — giltig oder ungiUig? Von Prof. J. Weiss. 11) Vana soli der Segen mit dem Allerheiligsten gegeben wer-den? Von P. Oassian Viveuzi, Subprior der PP. Oarmeliten in Linz. 12) Eine Feindselige auf dem Sterbebette. Von Pfarrv. P. Sev. Fabiani. 13) Neueste Entscheidungen der heiligen Congregation der Eiten. Erliiutert von Prof. Josef Kobler. 14. Dilrfen geist-liche Personen, insbesonders Priester, die Leiche eines Priesters oder Bischofs tragen? Von Pfarrer H. Eeess im Grossherzogthum Baden. 15) Bewer-bung ura gilnzliche Nachsicht vom Eheaufgebot. Von Pfarrer M. Geppl. 16) Bezugsquelle fiir reine Flachsleinwand zu kirchlichen Zvvecken. Von Pfarrer Nitsch in Olbersdorf, Milhren. 17) Ein Casus, der kein Casus ist. Von Prof. Dr. Scheicher. 18) Der Kreuzherren - Ablass von 500 Tagen, den armen Seelon zuwendbar. 19) Welcher Platz gebuhrt der Oommemoratio 00. SS. Apostolorum am 29. Juni und der Commemoratio 00. SS. Martjrum am 26. Dezember? Von Prof. Dr. Eiselt in Leitmeritz. 20) Incensation, Velum und Kerzenzahl bei der Expo-sitio Ciborii. Von Dr. Eiselt. 21) Wann findet bei der Incensation die Benedictio thuris statt und welche Formel ist dabei zu gebrauchen? Von Dr. Eiselt. 22) „Schmcrzhafte'' Erzbruderschaft. 23) Ein „ver-lorener" Ponitent. 24) Nothcivilehe und Busssacra-ment. Von Prof. Dr. Hiptmair. 25) Zur Scapulier-Controvers. Von Dr. Hiptmair. — XIL Literatur. — XIIL Kirchliche Zeitliiufe. Von Prof. Dr. Scheicher. — XIV. Ueber die Erfolge in den auswartigen ka-tholischen Missionen. Von P. Edmund Hager. O. S. B. in Salzburg. — XV. Die Berechnung der neuen Grundsteuer. Von Canonicus Anton Pinzger in Linz. — XVI. Ist die Angabe der Copula ince-stuosa habita bei Ehedispensgesuchen nothvvendig. Von Dr. Hiptmair.^ — XVII. Kurze Fragen und Mittheilungen. — Časnik »Linzer Quartalsehrift'' je v svojem stroku res izvrsten, preč. duhovščini ne le vsestransko koristen, ampak tudi potreben. Izhaja pa 15. vsakega prvega meseca v četrtletji ter obsega saj 15 pol, navadno pa več. Naročnina znaša za celo leto 3 gold. 50 kr. Naroča se v katohški bukvami v Ljubljani na stolnem trgu štev. 6. Telegrami „Sloveiicii". Dunaj, 28. Jan. (Iz državne zbornice.) Po mojsterskem govoru poslanca Hausnerja je sklep obravnave o Wurmbrandovem predlogu sprejet s 171 proti 169 glasom. Danes govorita glavna govornika Plener in Čarto-riski, jutri bo po govorih poročevalcev glasovanje. (Drug telegram o tej zadevi je, da je bil predlog večine pri drugem glasovanji sprejet s 174 glasovi proti 168. Vredn.) Umrli so.: 2.5. jan. Njih Svetlost dr. Janez Zlatoust Pogaiar, knezo-škof, 74 let, Prod Škofijo št. 5, Marasums senilis, — Antonija Vavpetič'. hišnega posestnika hči, 8 let, Tržaška cesta št. 27, Basilar Meningitis. 26. jan. Janez Ovja«, bivši hlapec, zdaj kazneuec, ulice na grad št. 12, akutna tuberkuloza. V bolnišnici: 23. jan. Miha Debeve, godec, 69 let, vodenica. — Marija Eebol, delavčeva žena, 78 let, pljučni emphysem. Tujci. 25. januvarija. Pri ^lallči: Sehlezinger, Niklas, Krolowsky in Theimer, kupci, z Dunaja. — M. Viranyi, kup. potovalec, iz Budapešte. — D. Ranzinger, ravnatelj, iz Kočevja. Pri Slonu: Adolf Guttman, kup. potovalee, iz Berlina. — Vilj. Fenz, urednik, s soprogo, z Dunaja. — Henrik Bram-nier, kup. potovalec, z Dunaja. — L. Sevar, z Novevasi. — Josip Lorber, inženir, iz Spitala. Dunajska borza. 26. januvarija. Papirna renta po 100 gld.....79 gl. 85 kr. Sreberna „ „ „ ......80 „ 30 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 100 „ 45 „ Papirna renta, davka prosta . . . 95 „ — ,. Ogerska zlata renta 6% . . . . 121 „ 60 „ „ 4% . ■ • . 89 „ 70 „ papirna renta 5% . . . 87 „ 55 „ Kreditne akcije . . . .160 gld. 305 „ 40 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 gld. 110 „ — „ „ avstr.-ogerske banke . . . 849 „ — „ „ Liinderbanke.....115 „ 25 „ „ avst.-oger. Lloyda v Trstu . . 020 „ — „ „ državne železnice .... 317 „ 25 „ Tramway-dru8tva velj. 170 gl. . . 227 „ 25 4% državne srečke iz 1. 1854 . 2.50 gl. 123 „ 50 49«- ........ 1860 . 500 „ 137 „ - „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 170 „ 25 „ ...... 1864 . . 50 „ 170 „ 25 „ Kreditne srečke . . . ■ 100 „ 170 „ 25 „ Ljubljanske srečke . . . . 20 „ 23 „ — „ Rudolfove srečke . . . . 10 „ 20 „ 25 „ Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 105 „ 50 „ ., ., Ferdinandove SOV. „ . . 105 „ - „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . . 104 „ — „ London.......121 „ 30 „ Srebro.......— „ — „ Ces. cekini.......5 „ 71 „ Francoski napoleond......9 „ 63 „ Nemške marke......59 „ 45 „ Tert & Nekrep, trgovina z železnino v Ijubljiiiii, mestni trg št. 10 priporočata stalno, dobro izbrano zalogo iinjl>olj-isofTii Icmotijslcoffji in i>oljotlol-("»Itog^a oi-ortjii, in jsti-ojov, posebno kr-iiioi-t^Kiilc in slaiiioi-oaiiiie Henrika Lan ž a v Mannheimu, kakor tudi drugo najbolje izkušene izdelke; nadalje: Žitno iiice, voz;ove, mani, pliigfo, ti^oi^nl-iiico, covi za vocliijsilco in vocliijnlco samo, Stodlliio. ojjii.jšiva, i>oJurj, (33) posestnik v Smarji p. Celji. PlaisH MM sirop toijsM, izboren zoper kiišclj, liripavost, vrafobol. prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. .")(! kr. Koristnejši nogo vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. I*omMliljcvo (I>orscli) najboljše vrste, izborno zoper hramore, pljučnico, kožne izpustile in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr. Salicilna ustna voda, aromatična, vpliva oživl.ja.ločc, zaprcčl pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, (i. l£. l>l'iv., ne smele bi se v nijeduem gospodinjstvu pogrešati in so se vžo tisočkrat sijajno osvedočiie |ii'i zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženeni želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljaii a 21 kr.; jeden zavoj s C škatljami 1 gl. 5 kr. Kazpošiljava so le jeden zavoj. izvrstna iiomeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo, ITaročila iz dežele izvrš6 se takoj V lekarni i»ri „Mamorogu" Jiil. pl. Triik<)czy-.ia na mestnem trgu v Ljubljani.