377
Naši dopisi.
Iz Gradca 16. novembra. — Včeraj ob 9. uri do poludne otvorilo se je zborovanje c. k. avstrijskega društva pomologov. Natančneje poročilo o teto zborovanji, kolikor zamore zanimati slovenske naše sadjerejce, hočem v kratkem v daljšem članku čast. bralcem podati. Danes naj omenim le v naglici najvažnejše, to je, o zavodu grofa Attemsa v Libenau-u pri Gradcu za sušenje sadja in zelenjade. Ta zavod, s kojim ogledovanjem se je pričelo zborovanje sadjarskega društva, je cela fabrika, v kateri se navdan na tisuče kilogramov sadja in zelenjade posuši. Štiri velikanske sadne sušilnice, napravljene po amerikanskem načinu, neprene-
homa delujejo. Vsaka sušilnica je druge sestave in sicer v ta namen, da bode mogoče po natančnih skušnjah sadjerejcem eno priporočevati, koja se izkaže za najboljo. Sadje v teh sušilnicah posušeno ima skuhano ravno isti okus s svežim, posebno pa to tudi velja od zelenjade, ki deloma vsled kemične pretvorbe v sušilnici še bolja postane. Tudi za lupljenje sadja, rezanje zelenjade iti. imajo posebne stroje, ki delo hitro in čedno izvršujejo. Vse delovanje v tem zavodu je izgledno urejeno in grof Attems ima gotovo velike zasluge, da na svoj račun tako drage poskuse izvaja, ki imajo biti na korist celi Avstriji. Tudi za naše kranjsko sadjarstvo bode ta zavod temelj za umnejše delovanje s sadjem. Posebne koristi pa zna postati za Kranjsko konserviranje zelenjade, katero je možno lahko in dobro prodati. O tem drugič več. Danes in jutri je posvetovanje o spečevanji sadja s posebnim ozirom na gori imenovani zavod, o sadni kupčiji in o organizaciji delovanja na prospeh sadjarstva.
V Krškem 16. nov. (Književno naznanilo.) Knjiga „Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev" je ravnokar dotiskana in zdaj se veže v prav elegantne platnice. Radi tega moral sem ceno za 20 kr. zvišati. P. n. naročniki mi najbolje vstrežejo, ako mi naročnino in poštnino (v skupnem znesku 1 glcl. 30 kr.) po nakaznici pošljejo.
J. Lapajne,
pisatelj in založnik.
Postojina 16. nov. (Izv. dop.) Te dni vrše se pri nas volitve v občinski zastop. V gospodarski odsek volili smo uže v soboto in sicer narodnjake gg.: Miroslava Vičiča z 131 glasovi; Josipa Deklevo z 112; Alojzija Kraigherja z 109. Nasprotni nam kandidatje ostali so v izdatni manjšini, in sicer vjel je gosp. M. Burger 79, gosp. Janez Kraiuer 70, in gosp. France Burger 58 glasov. Tudi namestnika odbornikom gg. Josip Lav-renčič in Peter Kraigher predrla sta z ogromno večino. — Ta dan volili smo tudi odbornika za trg; izvoljen je gosp. M. Viči č. V četrtek, petek in soboto izbrali si bodo posamni trije razredi svoje odbornike, in smelo trdimo,  da le Bog pomore, Postojini v ponos.
Iz Ljubljane. (Shod c. k. avstrijskega sadjarskega dru-stva v Gradci) pričel se je, kakor je čast. našim bralcem uže znano, minulo soboto v Libenau-u tik Gradca. — Shod zbral se je v tovarni, katero je osnoval Henrik grof Attems prav v ta namen, da se tudi pri nas vpelje oni način ravnanja in spečavanja sadnih in zelje-nadnih pridelkov, kakoršnega so v Severno-Nemškem najprej začeli poskušati po izgledu Amerikancev. — V Evropi je temu ravnanju pot pokazala sloveča knjiga v Sanfranciscu živečega Nemca z imenom Henrik Semler, katera je začela izhajati v jeseni leta 1882. z naslovom ;;Die Hebung der Obstverwaitung und des Obstbaues* — Wismar 1882. HinstorfFsche Hofbuch-handlung. — Le memogrede omenjamo, da se je Semler tudi sicer zanimal za gospodarska vprašanja v Ameriki in opominjamo na njegova dela: „Die nordamerikanische Rindviehzucht und Milchwirthschaft" — in pa: ;;Die wahren Ursachen und die wirkliche Bedeutung der nord-amerikanischen Concurrenz".
Semler tedaj nam je kažipot, kako tudi pri nas boljše spečavati sadjerejske in zelenjadinske pridelke, in bližje nas bil je H. grof Attems, ki je dejanska vpeljal ono , kar priporoča Semler. — Posebno za to, ker je grof Attems pri tem shodu sadjerejcev pri delujočih sušilnicah in druzih pripravah kazal in razlagal svoje dosedanje skušnje bil je ta shod jako zanimiv, pa tudi pomenljiv za našo sadjerejo. — Danes in na tem mestu nam ni mogoče na drobno popisati vseh razkaza-vanj v imenovani  tovarni,  omenjamo tedaj samo, da se
je shoda vdeležilo prav pomenljivo število sadjerejcev. V imenu kmetijske družbe kranjske bila sta navzoča gg. dr. P oklu kar in tajnik G. Pire, dalje videli smo gosp. Len čeka iz Boljance, oskrbnika našega graj-ščaka g. Ervina Auersperga, popotnega učitelja za Primorsko g. E. Kramerja, vrednika časnika „Obst-garten", sicer pa še mnogo grajščakov, duhovnikov, kmetov in tudi dve gospe bile ste navzoči. — V tovarni sušile so tri sušilnice, nad 40 žensk je s prav priličnimi stroji lupilo in krhljalo jabelka. V veliki dvorani poleg sušilnic razstavljenega je bilo nekoliko vrst različnega sadja in veliko vrst sodov z različnim lepo sušenim sadjem, in pa, kar je bilo še bolj zanimivo, z lepo posušeno zelenjadjo. Videli smo lepo posušen ostročji fižol, skrhljane kolarabe, ravno tako posušeno repo, zelje, hren, čebulo itd.
Gosp. grof Attems razkazaval in popisaval je vse priprave, je strokovnjaško opisaval prednosti in napake sušilnic te in une vrste, navzoči sadjerejci po-prašavali so ga po tem in onem in omenjati nam je, da je na pr. gospod grof prav odkritosrčno omenjal prvič, da se ima za sušenje rabiti najlepše sadje, da 100 kil sadja pri sedanjih cenah ne sme veljati nad 5 gold., ako se hoče delati brez zgube; konečno pa da imajo posušene zeljenadi za trgovino, posebno za pomorsko in vojaško hrano največjo in najboljšo prihodnost. — V nedeljo poskušali so se posušeni izdelki kuhani pri skupnem obedu — in vsaj strokovnjaki trdijo, da je sadje in zelenjad tako sušena še bolj okusna, kakor pa zelena pripravljena; ima pa na vsak način prednost, da se več let lahko spravi brez škode, in potem proda, kedar je cena najugodnejša. — Prav zadovoljni smo bili tega zanimivega shoda in upamo, da nam obrodi mnogo — dobrega sadu!
v
—  (Škof ljubljanski dr. Jakob Misija) bode umeščen na ljubljansko škofijo dne 8. decembra t. 1. v stolni cerkvi ljubljanski.
(Ošpetni somenj ljubljanski), ki je bil minuli ponedeljek, obnesel se je primeroma dobro. Ljudstva je prišlo v Ljubljano obilo, goveje živine prignalo se je na somenj več, kakor zadnjega živinskega somnja dan, akoravno se z vsega vidi, da so gospodarji naši ple-meno živino uže poprodali, v kolikor so bili namenjeni. Kupčija vrti se zato bolj krog pitane živine, deloma tudi krog molznih krav s teleti, za katere se neprenehoma plačujejo vsaj primeroma visoke cene, vendar pa še ne tako visoke, da bi kupovalcem s tako živino ne ostajal velik dobiček. Konjska kupčga v Ljubljani naravno ni nikdar posebno pomenljiva. Kolikor se priredi lepše konjske živine, poiščejo kupci večidel na domih, ker vedo, da se tako ceneje kupuje. — Tudi druga kupčija bila je precej živahna, ker so kmetovalci uže marsikaj poprodali in se preskrbujejo za zimo.
—  (Imenovovanje sodnijskih uradnikov.) Gospod L. Žužek, okrajni sodnik metliški, premeščen je v Po-stojino; — sodnijski pristav Fr. Trene imenovan je za okr. sodnika v Metliki; — g. dr. Ne man ič imenovan je za pristava okrajne sodnije celjske; — g. St. Go s ti č pa za pristava v Mariboru.
—  {Zanimiva sodnijska obravnava) vršila se je pretekle dni pri deželni sodniji ljubljanski. Tožnik bil je odvetnik dr. Tavčar, zatoženec prof. Šuklje, katerega je bila okrajna sodnija ljubljanska obsodila na 10 gld. globe zarad razžaljenja časti. Vsled pritožeb obeh strank prišla je pravda pred deželno sodnijo. Zanimiva obravnava,  katera je marsikaj spravila na dan,
378
o vzrokih našega „domačega prepira", končala se je s tem, da je bil prof. Šnklje spoznan nekrivega, dr. Tavčar pa obsojen, plačati sodnijske stroške. — Naša sodba o takih pravdah je ta, da se ž njimi dela stvarno cesta neopravičenemu razporu v našem narodu, in da se ž njimi služi našim narodnim nasprotnikom. — Blažena prihodnost bode morebiti žalibog* uže sad rodila takega pogubnega početja!