Poštnina pisčana v aotovfnt MurmonM Cena 1 Din Leto IV. (XI.). štev. 252 Maribor, sreda 5 novembra 1930 »JUTRA« Maja razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri poitntin ček zav. v Ljubljani it. 11.409 V*'i» masažno, preieman v upravi ali po poSti 10 Din. doatavljen na dom pa12 Din Telefon; Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprav«! Maribor, Aleksandrova cesta *t,13 Oglati p« tarif« Oglasa aprejam« tudi oglasni oddal,k Jutra- v ljubl|*ni, Pr*i#mov» ulic« *t. 4 0 krizi v lesni industriji, k' je tudi kriza velikega dela naše Slovenije, zlasti Pohorja in Savinjskih planin ter Oorenjske, je spregovoril te dni na zborovanju naroda v Ogulinu mini-®fer za šume in rude inž. Sernec. Povdaril je predvsem, da kriza v les-industriji in trgovini dejansko obstoja ,v *elo resni meri in prehaja ponekod že v obupno stanje. To velja v enakem ob-®eSu za male in velike žage. Povdaril je GalJe, da je na tej težki krizi nedvomno y Prvi vrsti kriva ruska konkurenca, ta-*°*vani ruski dumping, to se pravi, ker ” sovjetska Rusija vrgla na svetovni r* les po takih cenah, ki niti oddaieč J® krijejo produkcijskih stroškov. To dokazujejo statistični podatki, ki so v J^lstrstvu zbrani. Rusija je vrgla cele ™ ki pa lahko traja še eno ali dve le-**' Vendar bomo mi to krizo lažje prelil!, ker smo obenem agrarna država. ežje bo v industrijskih državah, zlasti v Prihodnjih letih. To vidimo že sedaj na ogromnem naraščanju števila brezposelnih v teh državah. Seveda se pa moramo tudi baviti z iPrašanjem, kako naj krizo v lesni in« 'Atriji omilimo in odstranimo. To pa ni *amo vprašanje ministra za šume in ru-ampak tudi vprašanje ministrov za J^ovino in industrijo, za finance in pro-ret- Vlada razmišlja o tem in v krat-bo sklicala v Beograd anketo celotne fiumske Industrije. Treba se ze-j*Wtl na gotove korake v obrambo na-6 lesne industrije in trgovine. Ako se pa z druge strani tudi čuiejo ""tožbe o nepravilnih šumskih dražbah Podobnih stvareh, je to dokaz slabe Prave in Je treba, da se ljudje proti takšnim pojavom pritožijo. Vlada ™ vsako upravičeno pritožbo upošteva in odpravila pogreške v upravi, ki * končno v vsaki državi najdejo, samo ^ treba dobre volje, pa se Jih odstrani. Čpaj na svetu je že tako, da se najdenj širokogrudni in ozkosrčni uradniki, j acJa pa dela povsod na to, da uradnico gr« narodu po možnosti na roko. da ^ *u<^ na^e*no odkrila* J*vldlra šumskl zakon in je v neka-Viin *°^ah t0 tudi storila. Tudi redila davčnega zakona je na dnevnem Svet posvetovanj vlade in ministrski Je trUv^eva polno upravičenost revlzl-s ’ ”endar pa je treba še počakati, da stj v Praksi vidijo še nove pomanjkljivo-?ak2a'tona’ ^ k° trebalo odstraniti. Kal brezsmiselno bi bilo. vsaka dva Odhod konzula dr. Resla DANES POPOLDNE JE ČEHOSLO VAŠKI KONZUL DR. RESL ODPOTOVAL IZ LJUBLJANE PREKO MARIBORA V PRAGO. LJUBLJANA, 5. novembra. Danes z opoldanskim brzovlakom je odpotoval na svoje nov" službeno mesto v Prago dozdajni češkoslovaški general ni konzul dr. Resi. Na kolodvoru so se pred odhodom vlaka zbrali in se poslovili od splošno priljubljenega zastopnika ČSR. vršilec dolžnosti bana dr. Otmar Pirkmajer, predsednik višjeea deželnega sodišča dr. Rog i-n a, podžupan Evgen Jarc, za Jugo-slovansko-češkoslovaško Ligo direk-tor Rasto Pustoslemšek, generalni tajnik TOJZ dr. W i n d j s c he r, predsednik Zveze industrijcev in ljubljanske borze Dragotin H r i b a r in tajnik inž. S u k 1 j e, ves konzularni zbor z avstrijskim generalnim konzu- lom P1 e i n e r t o m na čelu. upravnik policije dr. G u š t i n, zastopniki umetniških in raznih drugih organizacij ter mnogo narodnega občinstva, zlasti ženstva. Slovo je bilo prisrčno in odhajajoči generalni konzul je po* novno Izjavljal, da mu ostanejo leta, ki jih je preživel v Sloveniji, nepozabno v spominu. MARIBOR, 5, novembra. Z brzovlakom ob 15. Je generalni konzul dr. Resi prispel semkaj, kjer so ga na kolodvoru pozdravili zastopniki Jč Lige, Češkega kluba in drugi in se od njega poslovili imenom Maribora in mariborske pokrajine toplo in z zaliva lo za skrb, ki jo je posvečal Mari-I boru. Za izgradnjo drugega tira Nouska—Zagreb in Beograd — Hiš BEOGRAD, 5. novembra. Na merodajnih mestih se končujejo dela na izdelavi načrtov in proračunov za zgradnjo drugih železniških tirov od Novske do Zagreba in od Beograda do Niša. Ko bodo ta dela končana, bo spregovoril o njih zadnjo besedo eko-nomsko-finančni komitet ministrov, in če bo načrte in proračune odobril, se bo z zgradnjo takoj pričelo. Gradbena dela bodo vodile posamezne železniške direkcije v svoji režiji, Mate-rijal se bo dobavljal deloma iz Nemčije na račun reparacij, deloma iz Češkoslovaške. Za promet na teli progah se bodo uporabljale nove velike lokomotive, ki jih je dobila država na račun reparacij iz Nemčije. dole na dan odkritja spomenika bualežnosti Franclji BEOGRAD, 5. novembra. Povodom odkrtja spomenika hvaležnosti Fran* ciji dne 11. t. m. v Beogradu je minister prosvete Boža Maksimovič Izdal naredbo, da se na dan odkritja v vseh osnovnih, \ meščanskih, srednjih In strokovnih šolah mesto prve ure rednega pouka vrše predavanja o Franciji in njeni pomoči, s katero nas je zadolžila v dobi najtežjega naSega trpljenja. Cilji jugoslovanskega skau-tizma SUBOTICA, 5. novembra. Tukajšnji »Dnevnik« objavlja izjavo starešine beograjske skavtske skupine dr. Brane Ma-Ieša o programu in ciljih skavtskega po-kreta. V prvi vrsti novdarja dr. Malej, da so spremembe programa, sklenjene na letošnji skavtski skupščini v Beogradu, diktirana po potrebah sedanjosti. Da- meseca novelirati davčni zakon. Vendar pa je upanje, da bo tekom dobrega pol leta tudi ta zakon, ki s svojimi določbami težko zadeva tudi lastnike šum in žag in lesno industrijo, revidiran na korist celokupnega narodnega gospodarstva. nes predstavljajo pravila edinstveno celoto. Skavti so organizacija, ki si v prvi vrsti postavlja za cilj načela nacijonai-ne kulture. Ona neguje naše tradicije, čuva nad veličinami naše prošlosti, pri tem pa je po jedru svojega programa za integralno jugoslovanstvo. Vzgojni upliv na skavtske omladinske vrste je ves prožet s tem duhom. Z druge strani je vsaka misel skavta posvečena Bogu, kralju in domovini. Zaklinjajoč se kralja in domovini so skavti najzvestejši in najbolj navdušeni borci za te »voje patronate. Izuoz naših jabolk BEOGRAD, 5. novembra. Glasom statističnih podatkov je bilo minoli teden izvoženih v Nemčijo, Holandijo in Španijo nad 200 vagonov jabolk samo iz okolice Požege, Arilja in Kraljeva, sedaj se pa pripravlja izvoz velikih kontingentov za Avstrijo in Češkoslovaško. Cene so trdne in se gibljejo med 2800 do 3500 Din za tono, Iranko odvozna postaja. Kupci prihajajo na lice mesta in sklepajo direktne kupčije s producenti. MEINL Specljalna trgovina s čajem priredi v četrtek, dne 6, novembra poskusno kuhanje iaja po najnovejšem receptu. Cenjeno občinstvo vljudno vabi, da se te po* skušnje polnoštevilno udeleži. NaS zamorec Vam bo s to slastno pijačo postregel. JULIO MEINL uvoz kave In čaja Gosposka 7. 3168 NOV POLITIČNI BLOK NA BLIŽNJEM ORIJENTU? ANKARA, 5. nov. V političnih krogih Izjavljajo, da bo turški zunanji minister po zasedanju Društva narodov odšel v Italijo, stopil v stik z italijansieo vlado In razpravljal z njo o raznih vprašanjih. Politični krogi pripisujejo tej njegovi po« ti v Italijo veliko važnost in smatrajo, da gze za ustanovitev novega političnega bloka na bližnjem Orijentu S sodelovanjem Turčije. PREOKRET PRI VOLITVAH V ZED. DRŽAVAH- NEW YORK, 5. nov. Volitve v kongres in senat so prinesle preokret v razpoloženju mas v korist demokratom. Izvoljenih je 34 senatorjev, 431 članov reprezentančne zbornice in 32 guvernerjev, Volitve so potekle mirno. Za poduig turizma u Primorju BEOGRAD. 5. novembra. Primorska banoviia je v svoj proračun 1931-32 vnesla dva milijona dinarjev za povzdlgo turizma in hotelske industrije v banovini. Gradili se bodo novi hoteli na Korčuli, Visu, Rab, v Šibeniku, Omlšu in Senju. Vsi tl hoteli bodo zgrajeni s privatnim kapitalom in bodo uživali povlastice novega zakona o hotelski Industriji. Banovina bo podprla gradnjo samo v krajih, ki finančno niso sposobni za velika podjetja. Banska uprava je za povzdigo turizma v celi banovini izdelala ob* širen načrt, ki se že letos deloma izvršuje. ZMAGA ANGLEŠKE VLADE V PARLAMENTU. LONDON, 5. nov. Izpremlnjevalnl predlog konservativne stranke o odgovoru na adreso je bil v spodnji zbornici odklonjen z 28! proti 250 glasovom. S konservativci Je glasovalo 5 liberalcev, za vlado 4, ostali z Llayd Georgem vred so se vzdržali glasovanja. Nova vlomilska družba? Danes zjutraj sta bila policiji javljena z dveh strani vloma: Tekstilna tvomlea Zelenka-Šonskl v Linhartovi ulic! Je Javila, da so bili v noči v tovarni nepo-zvanl in neznani gostje, ki so odnesH krog 1700 Din denarja In nekaj platnai tudi avtomobilska delavnica Pergler-Friedau v Mlinski ulici je prijavila vlom. Podrobnost« Se niso znane, ker policijski oj gani oba slučaja še prcislkujejo-Težka nezgoda krovca. Pri Luplnškpvih v KoSakih so popravljali včeraj streho. Dete je vodil 46Jetal krovec Anton Kocbek. Vsled vlage mn je na strehi spodrsnite ln A. Kocbek J« padel s strehe, Pri padcu sl je zlomil desno nogo pod kolenom ter sl nalomit nekaj reber. Takoj pozvani reševalni oddelek je ponesrečenca odpremll v splošno bolnico. Pri astmi ln boleznih srca, pral bi pljuč, škrofulozi In rahltlm, povečanja ščitne žleze in postanku goli« je uravnava delovanja črevesja % uporabo naravne »Franz Joselove« grenčice velik« važnosti. Kliniki svetovnega slovesa W opažali pri jetičnih, da v začetku Mesni porajajoče se zapeke ponehavajo a pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak bol* nik boji. »Fran* Joseiova« grenčiea m dobi v vseh lekarnah, drogerijah ta 9* cerijskih trgovinah. I Stra« & JW5>'-’Wcl/» V P l' F D V ! K j;trj Nekaj načelnih misli k novemu ljudskemu Štetju SLOVENSKO POJMOVANJE NARODNOSTI. — NACIJONALNI LJUDSKEGA ŠTETJA. — POPISOVALCI. POMEN Po odredbi vlade se že po vsej državi vrše priprave za novo ljudsko štetje, ki se bo v kratkem izvedlo. Bilo bi odveč govoriti o pomenu tega štetja, dovolj je, če opozorimo, da je to najboljši in najlepši način, da ugotovimo naš razvoj v prvem desetletju urejenega samostojnega državnega življenja. Naš razvoj glede porasta števila prebivalstva v celoti ter v posameznih pokrajinah, krajih in mestih ter razvoj v smislu nacijo-naliziranju našega življa v onih perife-ričnih ozemljih, kjer so stoletja ali vsaj desetletja delovali močni tuji politični, kulturni in gospodarski uplivi. Med ta periferična ozemlja štejemo, seveda, tudi naše na severni slovenski meji. Novo ljudsko štetje nas bo matematično natanko poučilo ali in v koliko in kje smo napredovali. Da se pa pri novem ljudskem štetju ne bodo napravile napake, ki se kaj rade delajo povsod in še posebno pri nas, se nam zdi že sedaj potrebno opozoriti na nekatere važne momente. Kakor znano, so ljudska štetja v bivši Avstriji bazirala na tako zvanem »občevalnem jeziku«, v novi Avstriji se vodijo po »političnem prepričanju«, v Italiji na primer pa po državljanstvu, kateremu se eventualno doda še »drugi jezik«. Mi Slovenci smo pa vedno stali na stališču, da je za določitev narodnosti posameznika vedno in edino merodajno pokolenje. Po naše se narodnost tedaj ne da menjati, kakor se n. pr. lahko menja državljanstvo ali pa občevalni jezik. Za nas je človek, ki je slovenskega pokolenja, sin slovenskih staršev — Slovenec. Ako velja za nas v navadnem življenju ta edino pravilna definicija narodnosti, potem mora, seveda, veljati tudi pri ljudskem štetju. Nikakor tedaj ne gre, da bi kakega Potočnika, Matežiča ali Slavca, ki je rojen ali po pokolenju doma n. pr. na Dravskem polju, v Halozah ali kje v Savinjski dolini šteli za Nemca, pa naj bi sicer tudi sam trdil, da je German. Za nas je in ostane Slovenec, kajti sicer bi si kdo lahko prav tako izmislil, da je Hotentot, Culukafr ali celo Kitajec. Ko bi ga za takega pri ljudskem štetju vpisali, bi to pač ne bi lo niti pravilno niti resno. Pod nobenim pogojem tedaj ne moremo nikomur, ki je slovenskega ali slovanskega pokolenja, priznati, da je Nemec, Madžar, Italijan ali kaj drugega. Ugotovitev narodnosti pri ljudskem štetju je namreč izredno velike važnosti, kajti na njej sloni nebroj posledic Tako bi n. pr. nezavedni, sicer pa po pokolenju pristni Slovenci, ki bi se pri ljudskem štetju vpisali za Nemce, na tej osnovi in na podlagi manjšinskih pravic lahko zahtevali, da se morajo za njihove otroke osnovati nemške manjšinske šole. Na ta način bi take šole mogli dobiti v kaki Ribnici na Pohorju, kjer je nemška stranka svoječasno dobila 110 glasov kljub temu, da tam ni niti pet Nemcev. Ne glede na to pa bi se tudi nemška narodna manjšina lahko preko noči povečala na pomembno višino, če prav bi jo po večini tvorili člani sloven ske krv< in pokolenja. Popolnoma isto ka- velja za Nemce na bivšem Štajer skem in Koroškem, velja tudi za Madžare v Piekmurju. Za Nemca ali Madžara bi se tak človek smel vpisati samo tedaj, če bi dokumentarično uradno dokazal, da so bili njegovi predniki zares pristni Nemci ali Madžari in ne Slovenci ali Slovani. V tem smislu se mora tedaj Izvesti novo ljudsko štetje in zato se smejo za popisovanje določiti samo taki ljudje, ki so svoje narodno prepričanje in svojo tozadevno neomadeževanost temeljito izpričali. Ljudje brez narodne hrbtenice za to delo niso. Vsako nasprotno postopanje bi pomenilo, da se sami odrekamo pravic osvobojenja in zedinjenja v svo ji lastni državi. mariborsko gledališče REPERTOAR: Sreda, 5. novembra. Zaprto. Četrtek, 6. novembra ob 20. uri »Sveti plamen«, ab. B. Kuponi. Petek, 7. novembra. Zaprto. Sobota, 8. novembra ob 20. uri »Aleksandra« ab. A. Kuponi. Ptujsko gledališče. Pondeljek, 10. novembra ob 20. uri »Aleksandra«, Gostovanje maribor. gledališča. Iz gledališča. V četrtek, 6. t. m. se bo ponovila po daljšem presledku zanimiva in globoka drama iz povoijnega življenja »Sveti plamen« za ab. B. in kupone. — V soboto, 8. t. m. pa se bo pela priljubljena opereta »Aleksandra«, ki je Dri vseh svojih dosedanjih vprizoritvah izborno zabavala občinstvo. Prihodnja operetna premijera v letošnji sezoni bo v nedeljo, 9. t. m. ob 20. uri. Vprizorila se bo Audranova zelo zabavna in melodijozna opereta »Lutka«, kt jo prištevajo h klasičnim operetnim delom. Opereto režira g. Djuka Trbuho-vič, ki bo pel tudi glavno tenorsko partijo. Dirigira g. Herzog, v vlogi lastnika tvornice lutk Hilarija bo nastopil kot gost g. Harastovič, v naslovni vlogi bosta alternirali gdč. Udovičeva in Barbi-Čeva. Prvo gostovanje mariborskega gleda-Hžča v Ptuju se bo vršilo v pondeliek, 10. t. m. ter se bo vprizorila ob tej priliki moderna šlager opereta »Aleksandra«, ki se odlikuje po ?elo zabavnem dejanju ter temperament^, mestoma celo operni muziki. V tej opereti bo prvič nastopil v Ptuju bivši prvak beograjske operete, sedaj član maribor. gledališča g. Djuka Trbuhovič, ki bo pel tudi glavno tenorsko partijo. Nastopi ves operetni ansambl, zbor in štatfstarija- Kljub temu veljajo navadne operne cene. Gostovanje se vrši le v primeru, če bo Hedahšče razprodano do sobote. 8. trn. Železniške legitimacije za upokojence, inualide in njih rodbine Finančna direkcija razglaša: Vsi upO' kojenci in njih rodbine, katerim so bile izstavljene železniške legitimacije leta 1926 in jim bo torej potekla petletna doba koncem tega leta, se vabijo, da jih po možnosti vrnejo do 30. novembra finančni direkciji, odseku za računovodstvo v Ljubljani. Da moremo izposlovati od direkcije državnih železnic nove železniške legitimacije, naj se prošnjam priloži slika, 10 Din v gotovini in zadnji knjižni izpisek plačilne nakaznice. Železniške legitimacije pa, katerim koncem tega leta še ne bo potekla petletna doba, naj se predLže za podaljšanje omenjenemu uradu do 15. decembra 1930. Prošnje za legitimacije, predložene po navedenih terminih, se bodo mogle vpoštevati šele po novegi letu. Tekom leta vložene prošnje za izstavitev novih legitimacij^ se pa ne bodo predlagale direkciji drž. železnic posamezno, ampak le skupno in največ dvakrat mesečno. Take prošnje naj se torej pravočasno vla gajo, ne pa šele takrat, ko se legitimacije že rabijo. Končno vabimo vse upokojence in upokojenke, da prilagajo v bodoče vsem morebitnim reklamacijam, vlogam in prošnjam v pokojninskih zadevah tudi zadnji knjižni izpisek plačilne nakaznice ali pa navedejo vsaj številko likvidacijskega lista, ker se na ta način omogoča hitrejše in lažje poslovanje. Grajski kino. četrtek TANGO LJUBEZNI Willy Forst Sokol, Hoče je prestavil predstavo »Čudežne gosli« od 2. na nedeljo 9. t. m. Vršila se bo ob £ pop. v dvorani Sokolskega doma v Hočah. V M a r 1 b o r u, dne 5. XI. 193& ■iiiiiiiiiiiiiiii "'nnrr-in- Tiriniii ................................. fflarihmgki m dnemi drobii Novi vodja mariborske carinarnice, carinski inšpektor Stevo Rafajlovič je iz Šibenika prispel v Maribor in včeraj nastopil svoje novo mesto. Dosedanji vodja, carinski inšpektor Dragutin Bog-nar, ki je 10 let služboval v Ljubljani in Mariboru in si v obeh mestih pridobil splošne simpatije, nastopi svoje novo mesto pri fin. direkciji v Zagrebu. Za zgradbo ceste Reka—Sv. Areh. Dne 19. t. m. bo pri tehničnem oddelku sreskega načelstva za Maribor levi breg ob 11. pismena ofertalna licitacija za prevzem del pri zgradbi nove banovinske ceste Reka—Sv. Areh. Proračun je odobren v iznosu 735.075.40 Din. Nove kredite za regulacijo Mure v iznosu 453.370 Din je odobrilo ministrstvo za zgradbe in se bo z zadevnimi regulacijskimi deli takoj pričelo. Učiteljski upokojenci iz Maribora in okolice se zberejo v četrtek, dne 6. novembra v gostilni gospe Koštomaj v Mlinski ulici na običajne družbene pogovore ob 15. uri. Dolžnost vsakega učiteljskega upokojenca je, da se oglasi med svojim stanovskimi tovariši (cami) vsaj enkrat v mescu. — Stoloravnatelj. Na rednem občnem zboru J. a. d. »Triglav« v Zagrebu, ki se je vršil 25. oktobra, se je novo izvoljeni odbor sledeče konstituiral: predsednik Gulič Vlad., cand. med.; podpredsednik Kladnik Joža, cand. for.; tajnik Križ Arnold, stud. ing.; blagajnik Brinar Miran, cand. for.; knjižničar Perhavc Stojan, stud. ing.; gospodar Tonejc Stane, cand. ing.; odbornik b. m. Šuškovič Viktor, cand. for. Revizijski odbor: Rebec Dimitrij, abs. iur. in Brezigar Danilo, abs. med. Častni sod: Goričar Joža, abs. iur., Vodeb Vlado, cand. mere. in Bogataj Bogomir, cand. iur. Sv. Lenart v Slov. gor. Naš Sokol priredi v nedeljo, dne 9. L m. Martinov večer. Ta prireditev, ki je vsako leto prav dobro obiskana od :r-žanov in okoličanov, bo letos prav zanimiva. Na sporedu je namreč velezabav-na veseloigra »Gospod svetnik«. Državni in sokolski praznik 1. decembra bo proslavilo naše društvo s telovadno akademijo. Nastopili bodo vsi oddelki. Vse priprave vodi smotreno br. načelnik. Delo v telovadnici, ki je tudi sicer vse leto živahno, se je sedaj še podvojilo. Prepričani smo, da bo akademija v vsakem oziru dostojno in pomembnosti dneva primerno uspela. Grajski kino. četrtek TANGO LJUBEZNI Willy Forst Na slabo stanje državne ceste Maribor —št. in smo že ponovno opozarjali. Tudi nam je znano, da so orožniške postaje napravile tozadevne predstavke. Cesta je polna kotanj, skrajno neprijetnih in škodljivih i za avtomobile i za druga vozila. Neprestano se povzročajo lastnikom vozil velike Škode. Včeraj so se na dveh avtomobilih polomila peresa. Kdo povrne to škodo?! In zakaj se pristojni organi dižavne uprave ne zganejo, da bi te nedostatke odstranili ali vsaj pojasnili, zakaj tega ne store?! Saj je vendar ta cesta med najvažnejšimi prometnimi žilami naše države! Zakaj mirno dopuščamo, da pišejo o stanju ceste tudi avstrijski listi — seveda tendencijozno —, pa se ne zganemo, da bi to obmejno cesto spravili \ red?! Za fotoamaterje. -Foto-tovarna Perutz priredi v torek, de 11. t. m. ob 20. uri. v Zadružni gospodarski banki pod okriljem Zimsko-sportega odseka SPD Maribor-Ruše zanimivo poučno predavaje pod naslovom »Domače in' zimske fotografije«. Brezplačne vstopnice se dobijo v vseh foto-trgovinah in drogerijah. Stoletnico smrti Petra Petrovič Njegoša, velikega črnogorskega vladike-pesnika, so slavili 31. m. m. v Cetinju, kamor so iz cele Črne Gore prispele množice naroda. Po spominih cerkvenih slovesnostih v samostanski cerkvi so se vršile velike narodne slavnosti, pri katerih je nastopalo tudi pevsko društvo »Njegoš«, ki stoji pod pokroviteljstvom Nj. Vel' kralja. ■■■i RT O Grajski:; Danes zadnjič: Sedem vragov. Od četrtka dalje: TANGO LJUBEZNI 100% nemška filmska opereta. Willy Forst. Fee Malten, Paul Otto in vsi igralci iz filma »Dva srca v *A taktu«. Union: Od danes torka dalje: 100% nemški govoreči in zvočni film: TRENUTEK SLABOSTI Liane Haid, Lucie Englisch. Poskrbite si sedeže v predprodaji. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19, 21. uri: ob nedeliah in praznikih ob 15.. 17., 19 in 21. nri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI ffiP ©L® KIMO V soboto 8. in v nedeljo 9. novembra: KOMEDIJANTSKA LADJA Veliki nemi film. Laura La Plante. Joseph Schildkraut. Znižane ceneL wsm®m Poplava na progi Pragersko—Maribor in plazovi v Slovenskih goricah! Potniki, ki so prispeli z jutranjimi vlaki v Maribor, kakor tudi kmetje, ki so davi se napotili na mariborski trg, pri' povedujejo, da so vse nižje ležeče V°‘ krajine v predelu med Poljčanami—Slov. Bistrico—Pragerskim—Račami do Spodnjih Hoč pod vodo. Cela pokrajina naliči na veliko jezero. Vsled zadnjega deževja so narastli podeželski potoki, W so prestopili svoje bregove. Mesto#3 so tudi ceste poplavljene. Slična poročila dobivamo iz območja Pesnice, ki s svojo nerfegulirano strugo povzroča pra' vi strah vsem poljedelcem. Onim, ki & niso pospravili svojih pridelkov, kako! ajde, koruznice, krompirja(!) in rep* odnaša poljske sadeže, drugim pa zetfl' Ijo... Na travnike, ležeče ob razvodjih' pa naplavlja prodec. — Iz jareninskega kota (Vukovski dol) nam poročajo 0 težkih zemeljskih plazovih celo 113 manj bregovitih posestvih. Prizadeti P°' sestniki so se obrnili na bansko upravo nujno pomoč, da se preprečijo pr®” teče katastrofe od plazov, ki ogrožajo stanovanjske hiše in gospodarska P°’ slopja v tem predelu. — V ožji mariborski okolici pa se je pokazal zopet fl®' srečni Meljski hrib, raz katerega se ie sprožilo na več krajih precej »melja‘> vendar brez resne nevarnosti za pro* met. Malo poplavo smo imeli nocoj v mestnem parku. K & so se grablje ribnika pred kanalom za' delale z listjem, je voda zastala in izstopila iz ribnika. Defekt je pa bil naglo odstranjen. Plesna šola Sokola Maribor-matica se začne v četrtek, 6. t. m. ob 8. v m®' li dvorani Narodnega doma. Vaje bodo vsak torek in Četrtek od 8. do 10. P«-*' jave se sprejemajo pred vsako plest0 uro. * Grajski kino. četrtek TANGO LJUBEZNI Wil1y Forst Koncert »Drave« 8. XI. 1930 Union ob 20. uri. 3146 Cercle fraucals. Odbor opozarja vse člane društva 1 vse prijatelje glasbene umetnosti n“ koncert gospoda M. Puglja, solista koncertov Pasdeloup v Parizu, ki bo Pel petek 7. t. m. v kinu Apolo nekaj sanjo* spevov sodobnih francoskih skladateljev. Naj nikdo ne zamudi redke ’ da nekoliko spozna tudi to stran ne francoske umetnosti. Začetek od - ' uri. _ TRENCHOATI, f površniki, hubertuspiašči, usnjeni kože, pliši, snežni čevlji, snežni Sk0*' galoše, kakor tudi razno mariufakt blago na obroke. ORNIK. Maribor* j roška cesta 9. * V M a r i b o r u, dne o. XI. lydO. Mariborski V £ C K R N I K .Infra Stran 3- Oblastne šale študentov tragikomični doživljaji mlade zakonske dvojice in njenih SORODNIKOV TER PRIJATELJEV. 0 švedskih študentih se pripovedujejo številne objestne šale, najbolj znani Pa so vsekakor po svoji šaljivosti študentje iz Upsale. Naravnost klasična je Postala prigoda o menici za 130 milijard mark, ki so jo poslali v izplačilo nemškega reparacijskega dolga tedanjemu angleškemu ministrskemu predsedniku Lloydu Georgeu. Nedavno tega pa so napravili novo objestno šalo, ki je izzvala splošen krohot, deloma pa tudi razburjenje in veliko ogorčenje. Stvar pa je bila sledeča: V najboljšem hotelu v Upsali se je vrnila svatbena pojedina, ki je bila zelo skrbno pripravljena. Mladoporočenca in vsi svati so bili naravnost sijajno razpoloženi. Vse je šlo gladko od rok. Ko pa Po pojedini moralo priti na vrsto či-tanje brzojavnih čestitk, se je pokazalo, da ni prišla niti ena brzojavka. Nikdo ni tega razumel. Nastala je mučna zadrega ter ugibanje o vzrokih te neuljudnosti sorodnikov in prijateljev. Da se stvar takoj pojasni: V sosednji s°bi je imela skupina študentov kroka-rijo. Zavžili so velike množine alkohola- prepevali in zbijali vse mogoče in nemogoče šale ter dovtipe. Prav tedaj so opazili pismonošo, ki je imel s seboj Približno 50 brzojavnih čestitk za mladoporočenca ter mu jih odvzeli in od-nesli s seboj. In med tem, ko sta ženin to nevesta v mučni zadregi čakala na brzojavne pozdrave, so študentje v sosednji sobi odprli brzojavko za brzojavka, jih slovesno prečitali, se glasno krohotali in delali najrazličnejše dovtipe na ra2un mladih zakoncev ter njihovih sorodnikov in prijateljev. Seveda ni manjkalo niti neokusnih namigavanj. Ko so se študentje naslednjega dne t0Pet iztreznili in se spametovali, so Videli, kako neumnost so napravili in ^ takoj odposlali vse brzojavke na pra- vi naslov, seveda brez opravičila, pač pa poleg njih krasen šopek svežih cvetlic. Stvar bi bila sedaj v redu in neumna *a'a študentov bi bila pozabljena in od-PuŠČena, da se ni zgodilo še nekaj huj- šega. Pokazalo se je namreč, da so študentje, ko so krokali in čitali dotične brzojavke sorodnikov in prijateljev mladoporočencev, na vsako takoj sestavili in odposlali tudi odgovor, kar je izzvalo pri sorodnikih radi čudne vsebine velike proteste. Študentje so namreč osebno poznali celo vrsto odpošiljateljev brzojavk: njihov poklic, značaj in tudi razmere. Dovolili so si zato na račun mladih poro-čencev silno objestne šale. Tako so nekemu bogatemu in obenem silno skopemu veletrgovcu imenom mladoporočencev odgovorili na njegovo čestitko, da bi ravnotoliko tisočakov, kolikor besed je znašala njegova brzojavka, mnogo več zaleglo. Neki zakonski dvojici, ki ne živi vedno v najlepšem miru, je bilo odposlano zagotovilo, da se bo mlada dvojica skušala ravnati po njihovem vzgledu. Enak odgovor na brzojavno čestitko je prejela tudi neka zakonska dvojica s številnimi otroci in druga, ki je brez otrok. Neko zelo staro žensko so študenti v brzojavnem odgovoru vprašali brezobzirno, ali je odposlala svoje čestitke iz tega ali onega sveta. Neki neporočeni prijatelj mladoporočencev je bil dalje nedvoumno pozvan, da naj stopi kot tretji v zvezo, neka prijateljica neveste pa je bila vprašana, ali ne bi bila pripravljena, da prevzame mladega ženina po štirih tednih kot starega. Tašči so študentje na njeno brzojavko svetohlinsko odgovorili, da bo njen obisk ob vsaki dnevni ali nočni uri dobrodošel, očetu neveste pa so jedrnato odpisali, da je največji bedak v Upsali in okolici. In da je bil dosežen vrhunec objestnosti, so študentje poslali brzojavko tudi babici s prošnjo, da naj se zanesljivo zglasi pri mladoporočencih že naslednjega dne. Sicer ni mogoče jamčiti, ali je bila vsebina dijaških brzojavk res taka, vsekakor pa poročajo švedski listi, da je formulacija vsebine izzvala pri sorodnikih mladoporočencev silno poparjenost in razburjenje. Ogromen daljnogled Na Perkinsovem observatoriju v De-'a\vare (država Ohio v USA) so nedavno končali zadnja dela v zvezi z instalacijo ogromnega daljnogleda, takozva-neSa reflektorja, ki je tretji največji te yrste na svetu. Perkinsov observatorij je ustanovil ubogi profesor matematike “iram Mills Perkins, ki tekom pol stoletja svojega dela na univerzi v Ohio r.i tole! večje plače ko 1800 dolarjev letno, . ‘ ie pa vse svoje prihranke in ob svoji smrti oddal univerzi znanstveni labo-torij v vrednosti 300.000 dolarjev. Observatorij stoji v odprti pokrajini, kakih 5 milj južno od mesta, in tisoči in tisoči obiskujejo. Zakaj Perkins je stavil po-Soj, da mora biti zavod stalno dostopen °bčinstvu. Od lanskega leta oskrbuje observatorij mladi astronom s havard-pe univerze Harlan Trne Stetson. De-!° na instalaciji ogromnega daljnogleda le trajalo skoro tri polna leta. Ogromna je urejena električno, vse se suče in 8*blje na pritisk na gumbe. V$e do najmanjše podrobnosti je izdelano na pod-a£i neštetih znanstvenih poskusov. Odkritosrčen kandidat Njujorški listi poročajo o beli vrani ^ed ameriškimi kandidati za kongres. V dlstriktu države Oklahoma kan-. ^'fa častivredni T- B. Williams, ki ;e *dal na volilce proglas, v katerem praded drugim: »Sem sicer registriran kot demokrat, J^didiram pa neodvisno. Vseeno je 'rpi osebno, ali me bo kdo volil ali ne. Nisem prohibičnik, vendar ne pijem, ^ 111 Popolni abstinent. Ne verujem pa, ^ bi bilo pitje nekaj nenravnega. Jaz Piiem samo iz sledečih razlogov: ** Ker je današnje žgan:e zelo slabo: Ker mu je cena previsoka: i. • Ker me po njem boli glava in izgu-0lrti tek. Dokler pa ne bo dozdajni prohibični zakon ukinjen, sem za to, da naj vsak sodnik, vsak porotnik in vsak sodni uradnik položi prisego, da še ni napravil prestopka proti 18. dodatku niti pri Volsteadovemu zakonu tekom minulega leta, kdor bi pa ne prisegel, ne sme ura-vzelo iz rok pijancev. Prohibični zakon vzelo iz rok pijacev. Prohibični zakon je bil — kakor mnogi drugi zakoni — narejen za črnce in mnoge siromašne belce. Ne verujem, da bi bilo nravno in v interesu treznosti, da bi delavca zaprl napiti šerif, da bi ga sodila pijana porota in obsodil napiti sodnik in da bi ga odvedli v zapore napiti stražniki in čuvali v zaporih napiti nadzorniki.« Če ta kandidat Williams nima drugih dobrih lastnosti, eno vsekakor ima: odkritosrčen je! Suetouna pristanišča u Europi Svetovna pristanišča imenujemo one luke, ki imajo letno nad 10 milijonov net-to ton blagovnega prometa. Že od dobe pare dalje tekmuje petorica svetovnih pristanišč za prvenstvo Evrope: Ant- werpen, Rotterdam, Hamburg, London in Liverpool. Zanimivo je tozadevno vprašanje: kdo opravlja ta ogromni promet. V največjem evropskem pristanišču v Londonu popolnoma prevladuje domače britansko ladjevje, ki vrši isto nalogo v skoro absolutni meri (na eno tujo ladjo, ki odpelje tovor v tujino, pride 14 britanskih) v Liverpoolu. Obratno pa daleko prevladuje tuja ladijska tonaža v Antwerpnu in Rotterdamu. V Antwerpnu je razmerje med belgijsko in tujo tonažo obratno kot med britansko in tujo v Liverpoolu, v Rotterdamu pa opravlja promet s tujino trikrat toliko tuje brodovje, kot domače holandsko. V Hamburgu je razmerje med prometom tujega in nemškega bro-dovja prilično enako, z malo nadmočjo Nemcev. V zvezi s tem je tudi značaj prometa posameznih svetovnih pristanišč. Promet britanskih pristanišč je popolnoma v britanskih rokah, v Hamburgu večinoma v nemških, medtem ko je promet Ant\verpna in Rotterdama v rokah držav, ki preko teh dveh pristanišč izvažajo in uvažajo blago v lastna, politično tuja gospodarska ozemlja, v nemško WestfaIijo in Porenje in v francosko Loreno. Nemško stremljenje' pa gre vedno močneje za tem, da se izvoz in uvoz Westfalije in Porenja usmeri na Bremen, ki je na tem, da vstopi vsak čas v vrsto svetovnih pristanišč. Na istem položaju, da se uvrsti med svetovna pri-staišča, je največja luka ob Sredozemskem morju, Marseille. Radi političnega in gospodarskega razmerja med Belgijo in Francijo pa ne gre dvig Marseilla na škodo Antwerpna, ampak na račun industrijskega dviga južne Francije in gospodarskega razvoja francoske Severne Afrike. Job. Šport Rezultat letošnje svetovne žetve ceni svetovna statistika mednarodnega kmetijskega zavoda sledeče: žetev v 16 evropskih državah je dala 256 milijonov met. stotov pšenice (napram 252 mil. v ji. 1929 iu 159 mil. v 1. 1928); severno-! ameriške Zed. države so dobile 324 milijonov met. st. pšenice (305 mil., odnosno 406 mil.). Lanske rezerve so znašale 1. julija tl. 70.4 mil. met. st. v Zedinjenih državah in 30.4 mil. met. st. v Ka-inadi. Avstralija je imela 1. avg. presežka v pšenici 10.6 mil. met. st. Sokolsko smučarstvo. Tehnični odbor JZSS je razpravljal na svoji zadnji seji o smučarskem delu v sokolskih vrstah. V savezni upravni od-obr je bil odposlan g. Bajželj, v smuško-telinični odbor g. Česen, namestnik g. Podgornik. Na seji se je sestavil pravilnik, ki predpisuje, kako naj se sestavljajo smuški odseki v sokolskih društvih in navodila za delovanje v zimski sezoni. Prednjaška šola v Mariboru, ki se ie udeleži 52 delegatov vseh žup, bo imela pod vodstvom nastavnikov JZSS 14 dnevni smuški tečaj. Mednarodne zimsko-sportne tekme, ki se bodo vršile na Bledu in Bohinju, pripravlja JZSS z vso vnemo. Dogotov-Ijeni so že veliki plakati ter sta se vršili že dve poluradni konferenci radi teli tekem. Program in podrobnosti objavimo prihodnji teden. Redna gl. skupščina plavalnega saveza bo 30. novembra v Beogradu. Samostojni predlogi članov morajo biti do 25. novembra predloženi upravnemu odboru saveza. Zbor nogometnih sodnikov, sekcija Ljubljana, službeno. Po sklepu n. o. sekcije se naroča vsem izvenljubljanskim sav. sodnikom, da pošiljajo odslej sodniška poročila o tekmah »priporočeno« na dosedanji naslov sekcije. Za poročila, ki ne bodo poslana »priporočeno« in jih sekcija ne bo prejela, odgovarjajo pošiljatelji. V vsakem takem slučaju bo dotični sodnik primoran nadoknaditi tudi izgubljeno takso. Tajnik. Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo, dne 9. t. m. se bodo vršile pokalne tekme LNP in sicer po sledečem redu: ob 5^14. SK Svoboda:SK Železničar in ob %15. ISSK Maribor :SK Rapid. Obe tekmi bosta na igrišču SK Rapid. Vstopnina za pokalne tekme je sledeča: stojišča za dijake Din 5, za člane klubov proti izkaznici Din 8 navadna stojišča Din 10, sedeži pa Din ^15. Službujoča odbornika gg. Fischer In Jančič. Mladinska tekma SK Rapid:SK Železničar se preloži na 23. november. Tajnik. Centralna kurjava. Pavlovič si ogleduje stanovanje, ki se mu ponuja v najem. — Kje pa je tista centralna kurjava, o kateri je bilo govora v oglasu? = Tu, prosim! — Pa to je vendar navadna železna peč?! = Seveda, pa stoji ravno sredi sobe! Moderni Ikar. Staroveška bajka pripoveduje o Ika-ru, ki je hotel s krili poleteti v nebeške višine, pa je žalostno končal. Tak moderni Ikar je član italijanskega Aerokluba Luigi Oliveri iz Genove. V »Popolo d’ Italia« piše ta Oliveri, da se mu je posrečilo razrešiti problem malega letala, pritrjenega na ramenih. Izumitelj je priglasil patent v vseh državah in bo šel sedaj v Rim, kjer bo pokazal model svojega »monoplana« ministrstvu letalstva. Celi letalni aparat tehta 30 kg, ima krila 6 m dolga in mal motor 5 konjskih sil. Največja brzina bo 60 kilometrov na uro. Seveda je treba čakati na praktični rezultat poskusov: Seveda! Dva parvenija, obogatela vsled konjunkture, sta šla na potovanje, kakor se ; spodobi za bogataša. V Parizu sta se j ustavila pred spomenikom Ludvika j XIV. in opazovala na njen* številke 1638—1715. »Kaj bi neki to pomenilo?« 'vpraša prvi. »To je gotovo njegova telefonska številka,« razreši uganko dru-ls' Velika zaloga kuhinjske posode. Hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. — Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Herkules«, la aluminijeva litoželezna In posteklena posoda. — Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. — Tehtnice za kuhinjo in mero-preizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokrogle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita. deske za testo in valjarje. —Likalnike. — Razne oblike za vsakovrstno pecivo. — Kutije za špecerijo in dišave. — Kotličke in šibe za sneg. — Solnike, kangle za mleko, cedila za juho, čaj, testo in salato. — Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. — Samovare »PhBbus« in druge vrste. ■— Škafe o-krogle in ova'ne. — Lonce za kuhanje perila in perilnice. — Jedilno orodje in žlice vseh vrst. — Jedilne servise iz porcelana raznih izpeljav. — Kuhinjske garniture iz kameftine in porcelana. — Krožnike iz porcelana in kamenine. — Umivalne garniture In vse vrste steklene robe ter pletene košare in cekarje. Obče znana speci-jalna trgovina s kuhinjsko posodo A. Vicel se nahaja sedaj samo v Gosposki ulici Št. 5. XXX Pletenine, vse vrste po meri in okusu ter vsa popravila izvršuje hitro in točno po najnižji ceni mehanična pletarna Javornik 'jašniška uL 2. Maribor. XXIV Dvosobno stanovanje na Aleksandrovi cesti blizu glavnega kolodvora se proti odškodnini zamenja z enakim stanovanjem v II. okraju. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Dvosobno stanovanje 600«. 3151 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam. Istotam na prodaj dobro ohranjena moška obleka in suknja. Vprašati med 12. in 16. uro v Puškinovi ulici l'1/l. 3154 Boljša družina da hrano dnevno za Din 15. Vsaki dan kompot. Naslov v upravi Usta. 3164 K zelo dobri trgovini v Mariboru se sprejme starejša kom-panjonka z 10 do 15,000 Din- Ponudbe pod »Varno naložen denar« na upravo »Večernika«. _______________________3163 Iščem starejšo gospo ali gospoda z osebno pravico za gostilno. Vpraša se v Jelačičevi ulici št. 12 pri mizarskem podjetju. 3162 Dobre sobosllkarske pomočnike rabim. Franc Ambrožič, Grajska ulica 3. 3161 Višješolec-glmnazijec bi rad inštruiral nižješolca v vseh predmetih, tudi v francoščini. Ponudbe pod »Inštruktor« na upravo Večernika. 3160 Dva dijaka sprejmem na stanovanje. Nekrepova ulica 6/1. vrata 4. 3168 potrebujete, ko pridete domov, da se odpočijejo Vaše noge, in zjutraj, ko vstanete iz gorke postelje, da se ne prehladite. Preskrbeli smo vse naše prodajalne z veliko množino po nizki ceni, da se more z njimi preskrbeti vsa rodbina. Prodajamo Hoške čevlje za dom............................................... Ženske čevlje za dom OtrOŠke čevlje po velikosti, od Din 19*» do Hoške iz toplega sukna z usnjenim podplatom Zenske iz toplega sukna z usnj. podplatom . Otroške visoke, iz toplega sukna z usnjenim podplatom od št 19—24 , , , , od Št. 2S—28 . . . . od št 29-34 Sobo in črkoslikanle, vedno nainoveiši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franio Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astorla«, X Llnoleum, zavese, blago za pohištvo, vse sobne garniture, žimo, afrik, volno, kupite najceneje pri F. Novaku, Maribor, Slovenska ulica 34, 3156 Gojzerce, nepremočljive ima najceneje v zalogi Brzopotplata. Tattenbachova ut št. 14. XXXVII. Gramofone nooravlla precizno le rn& hanifina delavnica JUSTIN GUSTINČIČ. Maribor, Tattenbachova ulica 14. Istotam velika izbira naj' boljših gramofonov znamke »Columbia« in gramofonskih plošč. 6Qž Avtomobilisti in motociklisti pozor! Kupujem rabliene avto- in motopla-šče. Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. 3039 Razglednice iz Maribora 180 umetniških posnetkov v lastni Izdaji, papirnica Novak, Gospcska ul. 9. Tudi za preprodajalce. XXXV Premog Peklenica 4750 kalorij, brez smradu, žlindre ln kamenja, malo pepela. Din 38,— franka. B. Guštin, Cankarjeva 24. 3053 Sadno drevje Angleško in češko sukno sukno za Dtpšče Jabolke, hruške, šlive, črešnje, orehe Itd. dobite v Drevesnici JOSIP ROSENBERG, MARIBOR. Tržaška cesta št. 64. Brzojavi: Rosenberg, Maribor. Telefon interurban št. 23—01. 3140 ZAHTEVAJTE CENIK! pralni baižun Vzamem dva gospoda al! dijaka na hrano It* stanovanje. Naslov pove uprava »Ve-černika«.___________________________3000 Spalne sobe, politlrane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Ale-ksandrova c. 48. 310" Mehka spalnica pobarvana, zelo poceni na prodaj-Strossmajerjeva ulica 10, mizarstvo. barhente kakor tudi vsakovrstno manufakturno blago kupite najceneje prj X«1V. frečkoPihlar Maribor, Gosposka ul 5 Zdravnik Dr. FR. DELAK Je začel ordlntratl $ 4, novembrom: 9*—-12. ——— 2,-—4, KOROŠČEVA UL. 2/1. J VOKU narib o Vsak dan, dokler ie še zaloga {veže dospelo Pralni barhent mtr Ji Din 7*50 Dobro češko sukno mtr Ji Din 69'— Velour za ženske plašče mtr Ji Din 55'— Ne zamudite prilike. Dnevno od 9.—12. in od 2.-5. ure Zulel, fazani, morske ribe od Din 23— w k« naprej, kakor kreol, ščuke, llnjake, fogoše Itd. L. UHLER, MARIBOR delikatesna trgovina In stojnica na Glavnem trgu. Zahtevajte povsod „Večernik“! ________________________________________ Mala Konaord! »Jutra« v LJobUsnl: predstavnik izdajatelia la aredaiki FRAN BROZOVIČ v Maribora. Tiska Mariborska Uskarna 4 d, oredstavnlk STANKO DETFJ> V Mcrtbora. 'SSm 1- ............... .. HfbifFdraff VFFFVVTf 7