PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE . TRST četrtek 9. junija 1949_ leto V . Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TAKO bomo v nedeljo volili: Poštnina plačana v gotovini , i oz /100A\ Spedizione' in abbon. postale otGV. 1«3Q \iAAO) Besnica se ne more izbrisati (Včerajšnji govor tov. Regenta na koprskem radiu) V nedeljo 12. t, m. boste šli na 'olitve, da izvolite svoje občinsko predstavništvo. Te upravne volitve, .1 ”‘so n*P drugega nego spletka vojske okupacijske uprave in reakcionarnih skupin in ki bodo izvede-e Pred političnimi volitvami, so Protidemokratične in viden poizkus, a se prejudicira politični položaj a področju A Tržaškega ozemlja, potrdilo tega je tudi dejstvo, Je voja**fa okupacijska vlada «pisala te upravne volitve, šele se je prepričala, da se napredne oemokratične sile, ki so bile svoj-. ? združene v Slovansko-italijan-1 antifašistični uniji pod vod-vom Komunistične partije, ne mojo udeležiti volitev strnjene. Re-cionarne skupine so ob podpori jaške okupacijske uprave dolgo najtežjih napak nekaterih komunističnih partij. Tisti, ki v Trstu in drugje branijo graditev socializma v Jugoslaviji, branijo torej stvarnost, resnico, ki se sicer lahko zanika, ki pa se ne more izbrisati. Zato branijo idejo kakor tisti, ki branijo socialistično izgradnjo drugih držav ljudske demokracije. To znači, da imamo v Trstu dve skupini, ki zagovarjata isto idejo, isto stvar, ki se borita za iste skupne ideale. Ce je zadeva tako, znači, da bi obe skupini popolnoma lahko združeno korakali, da bi lahko imeli eno samo skupno organizacijo in da bi se bili, če drugega ne, udeležili volitev strnjeni, združeni, z eno samo listo kandidatov. Kakor je znano, je Slovansko - italijanska ljudska Slovansko-italijanshi ljudski fronti v Trstu Kandidatka Ljudske fronte tov. Tončka Čok in tov. Voj o v Lonjerju na uspelen volivnem zborovanju Klerikalci ,SDZ, trojke, pogajanja z „liiunto‘6 in dr. l/esel fin/ Klerikaln° krilo Agnelettov Qi strani nagega lista, potrjuje s ie e SDZ, katerega letak objavljamo na tem letakom v glavnem vse, kar Je J • ----' 1 J - ^ . V. W .. t, w IH, (/OC, K.U I kale V0]ni zloč-inec Magarnovič na razpravi v Postojni Kleri. s t„LP’'aVR0’ da nimai° nobenega opravka s tajnim vodstvom SDZ, Pr 2: ?f ° čet0’ 5 špijonažo itd. Kričijo, da niso nič vedeli na s/v?„- 0 delovanju Branka Agneletta, ki ga poročilo o omenjeni dni razpravi takole opisuje: «Ko se je Branko Agneletto konec decembra 1947 vrnil iz “®a, Je obtoženemu Izjavil: «Treba je samo povedati, katere-sa komunista je treba odstraniti, pa bo odstranjen. Imamo že hrm ojki’ ki aktivno delata. Važnejše funkcionarje KP v Trstu “omo odvedli. v neko vilo, kjer bodo kot talci, hkrati pa bodo 1 dati podatke o delu KP»- Za šefa te policijske čete so uremagaii Antosijeviča Edvarda,ki je hkrati eksponent Glušičeve-sa obveščevalnega centra in član ameriške policije». Tudi i za_pogajanja dr. Vesela z «Giunto» niso klerikalci «ntc ve- j j. !jvyu.juuju, ui. veseia z tl». Poročilo pravi o tem takole: ... ^a sejah tajnega odbora SDZ pa so razpravljali tudi o oaelovanju z italijansko «GIUNTO» in drugimi šovinističnimi irankami za skupno borbo proti demokratičnemu gibanju v stu; pogajanja z «GIUNTO» pa je vodil dr. VESEL». *-asa pripravljale in delale na tem, razbijejo napredne demokratične s]le. in danes še nadalje delajo, po-uužujoč se svojih agentov v vrstah demokracije in v vrstah delavskega razreda na tem, da bi to razcepitev Poglobili in jo napravil’ po možno-hajnb v korist skusin reakcije n tieofašizma. loda čast za iz\*edbo te cepitve v Vfstah napredne demckracije gre oesrečni I resoluciji informbiroja Proti Komunistični paitiji Jugosla-VlJe in tistim, ki so v omenjeni resoluciji končno našli cakršno koli oda zaželeno opravičil#, da sprožijo 'n da nadaljujejo eno oj najsramot-Pejših kampanj obrekovanja in natolcevanja proti Savni KP ugoslavije in proti vsemu, kar je ostalo združeno z osvobotilno borbo narodov Jugoslavije. Konunistična Bart‘ja Jugoslavije je bil* krivično Obtožena dejanj in napak, ki jih ni napravila. Tisti, ki jim je bila resnično pri srcu strnjenost naprednih demokratičnih sil Trša in deškega razreda, bi bili p-av lahko Pfišli v Jugoslavijo in se tam prebičali, da so bile obtožbi Inform-Iroja proti KPJ in da osanejo na-adne klevete. In tisti, k so se v rstu in drugje postavili na stran Komunistične partije Jugislavije, se ls°. Postavili ne proti Sovjetski v*ži, ne proti komunisiini partiji ne proti Stalinu, p® pa proti *ivici, proti klevetam b za res-n*co. Za resnico, ki je, ostane in J°ra ostati osnovni tem/tj teorije n naukov marksizmateninizma, omunizma, ki mora zmagati in ki 0 nedvomno zmagala bdi proti ovetam Informbiroja it njegovih •lesnikov v Trstu. V Jugoslaviji se gradi socializem ’ hitrejšem ritmu kakor v drugih ržavah ljudske demokrati je. V Ju-*°slaviji se vodi borba troti kula-*0r" mnogo bolj in bolje kakor v ,seh drugih državah ljurtke demo-"fncije. Državna oblast n Jugosla- je trdno v rokah delovnega JUdstva. Industrija in triovina sta ■Jugoslaviji nacionaliziana. Na Ss* se v obliki obdelovalnih za-rUg organizirajo kolektiva kme-'Jsha podjetja. Ali res verjamete, * bi vse to lahko naprtili izda-“alci socializma, da bi se vse to ahko delalo pod vodstvo^ trocki-itov? ce bi to bilo res, bi bilo tre- * najti, izmisliti si nove čeprav hsurdno teorijo, da bi dokjzali, da .°c>alizem lahko zgradijo tl|Ji izda-J*lci socializma. Naravno, da obrekovalci in kle-*biiki išpj zanikajo graiitev so-.'aiizma v Jugoslaviji. Dri gače ne 1 mogli opravičiti svojt borbe Br°*i socialistični državi. Poda za- dejstva, da se kakj resnica *aniha, ta zaradi tega še ne pre-,*ha biti resnica. In če ,« res, in res, da se v Jugoslaviji pod vod-‘Vom KPJ gradi sociali)*«!, se je reha vprašati, kakšni so torej vz-k0,!h zaradi katerih se nekatere j0|hunistične partije Inbrtnbiroja n ljudje, ki se nazivajo iomuniste, dan, es borijo z vsemi najaodlejšimi ^edstvl hartj) klevet proti Komunistični ha t. i Jugoslavije, pod vodstvom ere se gradi socializem Ta kara-”s,,Ja obrekovanja in n^olcevanja Broti KPJ in proti narototn Jugo-'av'Je je ena največjih krivic v todovini političnih borb in ena fronta svojčas stavila skupini od «11 Lavoratoren predlog v tem smislu. Skupina «11 Lavoratoren, t. j. Vidalijeva skupina, je odbila ta predlog, ki bi bil nedvomno prvi korak, da se znova izvede ona enotnost demokratičnih šil in sil delavskega razreda v Trstu, katere so te sile tako potrebne. Treba pa se je vprašati, iz kakšnega vzroka je Vidalijeva skupina odbila predlog Slo- PARIZ, S. — Slovansko-italijan-ski ljudski fronti» Jugoslovanski izseljenci iz Francije, med katerimi se nahaja veliko število izseljencev iz Julijske krajine, izražamo naše simpatije in solidarnost s programom Slovansko-italijanske ljudske fronte v borbi proti tujim imperialistom za demokratizacijo Svobodnega tržaškega ozemlja. Želimo popoln uspeh demokratičnih sil na občinskih volitvah Svobodnega tržaškega ozemlja. Ob tej priliki obsojamo frakcionaško Vidalijevo grupo, ki pod krinko resolucije I. B. razbija metno demokratično fronto slovenskih in italijanskih antifašistov, v Trstu. S svojo izdajalsko politiko Vidali in njegovi služijo tujim imperialistom in italijanski reakciji za revizijo mirovne pogodbe in za priključitev Trsta Italiji. Pozivamo vse iskrene in poštene demokrate Tržaškega ozemlja, da volijo kandidate Slovansko-italijanske ljudske fronte, kateri so dosledni borci za. izvojevanje demokratičnih pravic tržaških delovnih množic. Živelo slovensko-iialijansko bratstvo, skovano v. težki narodno-osvo-bodilni borbi pod vodstvom maršala Tita! Centralni odbor ♦ društva Jugoslovanov y. Franciji a^ratstvo - jedinstvos Včerajšnjega volivnega zborovanja Slovegsko-italijan-ke ljudske fronte v Lonjerju na katerem sta govorila tov. Vojo iri tov. Tončka Cok se je 'udeležilo vse • lonjersko prebivalstvo, ki je hotelo slišati besedo doslfidnih borcev za pravice tržaškega demokratičnega ljudstva. Na zborovanje je prišla tudi skupinica Vidalijevih pobalinov, z namenom, da bi zborovanje z žvižganjem in kričanjem preprečila, kar ji pa ni uspelo. Zborovanje je otvoril domačin tov. Leo Pečar, ki je takoj nato dal besedo tov. Voju, katerega je zbrano ljudstvo navdušeno pozdravilo. Tov. Vojo je pričel svoj govor s-podrobno označbo določbe 345, njenih krivic in senčnih strani ožigpsal je metode anglo-ame-riškega/ imperializma ki ni hotelo razpisati toliko časa volitev, pa se je za to odločilo sedaj, ko je vi- uprava razpisala upravne volitve, vemo danes vsi, da gre tukaj za poizkus plebiscita priključitve Trsta k Italiji. Slovansko italijanska ljudska fronta je edina med 12 političnimi strankami na Tržaškem ozemlju, ki stojj dosledno na braniku določb mirovne pogodbe, to se pravi na stališču, ki ga povsod brani in zagovarja tudi Sovjetska zveza. Zato se ne smemo čuditi, da nas tudi vse stranke najbolj napadajo. To je samo dokaz, da smo na pravi poti, da je naša borba pravilna. Isti razlogi, ki usmerjajo italijanske stranke, da nas napadajo, u-smerjajo tudj Vidalijevo frakcijo, da se z vsem besom zaganja v naše borce, nas kleveta in bljuje proti nam ostudne laži. Sam Vidali je izdal vsa demokratična načela, izdal je borbo za pravice delavskega razreda izdal je borbo za pravice slovenskega ljudstva; dokaz zato nam je njegov poziv za sprejem enojezičnih osebnih izkaznic, dokaz zato nam je tu- (Nadaljevanje na 6. strani) Udgoi/nr Višinskega ua izvajanja zahodnili ministrov Danes bodo razpravljali o pogajanjih izvedencev glede njujorških sklepov o Berlinu vansko-italijanske ljudske fronte, Morda ni več res, da enotnost jači? I delo, da je nastal v demokratičnem —--------------------------— — ..... j tržaškem gibanju razdor, ki ga je (Nadaljevanje na f>. strani) j povzročil Vidali, Četudi je vojaška PARIZ, 8. — Na današnji seji zunanjih ministrov je Višinski, ki je predsedoval seji, odgovoril včerajšnjim izvajanjem ' treh zahodnih ministrov. Pri tem je poudaril: Berlin je bil razdeljen na dva dela in to dejstvo je treba upoštevati. Ameriški predlog, na podlagi katerega naj bi dali vsakemu od štirih sektorjev enako predstavništvo v organizmu, ki naj bi izvedel volitve y Berlinu, bi koristil zahodnim državam in zato ga sovjetska delegacija ne more sprejeti. Omejitev pravice sindikalnih organizacij in drugih političnih skupin, da predložijo svoje kandidate, pomeni zmanjšati možnost berlinskemu prebivalstvu, da ima svoje, predstavništvo. Zahodne države ne upoštevajo pri tem gospodarskega vidika občinske skupščine, pač. pa samo političnega. S tem da Acheson zahteva ukinitev čl. 36 začasne berlinske ustave, ki se nanaša na nadzorstvo ko-mandature, zahteva, naj sg občinski uprav; pridrž^ cela vrsta kompetenc. Obstajajo vprašanja, ki so preveč važna, kakor n. pr. oskrba Berlina, da se komandatura ne bi bavila z niimi. Nadzorstvo mora uresničiti stalno in življenjsko sodelovanje med organizmom višje in nižje stopnje. Borba FLRJ za socializem je sestavni del borbe mednarodnega proletariata Višinski je tudi izjavil, da so zahodne države uvedle namesto načela soglasnosti v svojih vašing-tonskih sporazumih sistem na podlagi finančnih prispevkov posameznika, kar gre v izključno korist ZDA. Nato je poudaril da predlaga sovjetska delegacija vzpostavitev komandature in magistrala na podlagj ustave iz leta 1946. Višinskemu so nato odgovorili Acheson, Schuman in Lord Hen-derson, ki je nadomeščal Bevina, ki je odpotoval v London. Vsi trije so napadli načelo soglasnosti. Nato so že nekajkrat govorili Acheson, Schuman in Višinski in na koncu je Acheson predlagal, naj se jutri razpravlja o pogajanjih, ki jih sedaj vodijo v Berlinu izvedenci štirih držav v zvezi z izvajanjem njujorških dogovorov o ukinitvi omejitev prometa med zahodnimi področji in Berlinom. Q tem bodo razpravljal; na jutrišnji seji. Vrodsednik nemške gospodarske komisije na sovjetskem področju je izjavil: Ce ne bomo uspeli kmalu skleniti dogovora o obnovitvi medeonske trgovine, bomo prisiljeni skleniti trgovinske dogovore z drugimi državami, da omogočimo izvoz naraščajoči proizvodnji in da zadostimo potrebam industrije našega področja. Iz Berlina pa poročajo, da stavka, ki so jo organizirali s pomočjo okupacijskih oblasti v zahodnih sektorjih Berlina j in ki je paralizirala železniški promet med Berlinom in zahodnimi področji, ustvarja vedno težji položaj v zahodnih sektorjih Berlina. Na kongresu sindikata kmetijskih delavcev je poudarit Djuro Salaj vlogo jugoslovanskih sindikatov, ki skladno z naprednimi silami svetovnega sindikalnega gibanja delajo za utrditev svetovne sindikalne enotnosti - l/si poizkusi oviranja FLRJ pri socialistični izgradnji so se razbili ob življenjski stvarnosti v državi BEOGRAD, — 8. Na drugem kongresu sindikata kmetijskih delavcev je predsednik glavnega odbora Zveze ES Jugoslavije Djuro Salaj izjavil, da so kmetje lahko ponosni nad dosedanjimi uspehi, tako v dobi gospodarske obnove države kakor tudi v dveh letih in pol načrtne obnove. Glade trditev, da se v Jugoslaviji ne vodi pravilna politika na vasi. je Salaj izjavil: «Ali je lahko zgrešena taka politika, ki je korenito odpravila velika zemljiška posestva, ki je odvzela vsem sovražnikom ljudstva pravico do lastnine in ki je brezplačno razdelila zemljo kolonom in revnim kmetpm? V Jugoslaviji vsi vedo, da je ta politika KPJ pravilna, ker je f/ interesu delovnih množic ter v nasprotju z interesi zemljiških vele-posetnikov. Medtem ko Jugoslavijo kritizirajo, puščajo na Madžarskem veleposestnikom 200 ha zemlje vsakemu in sedaj ti veleposestniki izkoriščajo revne ljudi na deželi in kmetijske delavce, od katerih je na Madžarskem veliko število brez dela. V CSR so izvedli agrarno reformo, ki je zajamčila zemljiškim veleposestnikom 50 hektarjev zemlje in je prisilila koristnike agrarne reforme, da plačajo zemljo bivšim lastnikom v vrednosti dveh letin. Jasno je, da se «kritika# proti Jugoslaviji ne nanaša na tako imenovano zgrešeno politiko Jugoslavije. Gre za borbo proti socialistični izgradnji v Jugoslaviji. In ravno zaradi tega so njihovi poizkusi, da bi nas ovirali pri naši socialistični izgradnji, na področju industrije in poljedelstva, o-stali brezuspešni, ker so se razbili ob naši življenjski stvarnosti- Neobhodno potrebno jc — je nadaljeval govornik — da se vkore-nini v zavesti fn srcu slehernega jugoslovanskega delavca globoka ljubezen do mednarodnega proletariata in da se v njem razvije čut pondsa zaradi dejstva, da smo sestavni in neločljivi del protiimpe-rialističnega bloka. Jasno je treba dokazat; delavcem, da borba Jugoslavije za zgraditev socializma ni samo borba za lepše življenje jugoslovanskih narodov, pač pa da je sestavni del borbe, ki jo vodi mednarodni proletariat proti imperialističnim netilcem vojne. Bliža se kongres Svetovne sindikalne zveze. Pojasniti je treba delavcem važnost te organizacije, najmočnejše na svetu, njeno vlogo in njeno važnost v borbi za pravice delavskega razreda, za mir in demokracijo v svetu. Ožigosati je treba razbijaške poizkuse agentov anglo-ameriškega imperializma, ki imajo nalogo razbiti svetovno sindikalno enotnost. Hkrati pa je treba opozoriti na vlogo jugoslovanskih sindikatov, ki skladno z naprednimi silami svetovnega sindikalnega giba- nja, ki ga vodijo sovjetski sindikati, delajo za utrditev svetovne sindikalne enotnosti. Ofenziva proti Kantonu KANTON, 8. — Vladni predstavniki so izjavili, da je demokratična vojska pod poveljstvom generala Lingiao zopet začela z ofenzivo v smeri proti Kantonu. Nekateri oddelki so že prišli v pokrajino Honan. Iz obveščenih krogov javljajo, da je da danes iz Kantona odpotovalo 40 uradnih osebnosti nacionalistične vlade v Cunking, da tam organizirajo preselitev vlade iz Kantona. Pekinški radio je danes ostro napadel britanske oblasti, ki upravljajo britansko kolonijo v Hong Kongu. Komentator je med drugim izjavil: ((Britanska politika v Hong Kongu pomeni izzivanje za kitajsko ljudstvo, ki gre po poti zmage. Resnica n Jugoslaviji prodira v svet BEOGRAD, 8. (Tanjug) — Nekatere sovjetske radijske postaje so začele zadnje dni motiti oddaje beograjskega radia. To preprečuje v nekaterih državah sprejem oddaj beograjskega radia, ki oddaja informacije o notranji in zunanji politiki Jugoslavije. S tem v zvezi objavlja danes «Borba» članek pod naslovom: ((Takšne metode uporablja Inform-biro, da ohrani molk o resnici glede Jugoslavije«. V članku piše: V Sovjetski zvezi se zavedajo, da resnica o Jugoslaviji vedno bolj prodira v svet kljub protijugoslovanski gonji. Zato se med drugim poslužujejo tudi tega nevrednega sredstva z edinim namenom, da izolirajo množice in da preprečijo širjenje resnice o Jugoslaviji, o naporih za zgraditev socializma in o borbi za pravilne odnose med socialističnimi državami. Ker ne morejo zamašiti ušes ljudem, ki se zanimajo za resnico o Jugoslaviji, skušajo na ta način zadušiti glas, ki se širi po etru. Kaj misli VU s kandidaturo tov. Štoke Na protestno pismo tov. Stoke Franca, nosilca kandidatne liste Slovansko-italijanske ljudske fronte in na protestno pismo Slovansko-italijanske ljudske fronte same gen, Gaitherju, generalnemu ravnatelju za civilne zadeve še vedno ni nikakršnega odgovora. Zato se upravičeno vprašamo, ali mislijo merodajne oblasti popraviti krivico, storjeno tov. Stoki z brisanjem njegovega imena z naše kandidatne liste. Od dneva volitev nas ločijo samo še trije dnevi. Zato je zadnji čas, da se VU zgane in odredi ponovni vpis tov. Stoke na kandidatno listo. m BEOGRAD, 7, (Tanjug) — Zunanje ministrstvo FLRJ je 7. junija izročilo madžarskemu poslaništvu v Beogradu noto, v kateri poudarja, da je bilo na procesu v Novem Sadu ugotovljeno, da je član madžarskega poslaništva v Beogradu Karpati organiziral vohunsko mre. žo glede položaja v Jugoslaviji. Podobno protizakonito delovanje so vodili funkcionarji madžarskega poslaništva v Beogradu Erdei, Ist. van, Kurt-Falvi Fridies in Sebok Sandor. Delovali so tudi proti sedanjemu redu v Jugoslaviji. Jugoslovansko zunanje ministrstvo odločno protestira proti delovanju o-menjenih članov madžarske delegacije in smatra omenjene funkcionarje kot nezaželene v Jugoslaviji ter zahteva, naj v 48 urah zapustijo Jugoslavijo. Volivna zborovanja Slov.-ital. ljudske fronte DANES; V PADRIČAH ob 20.30 Govorita tov Bole in Kapun. Na PROSEKU Govorita tov. Dekleva in Petronio. V ZGONIKU Govorita tov. Stoka in Budin. V DRAGI ob 20.30 Govorita tov Husu Milan in Spela. Na KATIN AR! Govorita tov. Renko in Janka. JUTRI; V GROPADI ob 20.30 Govori tov. Vojo. V BAZOVICI ob 20.30 Govorijo tov. Hreščak, Janka in dr. Daneu. PRI DOMJU ob 20 Govorita tov. stoka in Laurenti. PRI Sv. ANI (Valmaura) Govorita tov. Petronio in Ravbar. „Atto di sottomissione e di incondizionata adesione ai Regime" Ernesta Radicha, predsednika Zveze enotnih sindikatov Fotografija originalnega pisma, ki ga je pisal fašistični kvesturi Vi-dalijev kandidat Gombač-Gombacci, v katerem izjavlja, da je «cittadino italiano e fascista integro, che e profondamente radicato nelTintimo dell’animo...», je brez dvoma zelo hud udarec za Vidalijevo frakcionaško vodstvo. Ta ((fedele jnilite deiiTdea FascisUut je namreč ne sa. mo član vodstva Vidalijeve OF, temveč tudi predsednik Vidali je ve-ga in Bidovčevega «odbora za zaščito slovenske ljudske kulture» (kaj bi dejal Ferdo Bidovec, ki so ga fašisti ustrelili v Bazovici, ko bi vedel, s kom hoče njegov brat šči- ile danes ob 13 važen govor v italijanščini na radiu Trst I. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii JUTRI bo na radiu Trstih ob 13. uri važen govor v slovenščini POSLUŠAJTE! .t/ncicuCor-t Cvetke iz vo livne PODPREDSEDNIK RIMSKE VLADE NA TRGU UNITA’ Sinoči je govoril na trgu Unita liberalec Giovanninelli. Spričo njegovega visokega položaja v Italiji pa je imel tako malo poslušalcev, da sploh ni važno, kaj je povedal. Sicer pa si lahko mislite sami. «0, Italia del mio cuore«. Pred cerkvijo pri Sv. Jakobu pa so imele fašistične MISI že drugo volivno zborovanje, ki je kakor prvo poteklo zelo mirno. Fašistični govornik je hotel biti duhovit in je dejal, da bo razpravljal o komunizmu, pri čemer je blatil Sovjetsko zvezo in države ljudske demokra. cije ter slavil «anti-antifašizem» in «antidemokracijo», kar jg dovolj, da jim vojaška uprava verjame, da niso fašisti in da ne spadajo pod tisti paragraf proglasa št. 2, ki prepoveduje fašistične organizacije. Na trgu Garibaldi, trgu Goldoni in trgu ex Malta pa so bili demo. kristjanski, republikanski i-n esul-ski shodi, od katerih je bilo na esul-skem komaj 50 ljudi, kljub temu da esulov po Trstu kar mrgoli. VIDALI LAZE V SKEDNJU Sinoči je bil Vidali v Skednju, kjer je med drugim dejal, da «eric-ca di Tito« v tej predvolivni borbi sploh ne omenja Marshallovega pla* na in atlantskega pakta, kar pomeni, da smo mi za Marshallov plan in za atlantski pakt itd itd. Vsem pa, ki so brali naš volivni program, jc prav tako kakor VidaHju same-inu zelo dobro znano, da stoji borba proti Marshallovemu planu in atlantskemu paktu v našetn ''■olivnem programu na prvem mestu. Toda, saj smo že vajeni, da je Vidalt-jevemu frakcionaštvu in razbija-štvu podlaga laž. In prav zato je vse njegovo početje zapisano neslavnemu koncu kakor vse tisto, kar temelji na lazi. Dejal je dalje, da jim mi očitamo, ker so poklicali italijanske govor-nike. Tudj to ni res! Mi jim očitamo le to, da so ti italijanski govorniki v svojih govorih na Vidalijevi liniji, ki vodi na prikrit način k priključitvi Trsta k Italiji ali pa so celo povedali kakšno laž kot n. pr. na žalost sam senator Terracini, ki je dejal, da je Sovjetska zveza ovirala zahteve Jugoslavije po Trstu, kar pomeni, da je ovirala tudi borbo tržaškega delovnega ljudstva za priključitev k Jugoslaviji. Samo to očitamo Vidaliju in njegovim govornikom iz Italije in nič več. ker smatramo, da je KP Italije edina demokratična sila v Italiji in prav zato nag omenjene izjave članov KP toliko bolj ogorčajo. Glede Vidalijevih laži, da Jugoslavija grada socializem s šterlina-mi in dolarji, pa vsi Tržačani (in Vidali sam.) prav dobro vedo, da to ni res, zato tudi o tem ne bomo z njimj polemizirali. Pika, taliteuantu ponovni vpis tov. Štoke na našo kandidatno tisto! titi slovensko kulturo!), ki ima nalogo razbijati kulturno in prosvetno delo. SIIPZ in blatiti Jugoslavijo. Kaj je mogel storiti Vidali po vseh teh odkritjih tako čiste in sijajne fašistične preteklosti njegovih pajdašev v vodstvu? Odgovor beremo v včerajšnjem njegovem glasilu kjer pravi, da bo abando Babiči tožil zaradi obrekovanja. Ves članek pod tem naslovom pa je seveda zopet prepoln izrazov kot: «dc. linguenti politicii>, ubanda crimina-le», «atto canagliesco» itd itd. Koga bo tožil Vidali? Odgovor: «Glj au-tori di questo libellon, (tdibello» je namreč tista brošunca s fotografijami sramotnih originalnih pisem Vidalijevih voditeljev, ki so jih p i. soli kvesturi in drugim), ki jih on namreč «pozna», ker ni tako «nepo. šten» kot «Primorski dnevniku. Ti avtorji so namreč ((dirigenti della cricca di Tito di Trieste». Te «dirigente» pa je Vidalijevo glasilo v zadnjih 12 mesecih tako podlo in nesramno zmerjalo, posebno v člankih, ki jih je napisal Vidali sam, da bi bili ravno mi listi, ki bi Vidalija in njegovo glasilo lahko že tisočkrat tožili zaradi ob. rekovanja, kajti Vidali nima za vse psovke, ki nam jih je izdelil, prav nobenega dokaza in bi bila on in njegovo glasilo prav gotovo tudi tisočkrat obsojena. Toda mi smo šli preko vseh teh psovk, ker nam ni do tega, da bi napadali nekoga osebno, temveč nam gre za načelno borbo in razčiščevanje nastalih proble. mot>. Sele ko je Vidalijevo glasilo začelo naoadati naše kandidate, češ da so fašisti in da so pristaši hjud. ske fronte imperialistični agenti, pri ’ .t, ct&i ja, /cjMišia, /fviA. ^oZCvwtoLMt. ^ JU, s*«*, JJu. fiJM* yJtA, /L, jJ, /mvos /zjta’ /L. , jv xU, -ne- /aJ Ut /ht juutAt, /mm, JU*o^vu, jptt/Ch, JU M^ > JU/ fAottj/;«/(,£, lo+vr j Vao.d' jv jsCovrvvrvU, aU, ia z*vMt — kakor je dejal sinoči Vidali v Skednju — so «furiosi» Vidali in njegova frakcija, kajti dejstva so dejstva. Mi namreč ni smo krivi, da so Gombač, Radich, Malalan in drugi pisali n% kvesturo in drugam takš- na sramotna pisma, da jih je se sram. Lahko jim le svetujemo, zapustijo svoja vodilna mesta jih prepustijo drugim, ki imajo sto preteklost. Prav je namreč, se končno ugotovi tudi to, ker tako bo lahko vsakomur jasno, ljudje s sramotno preteklostjo morejo voditi delavskega giba pošteno in dosledno na revolui nami protifašistični in protlim rialistični liniji. Le tako bomo razumeli, zakaj J1--, ®r- Radich. ki je sedaj pr sednik Zveze enotnih sindikat taksno oportunistično in likvidni sko sindikalno politiko, ko pa je zmožen napisati nismo, katerega tografijo objavljamo danes iz 1 brošure iz katere smo posneli t Gomoačevo pismo včeraj. Sedaj nam je torej tudi razum JFri ?«.*%«4«4-'A*♦ ‘ “ “ ------------- _____ ******* * <>•» 11 IM« »itii 4 • » « V-*«***. 1«»M- __________________ 1» «««-•«««« ,«.*c ».-..-v** .**.-- X *«MV sffc (D Na dan volitev, vredno gres is hiše, ugotovi, če imaš votivno potrdilo, osebno izkaznico ali pa kateri koli drugi dokument, ki je izdan od organa javne oblasti in opremljen s fotografijo-POMNI! Brez volivnega potrdila ne boš smel stopiti na volišče in še manj glasovati! Brez osebne izkaznice ali pa drugega dokumenta s fotografijo bos smel glasovati, samo če te pozna kdo izmed članov volivne komisije. Volišče,to je dvorana,določena za glasovanje, je razdeljeno na dva dela V prvem delu se smejo zadrževati volivci, v drugem delu pa člani volivnega urada, zastopniki Uandidat-. n Ih list in volivec, ki je pristopil, da glasuje. Ko stopiš pred predsednika volivnega urada, mu izroči vo-livno potrdilo, od katerega bo odtrgal kupon, ter mu predloži osebno legitimacijo ali dokument s fotografijo. Nato boš dobil kopirni svinčnik in glasovnico, ki mora biti podpisana od enega skrutinatorja in nositi pečat volivnega urada. Ko si vse to prejel, pojdi v kabino, kjer boš neovirano in neopazno glasoval. Kako boš glasoval? Za kandidatno listo Slovan-sko-italijanske ljudske fronte glasuješ tako, da prekrižaš peterokrako zvezdo, ki je na glasovnici za tržaško občino na šestem mestu, zadnja v levem pravokotniku. S tem da si prekrižal peterokrako zvezdo, si oddal svoj glas kandidatni listi Ljudske fronte. Toda vsak volivec ima pravico oddati Se preferenčni glas kandidatom tiste kandidatne liste, za katero je glasoval. Kaj so preferenčni glasovi? Preferenčni glasovi so oni glasovi, ki jih odda volivec posameznim kandidatom liste, za katero je glasoval. Komu boš oddal preferenčni glas? Preferenčni glas bos dal onim kandidatom liste, za katero si glasoval, ki uživajo tvoje zaupanje in od katerih pričakuješ, da bodo najdosledneje in najbolje zastopali koristi delovnega ljudstva in slovenskega naroda v občinskem svetu Kako boš oddal preferenčni glas? v sredini glasovnice za tržaško občino so štiri pikčaste Orte, v drugih občinah cone A bosta le dve pikčasti črti Na te pikčaste črte napišeš priimek in ime onih kandikatov, katerim hočeš oddati preferenčni glas. Koliko preferenčnih glasov smeš oddali? Za tržaško občino smeš oddati največ štiri preferenčne glasove■ Lahko oddaš pa samo enega, dva ali tri glasove. Nikakor pa ne več kot štiri■ V drugih občinah lahko oddaš največ dva preferenčna glasova, lahko pa samo enega. Ko si prekrižal peterokrako zvezdo in napisal ime in priimek onih kandidatov, katerim želiš oddati preferenčni glas, prepogni glasovnico, jo zalepi, pojdi iz kabine in izroči glasovnico ter svinčnik predsedniku volivnega urada. Na ta način si glasoval za listo Ljudske fronte in oddal preferenčne glasove. Razume se, da bo tvoj glas za kandidatno listo veljaven, čeprav ne oddaS preferenčnih glasov, ker oddati preferenčne glasove ni obvezno za veljavnost glasovnice. Volivci, pazite na sleparje! Volivce opozarjamo, da v teh dneh pred volitvami hodijo nekateri zlo-namerneži po stanovanjih in se predstavljajo kot občinski uradniki ter zahtevajo volivna potrdila s pretvezo, da so potrebna popravka Pri tem odtrgajo kontrolni kupon o opravljenem glasovanju in na ta način uničijo vrednost volivne iz-kaznice. Zaradi tega opozarjamo vse volivce, naj bodo previdni in vsak tak primer takoj javijo na najbližjo policijsko postajo. Na tržaškem gradu je odpifu razstava ljudske umetnosti (Mostra d’arte popolare), otvorjena ob pri. liki nekega nPrvega julijskega kongresa o folklori». Val/ilo na razstavo v »Giornale di Trieste» z dne 28. 5. t, l. pove; da je njen enamen pokazati strnje. nost Trsta, Istre in Furlanije, to je vse Julijske Benečije po šegah., po navadah, po ljudski arhitekturi italijanskega značaja». (La continuita triestina, istriana e friulana, dun. gue di tutta la Venezia Giulia, nei costumi, negli usi, nelle architettu-re rustiche di impronta itahana). To nam dovoljno pojasnjuje namene ljudi in skupin, ki so razstavo priredile, še več kot so mogoče hotele pokazati. Ugotavljamo najprej, da je razstava na gradu, t. j. s sodelovanjem tržaške občinske uprave in tržaških muzejskih institucij ter njihovih odgovornih znanstvenih sodelavcev, Kajti- priznati je treba, da je bila razstava dobro pripravljena, z obit. nimi sredstvi in z obširnim etnografskim materialomla se mu pozna roka strokovnega veščaka. Namen pa je tak, kot ga izpovedujejo. Torej Julijsko Benečijo sestavljajo trije geografski deli, Trst, Istra in Furlanija. To je označevanje. f-i ga uporablja italijanski šovinistični, politični in znanstveni svet. Toda Gorica, kljub spremembi v vGorizia«, preveč smrdi po Slo. vencih, in zato enostavno spravijo vso Goriško, del Notranjske in Krasa pod klobuk Furlanije. Ali je to izrazoslovje zgodovinsko, zemljepis, no ali narodopisno točno, je tem ljudem, tudi znanstvenikom te barve, (in menda med njimi, pa naj tudi slišijo na ime Cossar, Rutterl itd., ni drugačnih) čisto vseeno, da je le dosežen glavni namen, da se prikrije vsaka sled o Slovencih, da torej služi italijanskim šovinističnim ciljem in najbrezobzirnejšemu raznarodovanju. Zato pa je bila ta terminologija uradno uvedena v fašistični dobi. In v resnici je bila prirejena prav podobna folklorna razstava leta 1937 (XV — Era fa-scista, s podobnimi nameni, prirejena največ po istih ljudeh). Točneje bi se torej imenovala druga folklorna razstava. Tu so sodelovali znanstveniki in uporabljali metode, ki zlorabljajo ime znanosti po velikem in temeljitem vzoru prusaške Nemčije, stare Avstrije, po sledovih klasičnih kolonizatorjev Anglije, Francije, v imperialistične namene pangerman. skih, italijanskih itd. ekspanzionizmov. Sicer pa je vse lepo in točno narejeno, vse to je, kot piše, narodnostno blago vse Julijske krajine. Svoj sleparski hokus-pokus naredi, jo le s tem, da zatajijo slovensko avtorsko lastninsko pravico nad zelo velikim delom razstavljenih stvari. Osrednji najobšimejši prostor je n. pr. na razpolago šlcedenjski| nje trc vzhodne Istre — in vse te pokrajine menda tudi spadajo v «ce. lotno Julijsko Benečijo». ki so jih pa prireditelji, po svojih «znanstvenih» kriterijih enostavno izpustili, ker jim ne prija, da bi le vse preveč ne kričale o svojem eitalijan-skem značaju«. Isto velja tudi za druge etnografske panoge, n. pr. r.bi. čaje: božične, velikonočne, ženito-vanjske itd., za predmete materialne kulture in dela, n. pr. kolovrate, skrinje, orodja, posode, nabrežin-sko.kriško «čopo», stanov anjsko-gradbeni del. Pri vsem tem so zapletena težka vprašanja vzajemnih vplivov raznih etniških skupin, /C/enTca/ct se že VOLIVCI, VOLIVKE, POZORI Poslušaje danes ob 13.42 važen govor v italijanščini na radiu TRST I. JUTRI bo na radiu TRST II. ob 13 važen govor tov. UKMARJA ANTONA v slovenščini Na dan pred volitvami bo govoril na radiu TRST 1. ob 20.40 tov. LAURENTI v italijanščini na radiu TRST II v ob 21 pa tov. STOKA v slovenščini Poslušajte ! Poslušajte / Po procesu proti vohunom, Članom dolarske zveze, je klerikalna struja Slovenske demo. kratske zveze te dni trosila letake pod naslovom: Vsem dobro mislečljn članom SDZ, v katerem pravi: Pred vsemi poštenimi Slovenci in Hrvati na STO-ju izjavljamo, da nas ni mogoče istovetiti s SDZ, da to, kar velja za SDZ, ne velja za SKSZ. 2e od vsega začetka ni bilo poštenih odnosov med nami in liberalnim vodstvom SDZ in to ne po naši krivdi. Liberalci so vse skozi z viška gledali na nas, nas izpodrivali in nas skušali izigrati. Dr. Agne-letto je izjavljal: «Klerikalci se postavljajo na nemogoče politično sta. lišče, z njimj ni mogoče sodelovati;). Spletkarili so proti nam preko žup. nikov Malalana, Fileja in Škabarja, nad vsemi so hoteli imeti monopol in nas tlačili ob stran. V veri, da bo le prišlo do iskrenega in poštenega sodelovanja, smo čakali na izboljšanje. Ker zahrbtno in neiskreno stališče liberalcev prinaša ogromno škodo svobodoljubnim Slovencem na STO-ju in olajšuje pot komunizmu, najodločneje obsojamo delovanje tajnega političnega odbora SDZ in vodstvo, s čigar vednpstjo je deloval. Izjavljamo, da nismo imeli in nimamo nič skupnega S tajnim političnim odbo. rom, s tajno policijsko četo, s špi-jonažo, to je, popolnoma nič skupnega z ljudmi, ki so danes v vodstvu SDZ, z ljudmi, ki so poverili razširjanje propagandnih letakov SDZ emigrantom iz «Silosa». Pozivamo vse poštene Slovence in Hrvate na STO-ju, vse naše simpatizerje, da se v današnji orjaški borbi med komunizmom in kapitalizmom pridružijo nam in skupno z nanij obsodijo tako delovanje liberalnega vodstva SDZ itd itd., in se pranje klerikalcev v tem smislu nadaljuje. Pošteni člani Slovensko.krščan-sko socialne zveze Kakor vidimo, se Agnelettovi klerikalci na vso moč perejo, češ da so oni «pošteni», ter da so le Agneletto, Vesel in drugi oliberal-c 1» Usti, ki imajo zvezo s tajnim odborom SDZ, s tajno policijo, špi. jonažo itd itd. Proces je bil torej za «dolarsko zvezo« hud udarec in s pričujočim letakom skušajo očit no rešiti, kar se še rešiti da in še takole perejo na račun »liberal cev«. Toda dejstva so dejstva m ubogim ^klerikalcem«, kakor tudi eliberalcem* iz SDZ je pač ves trud zaman. Postojnski proces proti vojnemu zločincu Magazinoviču jih je pred našim ljudstvom do kraja razkrinkal. General Airey ni videl napak volivnega urada ve., ..j dopoldne je general Airey, skupaj z brigad, gen. Robertsonom, s polkovnikom Duffyjem z volivnega urada VU in z g. Listerjem z urada za notranje zadeve obiskal razne urade, ki se pečajo s pripravami za volitve. Najprvo je general s spremstvom obiskal prefekturo, kjer je pregledal častno četo novoustanovljene upravne policije. Tu so ga sprejeli predsednik cone prof. Palutan, podpredsednik prof, Schiffrer, conski inšpektoj- dr. Furian in dr. Miceli, načelnik volivnega urada na prefekturi. Sledil je obisk na občinskem vo. livnem uradu v ul. Diaz. Tu so goste sprejeli ing. Visintin, odvetnik Fortuna, načelnik županovega urada dr. Zadro, načelnik anagrafske-ga urada, gospod Della Venezia, načelnik vqlivnega urada, in drugi funkcionarji. Generalu Aireyu in njegovemu spremstvu je dr. Doro Rinaldini, odbornik z anagrafskega urada, pojasnil njegovo delovanje. Spremstvo si je nato ogledalo vo-lišča št. 18, 19 in 20 v ul. Mazzini 25. Končno so si možje ogledali sedež volivne komisije v sodni palači, kjer jih je sprejel svetnik Arba-nassi in člana odvetnika Gasser in Jaut tet- gospod Mihelčič. Kajpada so povsod našli red, obenem pa zagotovila, da se bodo vo. litve vršile v najlepšem redu, tajnosti In nepristranosti. Jasno kot beli dan je, da ne bodo |]{ iskat pomanjkljivosti, napake in krivice, predvsem one, ki jih je prinesel sam ukaz št. 33, da ne govorimo o vseh mogočih pomanjkljivostih in pomotah pri delovanju volivnega urada in o brisanju tov. Stoke s kandidatne liste. DoKumentarni lilm Ljudske fronte bodo preduaiaii danes zvečer v Barkovljah-Bovedo v gostilni pri Jožetu ob 20.30 v Rojanu, trg Tra i Rivi ob 21.30 Pozivamo demokratično občinstvo, da si iilm ogleda! narodni noši, slovenski seveda, ker druge ni («Servolana»), bodisi ob. lečena na manekenu ali na oljnatih slikah, risbah, grafikah sodobnikov ali na izvirnih vezeninah nakopičenih poleg nje. Se dobro je zastopana še bolj izvirna slovenska '°PaSa,n' da: Slovefiska narodna lista, s0-1. ' Glasbena medigra. 20.30: Človek i priroda. 20.45: Koncertne skladbe z violino. 11.00: Radijski oder: dor: »Maturai), drama iz ^0*s.,eA. življenja, v treh dejanjih. 22-4J-Plesna ghsba. 23.15: Poročila. 23-4 • Kaj vam nudi jutrišnji sporea 23.35: Pobočna glasba. KINO KINO OB MORJU. 15.30: »Timur i« njegova četa«. Sovjetski film. EXCELSIOR 16: ((Krvavi denar«. George Montgomery, Nancy . FILODRAMMATICO. 16: «Bela grasca, ktnja», t. Parker, A. Smith. FENICE. 16: »Rdeča reka«, John vva3 ne, Coleen Gray. , ITALIA. 16: «Z dvema Američane)' naokrog», Helen VVelker in V«'11 Bendix. rj ALABARDA. 16: ((Viljem Tell«, no Cervl, Danijel Benson in Mueller, VIALE. 16: ((Gasilci iz Vlggiuja«. IMPEKO. 16: tdnterniezzo v zakonu . Robert Donat In Deborah K*rr- GARIBALDI. 15.30: ((Dekleta, KI nJajo», Gene Tierney, H. F'onj~l',n- MASSIMO. 16: «Leteče rakete«. c«i» ni In Pinotto. „.n0 NOVO CINE, 16: «ZadnJI King, „ kot .tst.,«. ,c. „olsnni in pinotto KO Gulič. Marta Maria vitezih IDEALE. 16: vojaška novinca«. SAVONA. 16: »Vse življenje" Scott, Marta Hunt. ARMONIA, 15.30: «Atlantida», Montez, Denis O’ Kcefle. ODEON. 15.30: »Skrivnostni Maria Mercader in A. Centa. ._ MARCONI. 16: «Na morju se sv ka», Bobby Bretn. vaolj* BELVEDSre. 16: «Do zadnje kav krvi«, Varen Douglas. „ Ksa5a»-ADUA. 15: »Prostovoljci U rek-VITTORIA. 16: «Martln Eden«, Londona, C. Ford, C. Trevai . RADIO 16: »Hinavski obrazni, Cabot, Virginija Bruce. Ber. AZZURRO. 16: «Vlak se ustavi VENEZIA, 16: ((Giannl In Pinotto družbi«.’ STADIO. 15; «Osvajalec ^1,kvbtU« LETNI KINO V JAVNEM V M,r-20.45: »Ljubezenski sestanek«, sareta Sulllvan, Charles B°yV,;mjl-KINO NA OPČINAH: «Lady ton«. Glasuj za Slovansko*itali|ansko ljudsko fronto 'Šm . ;• V'- / mm Votare per i jartiti ilaliani" significa votare per la rinascita del fascismo »QUELLO CHE L’ITALIA ha fatto In queste terra...“ (BLOCCO ITALIANO) sloveni dovrebbero essere ammazzati tutii come cani e senza alcuna pieta“, ha scritto il Ten. Col. Agueci. ANCORA L’ ISOLA Dl ARBE (sopra) I nuovi arriveH - (sotfo) Farne.,. malatHe ■Amdimio m celino e mHioni oanno in {iamme..." ^opo aver compiuto /a prodezza si fanno folografare con a capo fl partito Co- munista le elezioni nel nostro territorio. Uno dei problemi principali, 1* cui soluzione va posta oggi e per la quale il Fropte Popolare com-battera. e il miglioramento delle .condizioni di vita della classe °Pe' raia e d.i tutta la popolazione lavoratrice, 1’elevamento del suo P’a' no sociale ed il miglioramento di tutto cio che e collegato con l’anl' ministrazione pubblica ed in rela-zione con gli interessi delle masse lavoratrici. Che cosa abbia fatto 1'attual* pubblica amministrazione ed il su° cosiddetto Consiglio di Zona, pet il miglioramento delle condizioni di vita del popolo lavoratore e per la risoluzione di innumerevoli Pro* Talemi che sono sorti dinanzi 8 noi dal 1945, lo sa chiunquc. rato r.el suo completo sfacelo e nella sua demoralizzazione, non si av-verera. L’operaio triestino, ,i democratici triestini e tutti gli onesti voteranno senza dubbio la lista del popolo e con cio daranno il loro contributo per 1’edificazione di un migliore avvenire, per una fraterna convi-venza dei popoli italiano e slavo su questo territorio. II Fronte Popolare Italo-Slavo non e qualcosa di nuovo sorto sol-tanto per le elezioni, ma e quel glorioso movimento che e sorto r.ci momenti piu duri deHa nostra sto-ria politica per la necessita che spingeva il nostro popolo a rivol-tarsi contro i misfatti del fascismo, per liberare la nostra terra dal-l’occupazione nazifascista e per conquistare al nostro popolo, dopo Nello sfondo arde si farmo fotografare il villaggio, ed essi - un „ bel" ricordo I ..valorosi" soldati si sono prodigati contro la popolazione inerme e soddisfatti si fanno fotografare, cosicchč un giorno si possa ammirarli... Un’altra volta una delegazione di disoccupati, assistita dal rappresen-tanti dei Sindacali Unici, si č re-ca ta dal colonnello Humphre y, capo del Dipartimento del Lavoro del G.M.A., per denunciarli la gravissi-j ma situazione dei trenta e piu mila disoccupati di Trieste. L’esito e stato come era da preve-dersi negativo. II G.M.A. non accet-ta le proposte di alleviamenta della disoccupazione presentata dalla delegazione perche esso governo mi-litare si riserva piena e completa responsabilita di decidere sui prov-vedimenti per alutare i disoccupati della zona anglo-americana del Territorio di Trieste. La gravitd della crisi di lavoro a Trieste non e determinata da una questione di volonta. E’ essa la con-seguenza di tutta una politica, la conseguenza della provvisorieta della situazione politica creata dalla ostinata e caparbia determinazione di non voler applicare il Trattato di pace, ma di voler ad ogni costo estendere i «beneficis del piano Marshall. Dal luglio 1945 la disoccupazione a Trieste segue una linea progressi-va. Anzicchč diminuire aumenta continuamente e presentemente la grande massa di disoccupati sla in-grossandosi con il concorso di nu-merosi lavoratori metallurgici dei CRDA sospesi o licenziati, di centi-naia e centinaia di altri lavoratori dellTlva e di altre aziende che ven-gono messi sul lastrico piu o meno provvisoriamente. Da tutte le parti suonano campane d'allarme per pro-gettati ed attuandi licenziamenti. Persino «11 Lavoron dei camerali di Don Marzari e costretto ad alza-re la voce e minacciare di sgualifi-care a dl lavoratori ha dovuto dividere il com-plessivo guadagno in vri numero di concorrenti di almeno d guaranta per ccnto superiore di gasilo necessario e vi vere cosi un’esistenza mi-serevole. Quest o in regi me di mono- zona jugoslava del Territorio Trieste i lavoratori non hanno biso-gno di intraprendere la via cruc: per il mondo a cercare un pane che raramente si trova. L Poteri Popoln ri sviluppano la loro polit ca in J* vore della classe lavoratrice e čredno nella zona sempre migiiori condizioni di vita ai lavoratori. -inC" : ALL’ENTRATA DEL CANT1ERE S. MARCO EJ VEDONO IN GRAf FRilNTE POPOLARE ITALO-SLAVO. fallire per chi lavoratori ormai so-no istruiti di come si strigam, le c ose. In molti s*a'.iUmenti oppunto S; pretende lavoro straordinar o conti-ntto perche guesta forma di lavoro acconsente ai padroni di pagare il meno possibile la mano d'cpera e mantenere in questo modo sempre soperantes la massa dei disoccupati. Una delle cause della disoccupazio-ne č anche guella della virtuale abolizione delle otlo ore di lavoro, Questa grande conquisla dei lavoratori e praticamentc oggi annuita-la dal fatto che gli operai sono ob bligatt, per il minimo necessario alla vita, lavorare dieci ore al posfo di otto. it fatto che ci siano oggi alla testa del movimento sindacale di Trieste uomini che accettano il princi-pio capitalista della «sp.iTtizioue» dei lavoro /ra gli operni indica «clo che si i sulla strada della collabora, zione di classe e del tradimento degli interessi della classe operaia. L'esempio dei marittimi a questn proposito č islrvttivo. Dal 1919 i marittimi di Trieste, c q ti e li della Re-pubblica Italiana, ininterrotlamentc hanno dovuto a turno «spart/rc» il polio capitalista. Al contrario invece avmene nei paesi socialisti o retti a democrr.zia popolare. Qui i lavoratori non cono-scono piu la disoccupazione, non hanno piti nelVanimo la confinua preoccnpazione di restare senza pane. Nella Repubblica Federativa Popolare Jugoslava ad esempio lavo ra. no miliaia di cittadini italiani, oc-cupati nelle Industrie nel quadro del piano quinqucnnale. Qui 1'cdifi-cazione del socialismo, di cui Tin-dustrializzazione drl pa esc deve es-seme la base, la mano d'opera scar 3Cggia e lo spettro della disoccupn zione e un ricordo di un passalo se polto per sempre. Anche nella zona jugoslava del Territorio di Trieste i lavoratori hanno impiego garantito e continua-to. Non esiste disoccupazione in zona B; non ci sono operai, contadinj impiegati, intellettuali che abbiano bisogno e volonta di lavorare e non siano in grado di trovare occupazione. Contrariamente di quanto avviene nella zona anglo-americana del Territorio di Trieste, nel circonuario dell’Istr[a la richiesla di mano d'o-pera č superiore alVofferla. Nella i PARTE 1 MANIFESTI gui, come a Zagabria, Spalato ed Apat.in, Lubiana e ‘SC/.n. jevo lavoratori cittadini italiani t. oupo lavoro e cont orrono uR c“‘ ca-.ivne del socialismo. uelli na" Nella zona anglo-amertzana Territorio di Trieste i lavoriitoit soccupati sono un esere to c n}. 0: lahko slišali, da izletniki ,0 ’°rii° Po slovensko, kakor oni in m bilo zanje prav gotovo aškod-‘nV0». Ja°;u0i (afc primer očetovske skrbi Gešni mir Benečanov smo videli ^^škli teden. Neka te ■ nogometna četa iz Benečije j 1-. dogovorila za rcvanino tekmo rlrn°^V0m 12 Doberdoba, s kate-šču le ipre^nP mesec igrala na igri-^ U Doberdobu prijateljsko tekmo. P- a damen so šli športniki na iu-\ 5 ^o v $t. Petru in prosili, naj I *===, ' jim dajo v najem za to tekmo občinsko igrišče. Uprava jim je zagotovila, da bodo igrišče dobili. Zadnje dni pred tekmo. pa so svojo obljubo požrli in se izgovarjali, da manjka pristanek neke osebnosti, ki pa je seveda izginila neznano kam in je sploh ni bilo mogoče najti. Tudi v Čedadu so nogometašem odgovorili, da jim ne morejo dati igrišča na razpolago, čeprav sq izjavili, da bi igrali ob poljubni uri, ko bo igrišče prosto. Iz zgoraj navedenega se jasno razvidi, da so uprave igrišča dobile z «višjega» mesta namig, da ne smejo dovoliti njihovo uporabo, ker so tisti, ki bi hoteli igrati «ščavi». To domnevo potrjuje še drugo dejstvo. Goriške pristojne oblasti so dobile od videmskih namig, naj ne dovolijo prevoza & kamionom nogometašem in izletnikom iz Doberdoba, kar so v resnici tudi storili, kakor so to storili že prvič v primeru izletnikov iz Gorice. V imenu edemokracljes tn «obrambe italijanstvav so prišli že tako daleč, da ovirajo čisto navadne planinske izlete in take športne manifestacije, kot je navadna nogometna tekma. Pustimo čitateljem, naj sami presodijo, ali so to demokratični, ali čisto fašistični ukrepi. Toda naj jih imenujejo že kakor koli, se tisti elementi zelo motijo, če mislijo, da bodo s takimi ukrepi zavezali Beneškim Slovencem oči in jih pripravili do tega, da bodo odstopili od svojih pravic. Ce prej, ko so bili Beneški Slovenci, mnogo bolj oddaljeni in odrezani od Vsega ostalega sveta, niso v 80 letih dosegli njihovega potujčenja in popolnega za-sužnjenja, bodo to dosegli še manj sedaj, ko je šel po njihovih brdih in dolinah klic po narodni in socialni svobodi. Vkljub vsem poznejšim dogodkom, ko so bili pri sklepanju mirovne pogodbe zopet opeharjeni za svobodo in pravico, je ostal ta klic med ljudstvom in s njihovih srcih m nobena železna ograja, ki jo hočejo postaviti okrog-njega) g'a ne bo mogla več udušiti. Sicer pa mislimo, da je prav la. blazen strah odgovornih in neodgovornih elementov najboljši dokaz, da se tudi oni zavedajo prazne fraze q vnekemn italijan-stvu Beneških Slovenčevi), ki je le plod bolne fantazije nekaterih razgretih šovinističnih glav. Zgodovina pa ne pozna fantazije, ampak hoče samo dejstva. In tako bo nekoč povedala, da so oblastniki v Vidmu Jn, Čedadu prepovedali ali ohranjevali nogometne tekme rit planinske izlete v. Benečijo, ker so jih smatrali za nevarne njenemu ritalijanstvun. Elnaudijeva zahvala prefektu Goriška prefektura objavlja naslednjo brzojavko, ki jo je poslal predsednik republike predvčerajšnjim, po svojem povratku v Rim na naslov goričkega prefekta: itS težkim' srcem ‘sem 'se ločil od GOrice, ki je hotela, da sc tako ‘neposredno udeležim njenega posvečenja med junaška mesta. Vam m drugim oblastem Obnavljam izraze svoja hvaležnosti in Vas prosim, da sporočite moje prisrčne pozdrave prebivalstvu te plemenite pokrajine, ki ima privilegij čuvanja tako slavnih spominovn. Krušna doklada za primer bolezni Ministrstvo za delo je objasnilo, da morajo delodajalci plačevati v primem bolezni- krušno doklado svojim delavcem za vso dobo, za katero je gospodar dolžan- po zakona šU pa po pogodbi izplačevati njegov Zaslužek. Vendar pa se krušna clbklada' ne rute ..prištevati pri določevanju bolniške podpore. , # ■■ Ministrstvo- za trgovino in . industrijo je pooblastilo prefekte, da lahko izdajajo dovoljenja za razdeljevalce'bencina irt drugega tekočega gojiva. Ta. odlok je bil sprejet v pričakovanju, da bo poslanska zbornica odobrila zakonski osnutek, po -katerem ■ bo dokončno odvzeta temu ministrstvu pravica podeljevati ...omenjena .dovoljenja in bo poverjena načelnikom posameznih pokrajin. . V Ronkah sta trčila vlaka V ponedeljek zvečer je stal na postaji v Ronkah tovorni vlak, ki je' bil namenjen proti Cervinjanu. Vlak je bil nameščen na stranskem tiru, le zadnja dva voza sta ostala -na glavnem tiru, verjetno po krivdi zavirača, ki ni pazil, da bi cci vlak zamenjal tir. Zvečer istega dne je prišel jz Tržiča drug tovorni vlak natovorjen' z lesom. Ker ni bilo nobenega znaka, da je preg« zaprta, strojevodja ni vedel, da sta na glavnem tiru ostala dva voza in je zčvozil na postajo kot običajno. Pri tem je vlak zadel z vs0 silo v zadnja dva voza stoječega vlaka. Pri trče-| nju sta bila poškodovana oba stoječa voza in prav tako je utrpel precejšnjo škodo tovor na 27 vozovih prihajajočega viaka. Na srečo ni bilo človeških žrtev in tudi promet ni bi! prekinjen, ker je bi! prost še en tir, ko katerem so gn usmeril; dokler niso očistili ostalo progo. Takoj po nesreči je prišla na mesto železniška policija, ki je u-gotovila vzroke nesreče, in odgovornost zanjo. OBNOVA ŠOFERSKIH IZKAZNIC ’ Lastnike šoferskih izkaznic, ki jih, še niso predložili za običajno letno revizijo, opozarjamo, da je čas za to do konca tega me3eca. Revizijo vršijo'za to določeni uradi na prefekturah, kjer si pridržijo začasno izkaznico, s katero so lahko lastniki avtomobilov krožili za časa revizije trajne izkaznice. Tolminski okraj ima 8820 učem*ev in študentov - ftkrl» /.a učiteljski naraščaj Po tolminskih ljudskih 'šolah je 2524 Učencev, ki z marljivim, hčenjčm izpolnjujejo svoje prve državljanske dolžnosti. Za njimi seveda ne zaostajajo učenci na sedemletkah v Bovcu in 'Kobaridu, v. nižji gimnaziji" in učiteljišču v Tolminu. Skupaj se vzgaja po raznih šolah tolminskega okraja 3298" učencev in učenk. Poleg teh pa je še več učencev in študentov v strokovnih in drugih šolah, ki so izven okraja. Tako študira v celoti 3320 mladincev, qV .. 4!. 4_ u;«.. «... bliže* ^er * v l'stcrn hipu za- bj altrl*j^l3r^e hivji luvec. se je ta- j,'..28 8'ni in opazoval. Nje--r S( ISakovanjc Je bilo uspešno, h"!Iti . Je. v resnici mož približal pktoj ’ ■10 Popravil. Moža je inš-hum ‘Poznal za 34-letnega Zucco 2 *‘nčnika in ga prijavil '■ "»o br m’ kcr ie lovil div' * hitni dovoljenja, z nedovo->1 »redstvi. »od, 1,1 bi <'b' v nedovoljeni se-. ove Zucca je sodnik spoznal ih ga obsodil na plači v Prepovedanem lovskem >0 S.VtM oh) f*51™ 20000 'ir ali za UDl«žbo posebej 5000 lir, Z IZGONOM DOMOV Včeraj je goriška policija poslala z izgonskim listom V( domače kraje nezaželene goste 42-letnega Giudicija Ivana iz Agate pri Ra* gusi in 72-letnega Conchianija O-noriju iz Premariaca pri Vidmu. Oba sta bila doslej gosta goriških zaporov. KINO VERDI. 17: »Londonski jastrebi*. Boris Karloff. VITTORIA. 17: «Ona druga*, G. Cervi. CENTRALE. 17: »Prikazen gospe Muir», G. Tierney. MODERNO. 17: «Ljubezcnska vrtoglavost*, E. Parvo. EDEN. 17: »Zblaznela pošast*. Malija V spomin tov. Klevi Florijanu' Naša vas je zgubila pred krat- j kim enegg najboljših mladincev, tov. Kieva- Floriana. Huda bole- | zen, ki'ga je premagala, je bila posledica fašističnega režima. Na prisilnem delu v Pulju je obolel na želodcu in ta bolezen ga je privedla do groba. Kljub svoji mladosti je bil leta 1945 izvoljen za člana krajevnega LO na Maliji. Kot predsednik mladine pa je dvignil na visoko stopnjo vaško organizacijo, katera ga je tako visoko cenila ravno zaradi njegovih sposobnosti. Pri vsej težki bolezni je žrtvoval vse večere, da smo lahko uprizorili lepe kulturne predstave. Zasedel je vedno najtežje vloge tn jih izpeljal z nenavadno spretnostjo. Vidno Je bilo: tudi, da ima izredne sposobnosti za študiranje. Zato je bil ob zaključku gospodarskega tečaja v Strunjanu sprejet na enoletno gospodarsko šolo v Kopru, kjer se. j«, zopet, izkazal kot najboljši dijak,, -i.*-? k Ji Kako je bil Florijan priljubljen vaščanom, jq jS8lH3aIa množica, ki ga je spremila k-pogrebu-.- ' S. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 3OTA PRITL. - TEL. 70 Gostovanje italijanskega dramskega društva iz Pirana V soboto 11. junija ob 20.30 uri bo v obnovljenem gledališču v Kopru gostovala dramska družina iz Pirana, katero vodi tov. Michelini M. s komedijo v treh dejanjih #Ne poznam te več», ki jo se spisal Al-do de Benedetti. Nastopajo: A. Lugnani, L. Trost, A. Fragiacomo, W. Langher, N. Fragiacomo, M. Michelini, P. Ruz-zier in R. Viezzoli. Vstopnice so v prodaji pri Centru za italijansko ljudsko prosveto na Titovem trgu št. 1218. Prosvetno tekmovanje Centra italijanske ljudske prosvete Center italijanske ljudske prosvete za Istro razpisuje natečaj nagrad pod geslom: Ura diletantov. Pri natečaju lahko,tekmujejo pevci, recitatorji,, oponaševalci, harmonikarji, mandolinistl, igralci kitare m igralci katerega koli Značilnega instrumenta in 'skupine na splošno. Vsi, ki imajo namen sodelovati, naj se obrnejo na prosvetna društva svojih domačih krajev, kjer bodn dobili vsa potrebna navodila. Prijava za tekmovanje od -‘ 5j do 18. junija pri vseh prosvetnih društvih. Zmagovalci v tem natečaju bodo prejeli za posamezne skupine visoke nagrade. Tekmovalci naj se ozirajo pri svo-. jih delih na motive iz življenja naših mest v Istrskem okrožju, da bodo na ta način doprinesli do veljave folklorne posebnosti tega ozemlja in s tem dvignili njihov slove- Okrajni odbor SIAU Koper napoveduje odboru SIAU v Bujah tekmovanje Ob trimesečnem tekmovanju »Za gradnjo zadružnih domov in obnovo* je okrajni odbor SIAU za koprski okraj sklenil, da vam napove tekmovanje v sledečih točkah: L Kdo bo imel več udeležencev pri prostovoljnem delu. 2. Kdo bo organiziral več delovnih brigad. 3. Kdo bo napravil več prostovoljnih ur na gradbenih objektih. 4. Tekmovanje na športnem in kulturnem polju, Gornje štiri točke je računati sorazmerno s številom članov SIAU v posameznem okraju, Naprošeni sle, da nas obvestite v kolikor »prejmete gornje tekmovanje in za morebitne spremembe ali dopolnitve tekmovalnega sporeda. Z upanjem na ugoden odgovor vam vzklikamo: »Vsi in vre za gradnjo zadružnih domov in obnovo*! Za okrajni odbor SIAU Knez Roman MLADINSKE VOLITVE Izboljšati in napredovati nadaljnje geslo mladine Živo zanimanje za novo ieSsiovanje Mladini Istrskega okrožja tečejo zadnji dnevi za pripravo volitev v ZAM, ki bodo v nedeljo 12. junija. S tem dnem se prične nato trimesečno tekmovanje »Za -obnovo in zadružne domove*. Naša mladina je ■na pboje že sedaj pripravljena. 3'o. razvidimo iz politično' organizacijskega poročila, ki ga je tov, tajnik podal na zadnji okrajni konf®renci ZAM v Piranu. . V naslednjem hočemo podati glav-ne poteze in misli tega v podrobnostih izdelanega .poročila. Tov. tajnik med drugim pravi: »Odločnost je bila vselej dobra stran istrske mladine. In odločnost nas mora prevevati ravno sedaj, ko je. treba kot nikdar .preje .pospešiti -naše. delovanje, izboljšati tudi način organizacije, da bomo kos nalogam, ki smo si jih zadali v gospodarstvu, prosveti in športu. Ljudska oblast nam daje vse moralne jn materialne možnosti, ua dosežemo v celoti naš cilj. Naše 'vrste so kot nikdar preje, trdne m enotne. Ne smemo pa omalovaževati naših nasprotnikov, ki bi se radi vgnezdili v naše vrste, da bi. razbili našo enotnost, zadušili njihov polet in zasejali med nas malodušje in neslogo. Naša mladinska organizacija Ima nalogo, da napravi iz nas kadre, ki bodo sposobni prevzeti važno mesto v novi družbi, nas vzgoji v mladeniče, ki se - zavedajo odgovornosti, kj ne poznajo egoizma, marveč so pripravljeni na žrtvovanje za drugega. Zato razmahnimo našo organizacijo v globino in na širino ter pritegnimo v naše. vrste. široke množice delavske, kmečke in mestne mladine, dijake, ne giede na narodnost. Volitve, na 12. t. m. naj bodo zmagovita doba v našem delu in izhodna točka za bodočnost. Naše geslo je doseči tovariše v Jugoslaviji, ki gradijo z uspehom socializem po zgledu slavnih sovjetskih komsomolcev. Naše nadaljnje geslo bodi: «izboijšati in napredovati*! Ljudska oblast je izdelala gospodarski program. Njegova izvršitev bo zagotovila našemu prebivalstvu višjo življenjsko raven. Kot v preteklosti bo mladina tudi v bodoče zastavila vse sile za njegovo izgraditev. Mladinske delovne skupine, ki so uvrščene v brigade SIAU, že delajo ter so že do sedaj dosegle pomembne uspehe. Mladinske delovne skupine bodo j postale sestavni del delovnih brigad SIAU. Tajnik mladine na bazi, ki je voditelj skupine, mora voditi točen Pregled o delu, katerega je izvršila v brigadi SIAU mladina. Gledati mora na disciplino mladincev ter poročati okrajnemu odboru ZAM. Mladina se mora zavedati, da bo njihovo prostovoljno delo v bodočnosti ravno njim v korist, kar velja zlasti za mesta. Med mladino treba širiti duh tekmovanja, ki je osnova vsakemu napredku .Zato je treba organizirati tekme med posamezniki, med delovnimi skupinami, med eno in drugo vasjo, enim in drugim mestom in podobno. Junake dela je mogoče vzgojiti le z revolucionarnim duhom tekmovanja. Brez teea duha ne bi mogli tudi v Jugoslaviji, v Sovjetski zvezi itd. graditi socializma. Gospodarski program vsebuje med drugim gradnjo ceste Smarje-Nova vas, izboljšanje doline reke Mirne in izboljšanje terena v fiičo-lah. Na dveh gradbah bodo delali tudi naši. mladinci in naše. mladinke. Vsem tem je treba prikazati nujnost in potrebo teh del ter našo dolžnost, do družbe, skupnosti, ljudske oolasti in ZAM. Delo v brigadah naj-bo sola, ki nas uči spoštova. ti delo kot sredstvo za moralni dvig mladine m njen doprinos neke do-onne za skupnost. ..Posebna naloga čaka, pri izvedbi našega programa delavsko mladino v tovarnah, ladjedelnicah itd., kjer se mora pripraviti za bodoče kadre, ki jih bo potrebovalo naše gospodarstvo. Več pozornosti bo treba posvečati vajencem in učencem tako glede strokovne izobrazbe, njihovih socialnih pravic kot tudi glede njihove politične vzgoje. Oni bodo postali sčasoma ns samo dobri strokovnjaki, temveč tudi bodoči borci delavskega razreda. Bodoča razstava delavske mladine bo dvignila njihovo raven in jim dala po- t budo za bodoče*. Nato je. prešel tov. tajnik na telovadni nastop 1. maja in nadaljeval: «Naša'mladina ima vsekakor veselje - do športa in telovadbe. Kljub' pomanjkanju ' vaditeljev je: treba udejstvovanje ravno pri' špor-f tu *e bolj pospešiti. Ljudska ob- ! last nam bo dala Vso 'podporo -in gledati moramo, da bo prihodnji 1 -maj pomenil za nas še večji uspeh na tem polju.' Ob zaključku šolskega leta bomo imeti 19. junija ponoven telovadni in Športni nastop nastop mladine, ki bo'pdstal' od sedaj naprej vsako leto nadaljnji mejnik našega napredka! V glavnem pa moramo dati našemu športu značaj množičnega gibanja. Pri športu in telovadbi mora sodelovati vsa mladina! Šport in telovadba imata nalogo krepiti mladini telo jn moralo, napraviti jo odločno in neodvisno. Mladina naj goji vse panoge športa in telovadbe, kot orodno telovadbo, košarko, odbojko, nogomet, plavanje, veslanje itd. Mladina s! mora nadalje prizadevati po čim višji izobrazbi, kakor jo zahteva tudi sedanji socialni red. Moč nekdanjih meščanskih krogov je slonela ravno na nevednosti in' neznanju ljudstva- Ljudska oblast je odprla vsem šole in tečaje zlasti za kmetsko mladino, ki je pod fašizmom in prejšnjimi drugimi režimi odklanjala šolo, ker je videla v njej samo orodje potujčevanja. Zato moramo propagirati redno obiskovanje siole, tečajev, večernih šol, predavahja, tisk in podobho. Nadaljnji smoter je tudi pravilna vzgoja irt organizacija pionir-* jev. Do sedaj so jih vodili večino, rna učitelji, odslej morajo prevzeti to nalogo tudi mladina in množične organizacije- Pionirjem . je treba preskrbeti lastne domove, kjer bodo imeli lutkovne, kino in‘ mladinske predstave. Pionirji bodo sodelovali tudi na telovadno-šbort. nem nastopu 19. junija, da jih pri-bližamo ZAM jn da se približamo tudi mi njim. Podobno vprašanje nastaja . tudi ^lede tesnejšega sodelovanja med Šahovske beležke Sindikalno moštveno prvenstvu. Istrskega okrožja. V Piranu je skupina, A Pomorskega tehnikuma prelagala klub NZ. Piran-Rortorož v. razmehju 4. proti 0 In se -je tako kvalificirala za okrožni finale. V Kopru pa je sindikalna podružnica podjedjj LIPA-OMNIA zmagala nad klubom NZ Koper v razmerju 5 froti 1. V četrtek 9; junija ob HO bo v klubu VUJA odigran koprski finale med sindikalnima podružnicama LIPA-OMNIA in pravosodnih ustanov. dijaki vseh treh narodnosti in glede kmetske mladine. Slednja naj se osredotoči pri delu na bazah, pomaga za dvig produkcije poljedelskih proizvodov, da dosežemo čim preje gospodarski program. Končno je treba reorganizirati ALI SI ZE NAROČNIK •PRIMORSKEGA DNEVNIKA« delovanje med mladinkumi, posebno v mestih, kjer živijo še pod raznimi kvarnimi vplivi*. T.ov. tajnik je. končal svoje izčrpno poročilo z besedami: »Tovariši in tovarišice, naprej' za izvršitev gospodarskega programa, za okrepitev ljudske oblasti in slovansko-ita-lijanskega bratstva po načelih svetovnega združenja demokratične mladine in ZAM! Vsi na delo, v prve vrste za mir, za blaginjo!* Včeraj smo objavili poročila o sprejetih obvezah iz nekaterih krajev okraja Koper. Danes nadaljujemo z ostalimi. Kaj nam govorijo vse te navidezno suhoparne številke?! O velikem zaupanju, ki ga ima ljudstvo v svoje vodstvo. Se nobena akcija, ki je bila zasnovana s ciijem izboljšanja, ni ostala brez splošnega odziva ljudstva. Prostovoljno delo zavzema vedno večji razmah v našem okrožju. Prav tako je že sedaj pred pričetkom trimesečnega tekmovanja »Za gradnjo zadružnih domov in,obnovo* živo zanimanje. Ni je vasi, da ne bi imela množičnega sestanka, na katerem se sprejemajo čelifte obveze. V KORTAH so sestavili delovno brigado s šestimi ^delovnimi skupinami. ’ Kot" glavni "cilj' dela''je zadružni dom, pri katerem bo 2880 tovarišev napravilo 22.840 ur. Nalomili bodo kamenja 220 in nakopali zemlje 150 metrov. Popravili bodo tiudi več km ceste. BLIŽNJA VAS MALIJA bo prispevala 15.000 ur katere bo napravilo 1900 članov SIAU. Pripravili bodo grušča 180 in zemlje 120 metrov. Tu imajo delovno brigado se- pi-itekiiiut/aiiiii maj in „Za Tita“ Lahko fečemo, da je skoro ni akcije, zd našo skupnost u Istrskem okrožju, da ne bi pri .njej sodelovali naši tovariši iz jugoslovanske vojske. Hkrati pa tudi ni problema, ki se tiče našega ljudstva in naše cone, da se ne bi oni zanimali zanj. Tako srečamo vojake JA, kjer koli prebivajo po naših vaseh ali mestih, da pomagajo pri delu za dosego gospodarskega programa, da obiskujejo zadruge, tovarne itd in se tako seznanjajo z zadrugarji, tovarniškimi delavci, našimi mladinci itd. Kot predstavniki ljudske vojske so se povezali pri nas prav tako z tistimi, ki čutijo najbolj, kaj je našemu ljudstvu potrebno v njegovem boju za gospodarski in socialni napredek, v njegovi težnji za čim večji kulturni dvig. Kato tekmovanji za «1. maj* in «Za Titan nista šli mimo tovarišev JA neopaženi in brez sledu. Prijeli so lopate in krampe in pomagali, kjer se jim je nudila prilika. V Portorožu so na ta način v prostovoljnem delu doprinesli 7.876 ur 'za, popravo in skoro novo zgraditev 'obrežnega mostišča, ki so ga Nemci v času okupacije raztreltli in uničili. 'Pri gradnji novet/a mostu ' v SičoHah so. prispevali 3.485 delovnih -.tiri Za postavitev novega skladišča so pripravili 104 metrov kamenja in drugega gradiva, naložili in razložili 45 vozov gramoza, ometali 45 metrop zidu in opra-’ vili drugo delo. Pomagali so tudi pri. gradnji za-drulhih domov v Bujah- in v'Šege-tu -in vložili>v to delo 5:908 ur prostovoljnega dela. V Bujščlni so delali po vinogradih in Očistili in obrezali jta 15 ha: trtga, popravili 3 traktorje in popravili kmetovalcem vodno sesalko.'. Drugod so prispevali s 360 delovnimi urami za zgrgditev ngvil}.svinjakpv. . 'Nič manjše alčtivnostl niso pokazali, pri tekmovanju »Za Tifa», pri katerem šo, kljub’ tesnemutčasu, kb jim ga dopušča njihova, služba, dali 3.922 ttr prostovoljnega dela v korist zadružnih .domov, poljskega dela in:podobnega deda. — V celoti znašd prispevek vojakov JA 21.28P. delovnih ur, ki dosegajo vrednost za več: milijonov lir. To'.Je dokaz prave vzgoje. Jugoslovanskega vojaka,/ki čuti z Ijtjd-stvom^.malim človekom, naj pride kamor hoče. «Brat mi mio, koje vere bio» ali pri nas v coni B, kateri koli narodnosti pripada, je njegovo geslo. Vojska zgrajena na takih načelih je zares ljudska vojska, narodi takih sinov se ,nimajo bati bodočnosti, Jugoslovanski vojak potrjuje . tradicijo dobrega in požrtvovalnega vojaka v narodno osvobodilni vojni tudi v mirni dobi! Sole v Bujščini pri tekmovanju «Za Tita* Tudi v Bujščini sc je šolska mladina z veseljem odzvala tekmovanju «Za Tita.* Tako je 36 ljudskih šol tekmovalo med seboj, ali pa tudi posamezni razredi so drug drugemu napovedali tekmovanje. Skupno z učenci in učenkami so se udeležili prostovoljnega dela tudi učitelji. Tako so prispevali šolarji 1.575 in učiteljstvo pa 374 prostovoljnih delovnih ur. Vrhu tega je biio ustanovljenih veliko število novih stenčasov. V tem oziru je dosegla prvenstvo dsilovnb; šola v Po-rbpatih. Glede prostovoljnega dela pa so se zlasti odlikovale šole v Valiči. Bužihiji, ‘Novi vasi, Juričanih, Babičih, Skorušičah in vv Br.tonigli. •Uspešno je bilo tudi delo z zbiranjem starega železa in drugih odpadkov. Kamo starega železa je bilo zbranega 2.830 kg, pionirji iz Novega gra,da. so naš|i. celo ,star ip od vojne ,PQkvarjep( top, pionirji iz Ra-dipj: pa .star motor. Pri tem delu so sč izkazali predvsem pionirji iz Bu-ž ini j e v • Da jle, Karšet, Poropatov, Kmetovih Medežije. Prav tako niso zaostali ptorflrji iz- KaŠtela, kjer so nabrali okoli 500' kg starega železa. Posamezne šole šo organizirale lepe prosvetne ‘prireditve. Na 28 oshbvmh ' šolah :.je bilo 28 takšnih nastopov, na katerih'je bilo* prisotnih 2.420 oseb, večinoma staršev ■Šolskih otrok, ki so na ta način videli napredek svojih otrok. Zlasti pa razliko .njihove ,šb!ske vzgoje, nekoč pod Italijo in danes. VgŽno je končno še to, da so se šolarji vseh. teh šol odlikovali tudi glede napredovanju v šoli. Njihovo tekmovanje hi vsebovalo torej samo prostovoljnega • dela, marveč tudi tekmovanja v učenju. In to je prav, da bodo.jiaši sedanji pionirji v krat-kem postali prvi kadri ,v hrvatskih vaseh Istrskega okrožja! stavljeno iz devetih delovnih skupin. Poleg tega dela, ki bo vse za zadružni dom, bodo popravljali ceste in čistili vodnjake. Material bodo prevažali štirje vozovi. IZ KRKAVČ poročajo, da bo 315 udeležencev nalomilo kamenja 200 in pripravilo gramoza 10 m3. Pri popravljanju cest bo sodelovalo 1.00 tovarišev, ki so se obvezali popraviti 4 km. Pri popravljanju mostov in kanalizaciji bo delalo 25 tovarišev. Skupno bodo napravili v Krkavčah 4400 ur. V SERMINU so kot vedno -prevzeli polno obvez. Zavednost teh ljudi je vedno pokazala, da niso zaman sledili razvoju. Za zadružni dom, ki bo v Bertokih, bodo, prispeval; s 1600 urami, katere bo o-pravilo 120 tovarišev. Pripravili bodo kamenja 100, zemlje 60 in grušča 6 m3. Pri elektrifikacij; bo 30 tovarišev dalo 300 ur. Za ureditev športnega igrišča pa bo pet tovarišev dalo 50 ur. Pofhagalo bo tudi 18 vozov. BERTOCANI imajo brigado sestavljeno iz 15 skupin. 240 tovarišev bo pri pripravah za gradnjo zadružnega doma dalo 3200 ur. Pripravili bodo kamenja 200, zemlje 120 in grušča 12 m3. Na športnem igrišču bodo napravili 100 ur in pripravili kamenja 10 in zemlje 20 m3. Pri vseh teh delih bo. sodelovalo s prevažanjem 14 vozov. PREBIVALCI Sv. TOMAŽA bo-do prispevali za zadružni dom 1600 ur, katere bo opravilo 120 tovarišev. Nalomili bodo kamenja 100, pripravili zemlje 60 in grušča 6 m3. Za športno igrišče bo p»t tovarišev v 50 urah pripravilo kamenja 5 in zemlje 10 m3. Pomagalo bo pri prevažanju 8 vozov in en kamion. V ŠKOCJANU jp brigada s šestim; delovnimi skupinami. Za zadružni dom bo 120 tovarišev v 1600 urah pripravilo kamenja 100, zemlje 60 in gramoza 6 m3. Tud; to bo pet tovarišev dalo 50 ur za u-reditev športnega igrišča. Pri. vsem tem delu bo pomagalo tudi 7 vozov. V LIMINJANU PRI ftv. LUCIJI bo 15 tovarišev dalo, 600 ur pri pripravljanju gradiva za zadružni dom. Za popravljanje poti bo 70 prostovoljcev napravilo 450 ur, da bodo popravili 1500 m ceste. Pri pripravah za postavitev spomenika padlim borcem bo 20 tovarišev da. lo 80 ur. Skupno bodo pri vseh delih napravili v tem kraju 1150 ur. Ali je k gornjemu' potreben komentar?! Je, in sicer ta: Kjer je toliko dobre volje do dela, kjer je ljudstvo tako navezano na svojo oblast, kjer je taka pripravljenost sodelovanja, je prav gotovo, da se gradi in izboljšuje za vse. Včasih so rekli, cja je pregovor: Dvakrat da. kdor hitro da, življenjski. Pri nas manjka delovne sile. zato ljudstvo da.ie svojo pomoč brezplačno. To pa velja še več kot dvakrat dati, ker r.aši ljudje ne dajejo denarja. Dajejo pa zato, da bo prej popravljeno tisto, kar je fašizem podrl. Tisti, ki danes v Trstu in-drugje dviga glavo, podpiran od imperializma- 7-ato pa je v Trstu tako! Nocomeln! spored za 12. junij 7-A 0Ki(O2,i',0 PKVENišTVO Aurora B-Fiorini v Kopru ob 14; Arrigonj B-Piran B v Izoli .ob 14; Buje-Olimplja v Bujah ob 16.30-Novi grad-Rdeča zve/da v Noverr, gradu ob 16.30; Umag B-Brtonigia v Umagu ob 16.30. 7.A PRVENSTVO f. SKUPINE: Savudrija-Brtonigla B v Savudrija ob 16.30; Jadran SL-Ferbuls-na v Sv. Lovrencu ob 16.30; Buž nija-Vilanija y Bužmiji ob 16.30. 9. junija 1949 Resnica se ne mere izbrisati v Lonjerju (Včerajšnji govor tov. Regenta na koprskem radiu) (Nadaljevanje s 1. strani) Ne, enotnost še vedno jači, toda trakcionaši od «11 Lavoratore« ne želijo več enotnosti, strnjenosti delavskega razreda in naprednih demokratičnih sil Trsta. In to v škodo delavskega razreda, ki že čuti pogubne posledice razkrajanja njegovih sil. Razlago o odklonitvi predloga Slovansko-Itaiijanske ljudske fronte za skupen nastop naprednih demokratičnih sil Trsta je podal sedanji predsednik enotnih sindikatov Ra-dich, ki je v svojem govoru 1. maja pozval tržaške delavce, naj pozabijo, kakor je dejal, sramotno preteklost, t. j. slavno dobo borb v letih 1945—1946 tržaških delavcev proti reakciji, proti novemu faši-zmu, za enakopravnost med narodi, za pravico ljudstva do državne oblasti, za socializem. Za Radicha in za vse frakcionaše od «11 Lavora-toren je to slavno razdobje borb tržaških delavcev za boljšo bodočnost «sramotno razdobje«, ki ga je treba pozabiti. Morda zaradi tega, ker je bila politična in socialna podlaga teh borb bratska enotnost med italijanskim in slovanskim delovnim ljudstvom Trsta, morda zaradi tega, ker se je v teh borbah zahtevala združitev Trsta z ljudsko socialistično Jugoslavijo. Danes zahteva Radich preko komunističnega župana iz Firenc priključitev Trsta k De Gasperijevi Italiji; rajši izroča torej tržaški proletariat izkoriščanju italijanskega imperializma, bolje, izkoriščanju anglo-ameriških imperialistov, nego združiti ga z delavci socialistične Jugoslavije. To je eden od vzrokov, in sicer glavni, zaradi katerega so trakcionaši od «11 Lavoratorei) s takim veseljem pozdravili resolucijo Intormbiroja. To je eden od vzrokov, in sicer glavni, zaradi katerega obrekujejo Komunistično partijo Jugoslavije. Evo, čemu zanikujejo, zavedajoč se, da lažejo, graditev socializma v Jugoslaviji. Da opravičijo druženje z italijanskim nacionalizmom glede vprašanja Trsta, obtožujejo nas, da smo nacionalisti. Tržaški delavci se nimajo ničesar sramovati. Razdobje 1945—1946 je slavno razdobje antifašističnih borb in borb proti reakciji. Razdobje borb in zmag. Razdobje, v katerem se je ustvarilo in razvilo bratstvo med italijanskimi in slovanskimi delavci. Razdobje borb proti vsem nacionalizmom. Razdobje združitve naprednih demokratičnih sil in delavcev. Razdobje, v katerem je beseda in volja delavskega razreda nekaj veljala na tržaških trgih in v tržaških tovarnah. Razdobje, v katerem se Je utrdila enotnost med deželo in mestom. Ne, tržaški delavci se nimajo ničesar sramovati iz one slavne dobe in je ne smejo pozabiti. Samo sovražnik delavcev jih lahko poziva, naj pozabijo svoje najslavneše razdobje borb in zmag. Slovansko - italijanska ljudska fronta je ostala in ostane zvesta slavnim tradicijam onega slavnega razdobja .borb. Kakor takrat Slo-vansko-italijanska antifašistična u-nija, tako vas poziva danes Slovan-sko-italijanska ljudska fronta na borbo proti novemu fašizmu, proti reakciji, proti nacionalizmom in izkoriščevalcem vseh vrst. Poziva vas na združitev vseh demokratičnih sil. Toda ljudska fronta se ne more pridružiti kampanji obrekovanja in klevet proti KPJ in proti narodom Jugoslavije, kjer je državna oblast v rokah delavcev in kjer ti gradijo socializem. Obrekovanje in klevete ne morejo biti ideološki temelj za sožitje med narodi. Temelj za sožitje med narodi in temelj odnosov med socialističnimi državami je lahko samo resnica, vzajemno spoštovanje resnice. Socializem se ne more graditi na klevetah. Socializem ne potrebuje klevet. Zato vsak, ki brani graditev socializma v Jugoslaviji, ne brani samo KP Jugoslavije, pač pa brani resnico. Graditev socializma v Jugoslaviji ni bajka. Ta graditev je' naravna, logična posledica obstoja ljudske oblasti. Ljudska oblast bi kaj kmalu prenehala biti ljudska brez graditve socializma. Laž je, da vodi komunistična partija v Jugoslaviji kampanjo klevet proti Sovjetski zvezi. V Jugoslaviji se ne vodi nobena kampanja proti Sovjetski zvezi in tudi ne proti kaki drugi državi ljudske demokracije. V Jugoslaviji imata partija kakor tudi prebivalstvo drugi posel in nimata časa, da bi ga zgubljali v kleveiniški kampanji. Prebivalstvo Jugoslavije vodi samo eno kampanjo, t. j. kampanjo za zgraditev socializma, za uresničenje petletnega načrta, za dokončno likvidacijo vseh izkoriščevalskih razredov. Trdijo, da vodi komunistična partija Jugoslavije Jugoslavijo v naročje imperializma. Moramo odgovoriti taki kleveti. Delavci vsega sveta so lahko gotovi, da Jugoslavija ni pod sedanjim vodstvom KP napravila in ne bo nikoli napravila nobenega koraka, ničesar, da bi izdala socializem. V naših časopisih, r.a naših sestankih lahko čitate in slišite samo pozive KP na borbo, na delo za zgraditev socializma. Jasno, da graditev socializma ni za nas lahka stvar. To tem bolj, ker ga moramo graditi z lastnimi silami. Ni res, da je naša partija sklenila, da mora zgraditi socializem samo z lastnimi silami. Toda ker nam je bila odvzeta vsaka pomoč in ker se nočemo povrniti k preteklosti, proti kateri smo se borili, smo prisiljeni graditi ga z lastnimi silami. Prepričani smo, da bo prišel čas, ko bodo delavci vsega sveta priznali pravilnost naše borbe za resnico in za to, da bodo odnosi med socialističnimi državami temeljili na načelu enakopravnosti. Trdi se, da Jugoslavija noče trgovati s Sovjetsko zvezo in z drugimi državami ljudske demokracije. Na nesrečo pa so te države tiste, ki ne spoštujejo dogovorov, sklenjenih z vlado Jugoslavije. Prisiljeni smo bili usmeriti našo trgovino tudi z zahodnimi državami. Toda mi ne trgujemo s socializmom, ne trgujemo z našimi načeli in tudi ne z interesi našega ljudstva. In če lahko trgujejo s kapitalističnimi državami vse države ljudske demokracije, lahko to delamo tudi mi. To tem bolj, ker nam države ljudske demokracije hočejo prodajati,- kar potrebujemo za uresničenje našega petletnega načrta. To tem bolj, ker ne dajemo kapitalistom nobene politične koncesije. KPJ je trdno v rokah delavcev in voditeljev, ki so zvesti socializmu. Ljudsko fronto v Jugoslaviji trdno vodi Komunistična partija. Z eno besedo: V Jugoslaviji, se gradi socializem in narodi Jugoslavije se čudijo, čemu ovirajo graditev socializma v Jugoslaviji rjv.pp tisti, ,ki bi nam morali pomagati. Treba je res priznati, da je samo Informbiro našel način, da nahujska komunistične partije proti državi, ki gradi socializem. Meščani, delavci, tovariši 1 Pozivam vas, da v nedeljo 12. t. m. glasujete za Slovansko-italijan-sko ljudsko fronto, kajti kdor voli za to fronto, se bori za socializem za bratstvo med narodi, za socialno pravičnost, za resnico, za dokončno zmago delavcev proti vsem reakcijam in proti vsem imperializmom ! Naj živi Slovansko-italijanska ljudska fronta ! Sladka riiilariev v IDA WASHINGTON, 8. — Predsednik sindikata rudarjev John Lewis je odredil prekinitev dela v rudnikih za teden dni, začenši od 13. junija. (Nadaljevanje s 1. strani) di njegovo zadržanje do poziva iSlovansko italijanske fronte, da bi šle demokratične tržaške množice enotno na volitve ter tako preprečile uresničitev naklepov italijanske reakcije. Današnji ((Lavorato-re» se celo pohvali, da so njegovi somišljeniki ovadili in predali tri tovariše civilni policiji. Vidali je zdrknil popolnoma na revizionistične pozicije, kar hoče prikrivati še s frazo «internaciona-lizma». Vsem je jasne, da je početje Vidalija preveč škodljivo, da bi se proti njemu ne borili. Tudi pošiljanje italijanskih komunističnih županov na volivna zborovanja ima svoj poseben pomen in sicer: prikazati Italijo ne kot državo v rokah Degasperijeve vlade, temveč državi, v katerih imajo vso oblast v rokah edinole komunisti ter na ta način pripraviti med tržaškim ljudstvom teren, ko bo treba jasno spregovo-riit — Trst k Italiji. Omenil je tudi dolarsko zvezo in njene voditelje, katere je proces v Postojni pokazal v pravi in resnični luči. Ljudje, ki so si s svojimi zločini umazali roke, ne morejo uživati nikakega zaupanja, ali spoštovanja med slovenskim ljudstvom, ki je preveč trpelo in žrtvovalo. Za njim je spregovorila tov. TONČKA COK — kandidatka Slovansko italijanske ljudske fronte, ki je govorila o problemih žena na Tržaškem ozemlju o njeni volivni pravici, ki je dejansko pridobitev narodno osvobodilne borbe. Poudarila je, da se bori Slovansko italijanska ljudska fronta za rešitev šolskega vprašanja, za dosego pravilne vzgoje naših otrok, ki ne bodo vzgojeni več v fašističnem in šovinističnem duhu, temveč bodo lahko postali resnični borci, za pravice delovnega ljudstva. Poudarila je tudi. da se mora odpraviti sovraštvo med narodi ter da morajo pristopiti vsi k borbi, ki nam bo lahko zagotovila boljše življenjske pogoje. Ob koncu zborovanja je domačin zaigral pa harmoniko nekaj veselih popevk, nakar so se prebivalci Lonjer ja razšli na svoje domove. Vida-lijevi pobalini so sicer poizkusili motiti zborovanje ,a resne besede govornika, so jim dale nekoliko misliti, tako da jim je celo žvižganje presedlo. Verniki v ČSR zahtevajo sporazum med cerkvijo in vlado PRAGA, 8. — Nekomunistična lista «gvobodne slovo» (češka socialistična stranka) in «Lidova demo-kracie» (katoliška ljudska stranka) objavljati vsebino številnih pisem, ki so jih katoličani v CSR in katoliške organizacije poslali praškemu nadškofu in slovaškim škofom z zahtevo, naj se čimprej reii spor med katoliško cerkvijo in vlado. «Sydbodne slovo« piše, da morajo škofje jasno izjaviti, v čigavem interesu so sklenili zavzeti sovražno stališče jfrotj sedanji vladi, ker je to stališče neskladno s sedanjimi interesi vernikov in duhovščine. Tednik «Svet prače« pravi, da Vatikan nima pravice vmešavati se v notranje zadeve CSR in tudi ne v vprašanje cerkvene lastnine, ali Pa lastnine onih duhovnikov, ki so zakrivili dejanja proti zakonom republike. List zaključuje, da ne bodo mogli biti odnosi med Vatikanom in CSR prijateljski, dokler bo Vatikan podpiral mednarodno reakcijo in skušal ovirati razvoj v CSR. SARAJEVO. — Od začetka leta so v gozdovih Bosne in H/ercegovine postavili 57 km ozkega tira, ki služi za prevoz hlodov. BEOGRAD, 8. — Tretji red za Da. visovo kupo za evropsko cono bodo igrali od 11. do 13. junija v Zagrebu med Jugoslavijo in Švedsko. Za Švedsko bosta igrala Bergelin in Johanson, za Jugoslavijo pa Mitič in Palada. Jugoslovanski teniški igralec Branovič ne bo nastopil zaradi nezgode, ki se mu je dogodil pri mednarodni tekmi v Parizu. Zmagovalec tekme v Zagrebu bo igral v polfinalah za evropsko cono proti zmagovalcu v tekmi med Italijo in Cilejem. General Baobmer GOSPOD JL! " FINANCE | TRGOVINA *> INDUSTRIJA • PROMET falziticira zgodovino V članku pod naslovom ((General Eisenhower falziticira zgodovino« polk. Borisenko analizira knjigo ((Križarska vojna v Evropi«, ki jo je pred kratkim izdal ameriški general. mnenje o operacijah sovjetskih armad, ki so zelo važna s stališča sodelovanja med zapadno in vzhodno fronto. Molči o dejstvi!, ki je splošno znano, da je ravno akcija sovjetskih armad prepre- volivci Gijie na drugi stani VOLIVKE! nauota, Mo se uoli Borisenko prikazuje, da je med drugo svetovno vojno reakcionarna politična strategija vrhovnih štabov Washingtona in Londona delala na tem, da zavlačuje iz-krcevanje na zapadnem delu Evrope. Vodilni angioameriški krogi so ovirali priprave za izkrcanje v Evropi v upanju, da bo Sovjetska zveza postala šibkejša in oslabela v borbi, ki jo je sama vodila proti Nemčiji. Da bi prevarili ljudsko mnenje, so Anglosaksonci začeli z borbo, ki je bila manj važna, to je v Severni Afriki. Churchillu in Ei-senhowerju se je tako posrečilo trenutno zavleči otvoritev druge fronte. Tako si lahko razlagamo tudi operacije na Siciliji, ki so bile strateško nepomembne, kakor tudi operacije v Italiji, ki so biie podvzete na izrecno Churchillovo zahtevo. Ko so se vojni krogi ZDA in Velike Britainje prepričali, da je sovjetska armada brez dvoma zmožna in dovolj močna, da sama premaga nacistično Nemčijo, okupira ozemlja in osvobodi Evropo izpod fašističnega jarma, so hiteli z otvoritvijo druge fronte. Invazija je pokazala, da je bil toliko opevani ((atlantski zid« samo bajka, da so obrežno črto branile le šibke skupine vojakov, ki niso bili zmožni niti po številu niti po kakovosti, da bi se bili resno branili. Toda zvesti Churchillovi taktiki «poceni vojne«, niso hoteli vrhovni štabi z Eisen-howerjem in Montgomeryjem tudi po otvoritvi druge fronte izkoristiti prednosti ugodnega strateškega položaja, ki ga je pripravila sovjetska armada s svojimi zmagami. V svoji knjigi skuša Eisenho-wer falzificirati zgodovino. On hvali vojne podvige in strategijo zaveznikov, skuša prikazati svojo osebo v najsijajnejši luči »rešitelja Evrope«. Je nerazumljiva žalitev resničnosti. Izgovori, ki jih rabi Eisen-hower, l-abijo za zanikanje glavne vloge, ki jo je imela sovjetska armada pri porazu nacistične Nemčije, v pretiravanju uspehov ameriškega orožja itd. Eisenho-wer v svoji knjigi ne najde prostora za vsaj malenkostno kritiko za precejšnje ponavljajoče se napake zavezniških poveljnikov in njihovih glavnih poveljnikov pri operacijah na zapadni fronti. Kar se tiče ardenske nemške ofenzive leta 1944, ko so prišle angloamerišlce čete v kritični položaj, pravi Borisenko, da je ravno sovjetska armada priskočiia na pomoč angloameriškim enotam. Zvfesta svojim zavezniškim obljubam je sovjetska armada 12. januarja 1945 sprožila ofenzivo na široki fronti od Baltika do Karpatov. Eisenhower ne najde v svoji knjigi načina, da bi podal svoje čila nemško ofenzivo v Ardenih. Kar pa je odveč, Eisenhovver spreminja tudi dejstva, samo da blati sovjetsko armado. Eisenhower je potreboval to sramotno falzifikacijo zgodovine zaradi tega, ker sedaj propagira novo vojno: vojno proti Sovjetski zvezi, ki je rešila svet pred nacizmom. On je osebno zavzel mesto pripravljalen te nove vojne, ko je zamenjal za akademsko obleko uniformo častnika vrhovnega štaba. Gospodarski tisk piše.. «Ne gre za gospodarske razloge«, pravi uvodnik 44. številke «Gospodarstva», ko analizira izjave Warrena Austina o priključitvi T.rsta k Italiji z gospodarske plati. Pravi tudi, da se je g. Bis-serell, pomočnik upravnika ECA, slabo informiral o gospodarski preteklosti Trsta v. gospodarskem oddelku ZVU v Trstu. Druga vsebina govori o Nemčiji na zunanjih trgih, o zasedanju evropske ekonomske komisije, češkoslovaški trgovini in ju-goslovansko-francoskih trgovinskih pogajanjih. Obsežen članek je posvečen gospodarskemu pomenu nekdanjih italijanskih kolonij. Domače stvari obravnava poansteK uznovansKa poajetnost v Trstu», ki je drugo nadaljevanje. Podatki ne morejo škoditi, c ko avtor ne bo prešel v svojih ocenah pravih meja in uporabljal superlative kakor za Kalistra. Nerodno bi bilo tudi, ako zaradi posameznih dreves ne bo videti gozda... Zadružniki naj si preči-tajo komentar k novemu zadružnemu zakonu, prizadeti pa pojasnila glede davka na poslovni promet. List zaključuje običajni trzni pregled in poročilo o italijanskem koncernu «IR 1» v 1948. «11 Mare» nadaljuje v svojih dveh poslednjih številkah vplivno kampanjo med trgovci in obrt- niki v toliki meri, da je skoraj že izgubil značaj gospodarskega lista. Štev. 10 še vsebuje uvodnik, kjer neki dr. Biasi skuša megleno opravičevati razne krivce za težave, ki jih povzročajo tranzitnemu prometu zalednih držav, in ugotavlja končno, da je tega krivo »nepopolno poslovanje njihovih petletnih planov...)). Po-č mentaliteta «dei compariimenli stagni». V istem smislu je tudi sklep, ki je objavljen, da se je ustanovilo pokrajinsko združenje obrtnikov Furlanija - Julijska Benečija, «apartitico ed indipenden-te». Naslednjo 11. številko pa je pričel «un vecchio alpino« takole: «Chi non vota e’...». Dopolnjujejo jo volivne fotografije in drugi bulvarni material. Majska številka mesečnika «11 Traffico» povzema v uvodniku vesti o avstrijski pomorski plovbi, ki da je še vedno «in alto nta-re». Za konec pa Filomate vendarle želi, da bi vse take iniciative upoštevale hkrati z inozemskimi interesi tudi domače potrebe. Glede na vesti pred dnevi o težavah in stavki v «Lloydu» tudi bi bilo treba reči morda takole «Pomagaj si sam...)). Ponatisnjen je dalje članek o italijanski zunanji trgovini, ki ga je v vestniku «Studi e Statistichev Trgovinske zbornice v Milanu napisal Atlantski pakt zarota proti miru • Senatorja Connalv in Vanden-berg sta 14. februarja V zvezi z obravnavanjem atlantskega pakta podala izjavi, ki sta dvignili mnogo prahu in povzročili med politiki zahodne zveze paniko. Senatorja sta izjavila, da bosta nasprotovala temu, da bi atlantski pakt vseboval za Združene države Amerike obveznosti,, naj bi »avtomatično« posegle v vojno, brez poprejšnjega sklepa Kongresa, kajti po ameriški usta- zatekli k nerodnemu triku, ki so se znova razglasili za angele varuhe miru in ustave. Prestraše-nost zapadnoevropskih politikov in vihravo kričanje v tisku je ta trik prezgodaj odkrilo.. Da bi potolažil pristaše zahodne zveze, ki hrepene po ameriških vojaških garancijah In orožju, je angleški tisk brž pojasnil, da ameriška ustava za atlantski pakt ni nobena ovira. Komentator «Daily He-ralda« je poročal, da gre zgolj nejše hladilnice v Evropi, ki so razdeljene na več skupin. V,; hladilnicah je lahko vloženo in shranjeno istočasno 30 milijono^ jajc. * * * PRAGA — Pred dnevi se je za čela v Pragi razprava zaradi vele. izdaje proti 15 ljudem, med katerimi je pet častnikov. W)VA".VAW.V.V.V.,.V.W»V.V.V.V.V.W.V.V/A’.V ANGELO V 1 V A N 7 E J REDEN 22 Vzporedno z Valussijevim nastopom ali malo pred njim izide cel kup literature, ki vsebuje najresnejša in najgloblja dela, kar jih je zmogel in jih zmore julijski separatizem. Kajti to, kar je izšlo pozneje, je razen nekaj izjem samo prepisovanje in besedičenje. Med temi Vnetimi in resnimi oznanjevalci separatizma ni nobenega Tržačana, pač pa prednjači med njimi Koprčan Carlo Combi, ki je že leta 1859 skušal v almanahu »La Porta Orientale« posnemati sloviti »Vesta Verde« Cesareja Correntija. V spisih kakor «Začetki istrske zgodovine«, ((Naravna enotnost tržaške dežele« in drugih razvija s primerno previdnostjo prišel o zemljepisni in zgodovinski povezanosti Julijske krajine z italijanskim polotokom. Po letu 1860 Combi lahko v revijah, ki izhajajo v Italiji, svobodneje govori: v več delih in s širokim znanjem povzema razloge julijskega separatizma. Poleg Combija je treba omeniti Labinčana Tommasa Lucianija, avtorja tehtnega, čeprav tu pa tam na propagandistično kopito nategnjenega dela »LTstria«, zgoščenega obrisa lokalne zgodovine. Teda najuglednejše je že omenjeno delo profesorja Sigismunda Bonfiglia, ki izpodbija zahteve Nemške zveze po ozemlju južno od Alp, to ie po Tridentinski Benečiji in po Julijski krajini Kar se tiče Julijske krajine, Bonfiglio vzame v pretres njene zemljepisne, narodnostne in gospodarske razmere. Kar pa se tiče Slovanov, se pridružuje splošnemu tozadevnemu upanju iredentistov in gre š» dalje od Valussija .V.-.VA-.V.V.V.V.VAVAVV.V.V/A-.V.V.VAV.V.V. in Combija. Trdi namreč, da je treba smatrati Slovane Julijske krajine, to mešanico številnih ostankov starih narodnosti, enostavno za del italijanskega naroda! Iz dejstva, da je tržaška trgovina upadla, izvaja zaključek, da bi bilo koristno, če bi se Julijska krajina odtrgala od Avstrije. To je pač čudna logika, ali pa mu je srce še enkrat zameglilo razum; vsekakor se bomo k temu vrnili pozneje. Zemljepisno, vojaško in obmejno vprašanje Julijske krajine obširno obravnavajo v teh petih letih poleg omenjenih piscev še Amati, Malfatti, Antonini, Mezzacapo in drugi. * * * Trst sprejema to vneto iredentistično propagando tako, kakor pač more. Razlike v raznih stopnjah narodne zavednosti in razlike med raznimi okolji prihajajo v tem trenutku najizraziteje na dan. Prav v tem času se pod vplivom vojaških porazov v Lombardiji. Avstrija povrača k mešetarjenju z ustavo. Kakor v marcu 1849 tako tud; .1861 vsili ustavo, ki jo je obljubljal cesarski patent v oktobru 1860. Razlika je v tem, da taka ustava stopi v veljavo takoj. V njej je, čeprav z mnogimi omejitvami in vrzelmi ponovno zajamčena svoboda govora, liska, zborovanja itd. Ustava tudi odloča ustanovitev neke volivne zbornice, ki naj bi jo sestavljali zastopniki poslani od deželnih zborov. Gre pač za neko federalistično potezo v centralističnem okviru, kajti ustava iz leta 1861 zaobjema celotno avstrijsko cesarstvo vštevši Madžarsko in prepušča osrednjemu parlamentu naj večjo zakonodajno oblast. Istočasno Trst ponovno dobi nazaj svojo občinsko avtonomijo in svoje provincialne politične pravice, kar je oboje združeno v mestnem sosvetu, ki je obenem njegov deželni zbor. V tem trenutku mora Trst mnogo zahtevati od države, tržaška zunanja trgovina se namreč nahaja v dobi krize, izvirajoče delno iz mrtvila državnega absolutizma, poleg tega pa bo vsak čas konec posebne pravice, ki jo Tržačani najbolj cenijo po pravici proste luke, to je, da so oproščeni vojaške službe. (Nadaljevanje sledi) ZASEDANJE ZUNANJIH MINISTROV ŠTIRIH VELESIL V PARIZU. NA SLIKI-JE SOVJETSKA DELEGACIJA Z A. VIŠINSKIM IN POVELJNIKOM SOVJETSKE ARMADE V NEMČIJI GEN. CUJKOVOM. vi lahko samo Kongres napove Vojno. Kakor je poročal v/ashington-ski dopisnik «Daily Maila«. sta Vandenbergova in Connalyeva izjava povzročila med poslaniki zapadnoevropskih držav v Wa-shingtonu «potrtost». Iz teh izjav so sklepali, da ZDA udeležencem atlantskega pakta nočejo dati vojaških garancij. Med politiki, ki kujejo zarote proti miru, je nastalo takšno razburjenje, da se je zdelo državnemu departe-mentu potrebno, da je že drugi dan dal za tisk pomirjajočo izjavo: ((častivredna senatorja pač nista mislila na to, da bi atlantskemu paktu «vzela njegovo bistvo«, v Kongresu ni nobenih nesoglasij glede ciljev pakta. Za kaj pa gre? Kje prav za prav tiči vzrok, da je nastal ves ta hrup? Popolnoma jasno je, da gre za zaporedni manever agresivnih politikov, kakršna sta, kakor vemo, senatorja Connaly in Vandenbegg. Namen teh manevrov je prikriti Američanom pravi smisel, atlantskega pakta kot zarote proti miru. Njegovi iniciatorji se boje sodbe, javnega mnenja. Zlasti si ne upajo priznati, da nameravajo grobo kršiti tisti člen ameriške ustave, ki zahteva za napoved vojne soglasje Kongresa. Zagrizeni vojni hujskači so se za to, da bi našli ((formulacijo, ki bi zagotovila najbolj določene garancije v okviru ustave Združenih držav Amerike«. Ta Sas, ko se senatorja Van-denberg in Connaly trkata na prsi in prisegata, da sta pristaša miru in ustave, bodo ob pomoči pravnih svetovalcev Nacionalne asociacije industrijcev že našli raztegljivo formulacijo in atlantski pakt bodo stisnili v ((legalni« okvir. Saj je ameriška ustava v rokah lakajev IVall-Streeta kaj gibčen dokument. Atlantski pakt pripravljajo z vso naglico. V tej naglici se njegovi krpucarji na vstikem koraku razkrinkujejo. Tako sta tudi izjavi senatorjev Connalyja in Vandenberga skupaj s sledečimi razlagami samo znova poudarili vso vojnoagresivno usmerjenost atlantskega pakta, te nezakonite kupčije vojnih hujskačev. V holšovickem pristanišču na reki Vltavi v Pragi so najmoder- Poslušajte danes ob 13 vazen govor v italijanščini na radiu Trst I. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii1 JUTRI bo na radiu Trstll. ob 13. uri vazen govor v slovenščini POSLUŠAJTE! E. D. Volta. Priobčeno je obsežno poročilo o prvem kongresu Javnih skladišč italijanske republike z resolucijami, ki ®®,lJ tevajo razne izprememoe- r>e-gled plovbe za maj pokaže, ka kor običajno, da je med dobrino-90 ladjami, ki so priplule in odplule iz naše luke, vsega skupaj 10 Lloydovih. Ostali prostor reviji izpolnjujejo vesti in strokovne rubrike. Trgovinska zbornica FLRJ' V Beogradu je izdala peto števi <* «Vestnika)> za apni. Najzanimir vejši del je pregled zunanje trg • vine FLRJ za 1948 v primerjovt s 1947 in 1935—39. Lansko leto je 47.3 odst. celokupnega uvoza izviralo iz držav Vzhodne Evrope (1947 - 51.3 odst.). Izvoz v te težave pa je dosegel 52.2 odst. vF izvozne trgovine. Pri uvozu je . prvem mestu ČSR, na katero odpade 18.6 odst., druga ZSSR “ 13.4 odst. (prej 20,2), tretja mr lija z 10.4 odst., nato Po,-’f (7.9), Holandska (6.8), NemeiJ (4.7), Belgija (4.4), Madžarska (4.2). Slede Avstrija, Vel. Bn ni ja, Švica, ZDA, Bolgan)*, Egipt itd. ' V izvozu je vrstni red ZSSR (18,2 odst), CSR (12.9 odst.), Italija, Madžarska (po 9,6,% st.), Poljska. (9.5 odst), Holandski) 6.9 odst), Avstrija (5 odst.), v ' Britanija (4.4 odst), slede 8VI.I Švedska, Belgija, Nemčija, Fr cija, Bolgarija, Romunija, ZP Izvoz je obsegal predvsem sirijske rastline (12,4 odst.),ža91? les (13,2), gozdne proizvode (T’,«?« rude in kovine (12,4), sadje, P° vrtnino in izdelke (4,8), gradben^ material, industrijske, izdelke, k ’ mične izdelke itd. (7,6) alkohol« pijače (4,6), pšenico (2,7), živ11) ' predelano meso in mast (2-5), lezno rudo (1,6), lesne *2 (1.7), premog (1,5), perutnino, j®.1 ... .... i- /nS). Vl ca in mlečne proizoode ^,8) .g primeri s povprečjem narasel izvoz industrijskih rast i za 5,3 odst., žaganic za 1<7 0(iT" ni i v Ljubljani, Zagrebu M* " ^ jevu podjetje «Jugoinspekt”> vrši v FLRJ kakor v inozeri ^ za račun naročnikov vse P°s zvezi z kolavdacijo blaga, bodisi glede kakovosti, količine, ve. Podjetje izdaja o tem P°se certifikate ter jamči za tezo, težo, vilo itd. Pri arbitražah vrši funkcijo cenilca in posredor® «Vestnik)> prinaša tudi razne g ne gospodarske vesti in konc seznamom podjetij, ki Ponu3?mo!i-povprašujejo po različnem vestnik’ urada * * * Izšel je «rhesečni Osrednjega statističnega v Rimu za marec t. I. Razdeli™' sledeča: Prebivalstvo-: P° . j« stvo, gozdarstvo — živino) e) p0‘ ribolov: industrija, promet >n ... : auru govina; finance, denar, kredit’ •Jtc/muiž, inuuobi iju, . štno-brzojavna služba; zunan) te- če- :ain° ne in potrošnja; delo in s^sta-skrbstvo; sodstvo; mednarod tistični podatki. lošn‘ Pri industriji najdemo sP ^g indekse proizvodnje ^tallF'0injh podatke o' rudarski prolZ,n:; iv težki industriji, o proizvo stilnic mineralnih olj, O des » prot-j in vplinjenju trdih goriv, ' ^ vodnji in prodaji tobaka t j£i električne energije, o stano®. gradbeni delavnosti in 0 delih. pfe: Zunanja trgovina p0 -*’1 gled uvoza po mesecih t’ po 1949, po količini in vredn blagovnih skupinah in P° n Vft- bi ter izvoru. Finačna s*jan,n državne bia9afr. buje položaj ---------------- v ,■ (kdaj bomo prišli do te g stu?!) dohodke po viru, ^ po upravnih panogah,^ stan) žavnega dolga, blagajnis^ met. denarni obtok, s*®njl jjjfco$' dTtalia (Italijan, banke) ^ banke) č ne in obrestne mere, tečdje pregled borznih poslooanh penzacij, promet delnišk;ih , J f J— - - , pregled meničnih protest čajev. Pod «ccne in potrošnja)’ jit' run «(-'•'*(. i mo indeks cen na debe , po indeks življenjskih shos pc- posameznih velikih mestih ‘,e%si la in skrbstva se tičejo mezd in plač, zaposlitev pf'e- slriji in pri javnih delin..„0 &’ gled dela zavoda za TJEnarO^ varovanje statistični podatki zadevaj grajsko gibanje, splosn aa!° ....................... 1C. industrijske proizvodnja trgovino ter denarni o btok. llpolcojertei ! današnji draginji - Borimo se za povišanje pokojnin, da bodo ustrezaj Združimo se v LJUDSKI FRONT1 St b 111 nad - Telefon št 93-808. - UPRAVA: ULICA K. MANNA SL 29 - Telefonska številka 8351. OGLASlf od MMaPta od lMk tet 83-51.’ Cene oglasov: Za vsak mm višine v ŠiriniI I TOJJt NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugollr; FLRJ: 95, Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — izdaja ZALOŽNIŠTVO TR2ASKEGA TISKA D. Z Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 — Koper, ul. Battistt 301/a - Tel. 70