Političen list za slovenski narod.
Po po9tl prejemsu TelJ4: Za celo leto predplaoan 15 gld., za pol leta 8 gld., za oetrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velJA: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za žetrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 40 kr. ^ t.i„ki,„«! „„ j-----s:i:„---1.-^ i ca
-------„ ------ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več
na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) s« sprejemajo in Telja tristopna peUt-vrsta: 8 kr., ee se tiska enkrat • 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., 6e se tiaka trikrat. Pri ve^atnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rolcoplsi 8« ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStT« je v Semeniiki ulici h. it. 2. Iziiaja Tsait dan, izvzemli nedelje in praznike, ob «/i6. uri popoludne.
^tev. 134.
7 Ljubljani, v petek 13. junija 1884.
Letnik 3GII.
81oYako-81oveiici pa volitve.
Od Pohorja, 11, junija.
V poročilih o narodnem gibanji na Ogersljem se po nemških časopisih bere največ o Saših, ker se vzlasti ekstranemci samo za te svoje sorodovinee potegujejo in sicer z istimi razlogi, s kakoršnimi mi Slovenci zahtevamo obstanek naše materinščine. Tudi o Eumunih, semtertje še o Srbih se nahajajo članki po novinah v nemščini izhajajočih, ali spis o — Slo-vako-Slovencih, to bi pač menda že bila bela vrana.
Kot stranka se volilnega boja na Ogerskem vde-ležujejo Srbi, Rumunci, Saši. In pisatelju teh vrstic se nekako čudno zdi, da so se karpatski Slovenci skrili za grm. Če bi nič druzega ne dosegli, bi se vsaj v družbi z drugimi nemadjarskimi poslanci v zbornici glasili. Koliko pa naših osmero slovensko-štajarskih poslancev opravi v Gradcu? ali v očigled ^liberalni" večini v pajdaštvu s konservativnimi Nemci igrajo vsaj ulogo — štatista.
Slovako-Slovenci pravijo, da bi v madjarski zbornici njihovi poslanci ^svojim lastnim sorodovincem bodi v duhovnem bodi v gmotnem oziru ne mogli koristiti". Ker pa, gospod vrednik, o svojem času vrstic poročevalčevih glede gibanja Slovako-Slovencev niste zavrgli, zatoraj vsprejmite za sedaj „Razglas", ki ga je „osrednji volilni odbor slovenske narodne stranke" podpisal dne 1. junija ter ga razposlal med tri milijone duš broječi narod slovaško-slovenski. Evo ga!
Slovenska narodna stranka kakor taka priznava za svojemu namenu primerno, da se niti aktivno niti pasivno ne vdeleži pri volitvah za deželni v 25. dan septembra sklicani zbor.
Od vživanja najimenitnejšega vstavnega prava, namreč, da bi z aktivno in pasivno voljbo zastopnikov v deželnem zboru vdeleževala se pri stvarjanji postav ter pri nadzorovanji glede varovanja in spol-novanja istih od strani javne uprave, v tem obziru slovenske narodne stranke ne zadržuje niti nedomo-Ijubnost niti mlačnost nasproti vstavi v obče.
Slovenska narodna stranka je pri vsaki zadani priložnosti slavnostno in odkritosrčno izrekla in v njenem imenu zopet podarjamo, kakor nezlomno zvestobo nasproti Nj. Veličanstvu cesarju avstrijskemu ter našemu dedičnemu in zakonitemu apostoljskemu kralju ogerskemu, tako tudi nezlomno vernost in vdanost nasproti naši dedovini, domovini ogerski.
Razglašujemo dalje, da priznavamo z našimi deželnimi zakoni določen položaj državopravne države ogerske ter se istega držimo; naznanjamo, da vbtav-nost smatramo za podlago in svetost državljanske svobode; osvedočujemo, da po postavni poti sklenjene deželne zakone slovenska narodna stranka spoštuje in bo jih v časti imela dotlje, dokler se po postavni poti ne spremenijo. Naposled objavljamo, da slovenska narodna stranka, kakor sebi želi, da jo nobena ne žali: prav tako naša stranka spoštuje in si bode prizadevala tudi v prihodnje spoštovati vsako stranko, bodi naj narodnostna, ali naboženska, ali socijalna, ali politiška.
Vzlic sedanjim volitvam slovenske narodne stranke ni toraj k pasivnosti spravila niti nepotrpnost niti nedomoljubje niti mlačnost naproti vstavnosti. Do tega jo je privedlo neprenašljivo pa nerodoljubno ravnanje z njo od strani onih strank ter njihovih organov javnega mnenja, od strani sodržavljanov, ki si sami privlastujejo državno moč, od strani vstrojev dežele in pravomočnosti, sodništva. Privedlo jo je duhu vstavnosti nasprotujoče razkladanje in prestavljanje ustavnosti v praksi državljanskega, družbin-skega, sodnijskega in državnega življenja v obče, ali poglavito v obziru na slovensko narodno stranko. Privedla jo je otožnogrenka skušnja, da pri vživanji svojih v zakonu določno izraženih vstavnih pravic slovensko občinstvo no nahaja nikjer ne podpore ne varstva; še več: ne manjka se slučajev, kjer se je slovenskemu občinstvu godila krivica ne le z mimo-zakonitim, ampak celo s protizakonitim razlaganjem ustavnih pravic; v tem pogledu je samolastna svoje-volja v družbi z nasilstvom ravnala povsod, začenši od krivičnega in nepostavnega popisovanja volilcev, pa do svojevoljnega in protizakonitega zametovanja
volitev ter nasilno preziranje pritožeb z opravičenim pogledom na spravedljivo in postavno pomoč.
Slovensko narodno stranko je k sedanji pasivnosti pripravilo z jedne strani tudi obnašanje in gla-sanje takih naukov današnjih parlamentarnih strank naproti nemadjarskim narodnostim v obče, kakoršni ne rodijo dobrega ne le na kulturnem in sploh na nijednem inem polji željenega k prospehu domovine služečega sadu; z druge strani pa to lažnjivo pisanje časopisov vladnih in parlamentarnih strank____
pUstrednjr volebniy vybor slovenskej narodnej Stranj" še razloge skupno ponavlja in konča, da se Slovenci kakor stranka hočejo obvarovati odgovornosti za podvzetja, ki — po vseobčnem prepričanji treznomislečih domoljubov brez razločka na narodnost — merijo samo na propad države. Posameznikom pač ^slovenska narodna stranka" pušča prosto roko, da se po svoji previdnosti volitve vde-ležijo ali pa ne. Toda v obče so voditelji tega prepričanja, da bi v madjarski skupščini slovenski poslanci „svojim vlastnim soplemenikom bodi v duhovnem bodi v gmotnem pogledu ne mogli koristiti".
O delovanji poštne liiaiiiliiice.
Omenjeni zavod je te dni razposlal svojo okrožnico z računom za mesec majnik. Iz poročila posnamemo, da je pretočenega meseca znesek vloženega denarja narastel do 2,526.641 gld. 34 kr., samo meseca majnika je hranilnica vzprejela 107.615 vlog, med temi je iz VII. skupine (Tirol, Gorica-Gradiška, Trst, Primorje, Dalmacija) bilo 6.546 vložnikov s 163.189 gld. 72 kr. v VIII. skupini (Štajarska, Koroška, Kranjska) pa 6.651 s 99.283 gld. 96 kr. Na enega vložnika odpade za maj 6 gld. 71 kr. proti 3 gld. 72 kr. v majniku 1883.
Novih knjižic se je tekom meseca izdalo 9.906, izplačalo pa 6.921. Število vložnikov se je toraj pomnožilo za 2.985, a vseh je 394.898. Celokupni znesek vloženega denarja je 16,828.640 gld. 79 kr.
LISTEK.
Severno-iztočna morska potovanja
skozi severno ledeno morje s posebnim obzirom na Nordensicjoldovo 1.1878—79.
(Spisal prof. I. S teki asa.)
(Dalie.)
Zima, ktero je „Vega" tukaj preživela, je bila precej mila v primeri z drugimi, ktero so poprejšne ekspedicije v arktičnih predelih preživele, ali pa kakor se rišejo nektere iz pojedinih krajev Sibirije. Nam so bili samo gosti vetri in viharji neugodni. Zima od — 40 do — 50® so da pri mirnem vremenu lahko podušiti, ali že pri neznatnem vetru more zima od —36® kar nevarna biti za onega, ki bi brez vseh priprav gole dele obraza in rok zimi izložil. S po-četka človek ne čuti nič ozebline, ali bi vendar-le veliko trpel, ko ne bi obraza in rok s snegom tri. Skoraj vsi, ki so v prvič na severnih krajih pre-zimovali, dobili so ozebline; na vso srečo nobeden v takej meri, da bi bilo od hudih posledic. Da nismo na noge ozebli, imeli smo se zahvaliti izvrstnim čevljem od jadrovine s kožnatimi podplati
in napolnjeni s travo ostrico (carex visicaria). Noge same pa so bile oblečene v dva para nogovic ter vrh tega še ovite s klobučiijn. Vsi, ki so se na ta način obuvali, so trdili, da ni treba nič boljega za zimo; noga ima dosti zraka, čevlji niso težki, če se tudi težko zmočijo, pa tudi prav lahko se posuše. Drugač smo bili oblečeni v navadno švedsko obleko, ki je bila samo malo bolj z volno podšita, hlače in halja od sobove kože .samo v zimi od — 45®, ali pa še pri hujem vremenu — 36® zime z vetrom; mnogo raje pa rabijo potniki obleko od jadrovine, ki varje dobro pred snegom, zimo in vetrom, pa tudi iz Petrograda naročene bašlike. Razun obleke pa so bile članom ekspedicije podeljene tudi modre in zelene naočnice, da so se mogli varovati oči proti jako bliščemu svetlu bele planjave, kakor tudi odsev solnca na njo; vsied tega se je dozdaj redko kdaj dogodilo, da bi bil kdo radi te bliščobe oslepil; samo prav neprevidnemu bi se moglo to zgoditi. Tudi v ostalem je bilo zdravstveno stanje skoz in skoz izvrstno, a to se jo največ zahvaliti treba izvrstni ob-skrbi in uredbi za vsako potrebo na takem potovanju. Vsled tega tudi ni nobeden na kurdeju obolel.
Med pojavi, ktere so motrili po Nordenskjiildo-vem izvešču za časa prezimovanja, so ti-le zuameni-
teji. Nordenskjiild govori najpoprej o zamrznenji živega srebra. Čim se je temperatura približavala — 40®, motrili so se termometri od živega srebra in od alkohola; čim pa je pala temperatura pod — 40®, kazal je termometer od živega srebra naenkrat — 90®, kajti živo srebro palo je namreč v svojem zmrznjenem stanju v oblico termometra. Zmrzavanje pa začne od zdolej na gore, ker se zmrznjena kovina kot težji del v še tekoči del spušča. Če se od-lije od na pol zmrznjenega živega srebra tekoči del oprezno, ostanejo skupki od tankih kristalnih igel v obliku oktaedrov.
Kar se tiče slanosti ledu, dozdanja preiskavanja niso popolnoma složna. Na slanej vodi novostvoreni led ne daje pri topljenju — kakor se je trdilo — neslane vode, pač pa kosi starejega sreža. Ta za mornare v arktičnih krajih jako važen pojav se da pa tako-le razjasniti: Pri tvorenju ledii obda le to mehaniSki dele slane vode, a ti vodeni deli silijo počasi na ven ter tako slanost ledii zmanjšajo. Da je pa tako tolmačenje resnično, more nam služiti za dokaz tudi to, da je na površju ledti zbirajoča se voda bolj slana nego morska voda pod ledom.
Jako važno iztraživanje je podvzel tudi poročnik Palander, ker je meril vsako uro skoz celih šejt
Ako se od tega odštejejo vračila, to sedaj hraniloica varuje 8,079.819 gld. 15 kr. V primeri s tem številom pride na enega vložnika imovine 20 gld. 46 kr. proti 10 gld. 39 kr. koncem majnika 1883 in proti 19 gld. 61 kr. ob koncu meseca aprila letošnjega. Število vložnikov in vložnine raste od meseca do meseca.
Tudi čislo rentnih knjižic se je pomnožilo za 206, vseh je sedaj 4.991 v vrednosti 1,753.950 gld.
Do konca leta 1883 je med ljudstvom bilo knjižic 370.303, onih z nemško-slovenskim tekstom 6.633; dne 31. majnika pa 394.898, oziroma 7.373.
Do 31. decembra 1883 je med 409.940 vložniki bilo otrok 42.410, dijakov in učencev 179.987, privatnikov 21,649, žen in vdov 15.328, javnih uradnikov 9.231, privatnih pa 15.690, duhovnikov 2.405, vojakov 6.351, učenjakov, profesorjev, učiteljev in umetnikov 8.500, odvetnikov in beležnikov 633, zdravnikov in lekarjev 1.455, pesnikov, pisateljev in časnikarjev 269, trgovcev 5.316, fabrikantov 1.024, obrtnikov in rokodelcev 40.299, trgovskih pomočnikov 8.559, delavcev po tvornicah 7.496, služinčadi 24.437, kmetovalcev 3.356, kmetovalskih delavcev 1.254, logarjev in rudarjev 1.950, varstvenih organov in financarjev 2.235, rokodelkinj 4.276, dninarjev 2.355, društev in pravnih osebnosti 1.324, mornarjev 129, slednjič 2.022 oseb, kterim je uradu poklic neznan.
Glede jezika so sledeče številke: vložnikov govori nemški 249.692, češki 107.863, poljski 28.550, rusinski, 4.140, slovenski 7.059, hrvatski 553, laški 9.929, rumunski 2.154.	^
Razven 1.324 jurističnih osebnosti bilo je 263.236 vložnikov spola moškega, a 145.380 ženskega.
Obzirom na starost je do 10 let bilo vložnikov 92.981, 10—20 let 178.295, 20—30 68.103, 30—40 40.197, 40—50 15.705, 50—60 7.254, 60—70 3.959, 70—80 1.386, 80—90 248, čez 90 let le 12, neznane starosti pa 476 oseb, društva niso všteta.
Pisati ve 357.131 vložnikov, a ne zna 50.258, v tem oziru urad ni zvedel za 1,227 vlagateljev, juridične osebe semkaj ne spadajo.
Okrožnica poštno-hranilničnega urada razkazuje, da je do 5 gld. bilo 1,649.755 vlog, od 5—10 gld. 83.388 vlog itd. po desetkah do 100 in čez. Podobna lestvica je za vračila. Celokupno število vlog je lanskega leta bilo 1,831.060, vračil pa 180.477.
Kar se tiče jezika, je vodstvo poštnim uradnikom poojstrilo že skraja izdano naročilo, vsled kterega se vložnikom morajo dajati knjižice v tistem jeziku, kterega vložnik želi. „Circular-Verordnungsblatt des k. k. Postsparcassen-Amtes" je dotično poojstrilo priobčil v št. 4 ter pravi, da je v tem oziru bilo primeroma malo pritožeb, samo 100 pri dva milijona prejemnih potrdil. Bilo bi jih pač več, ko bi se oglaševali vsi vlagatelji, ker imamo poštarjev,, ki slovenski uradovati nočejo ali pa ne znajo. V najnovejši okrožnici, štev. 6, vodstvo znovič opominja, ko pravi: „Bei Ausgabe der Drucksorten ist auf die richtige Sprachausgabe besonders zu aehten und ist z. B. einem Einleger, welcher den Postbedien-
steten in deutsoher Sprache anredet, nur oin deutsches, einem solchen, welcher in einer anderen landes-flblichen (ta beseda je z debelimi črkami tiskana) Sprache anspricht, nur ein BUchel der betreffenden Sprachausgabe zu verabfolgen".	M. K.
Politični pregled.
v Ljubljani, 13. junija.
Notranje dežele.
Deželni »bor Goriško-GradiSdansJci otvoril je 9. dan t. m. g. deželni glavar grof Franc Coronini v navzočnosti g. vladnega zastopnika dvornega sovetnika g. barona Eechbacha, kneza in nadškofa monsignora dr. Zorna in 18 poslancev. Deželni glavar nagovoril je zbrane spominjajoč se zgube, ki je zadela našo cesarsko hišo vsled smrti cesarice Marije Ane, dalje omenja delovanja ranjcega poslanca Angela Eubbije in delovanja deželnega odbora sploh. Preden je končal, pravi v slovenskem jeziku: „Odložimo na drug dan debate in izraze svojih misli, ki vplivajo blagodejno, ako so namenjeni pripozuati resnico, ne da bi razjarili duhove in razgreli strasti, kedar velja pospeševati in razvijati javni nravni in gmotni blagor. Sedanja seja namenjena in posvečena je izključljivo edino le skupni misli in občutkom nas vseh, občutku ljubezni do naše domovine in do našega presvitlega vladarja, ki nam je bil vedno najtopleji in najmogočneji braniteij naših potrebščin. Povabim vas, gospoda moja, da mu v priznanje in izjavo najzvestejše podložnosti in lojalne vdanosti zakličemo, kakor se mu spodobi: „Živio naš presvitli cesar Prane Josip L!" Vsi navzoči zaklicali so trikratni „živio" in „evviva". Na to je deželni glavar zbrani zbornici predstavil vladnega zastopnika dvornega sovetnika barona Eechbacha. Knez in nadškof dr. Zorn napravil je pa slovesu obljubo. Bodoča seja bila je še tisti dan ob 4 popoludne po sledečem dnevnem redu: „1. Poročilo deželnega odbora z obračunom za leto 1883 in proračunom za leto 1885. 2. Predlog peticije, ki naj bi se predložila visoki vladi za oproščenje kole-kovine pri onih zadevah, ki so v dotiki s pogojzdo-vanjem Krasa.
LeviMrji, prav za prav izdajalci države, pokazali so svojo pravo barvo, kakor polž roge, ako ga človek dolgo opazuje. Nova zvezda na levičarskem nebu, nek dr. Friedjung, je sostavil nekak program, po kterem bi bilo še mogoče Avstrijo po levičarskih mislih zveličati (ako bi jim ona po nesreči v roke prišla). Ta velemodri dr. Friedjung je izdelal program, zarad kterega takoj brez vsake obsodbe najmanj pet let na trdnjavo zasluži. On pravi: „Avstrija mora staro kramo o daljšem združenji svojih držav in dežela opustiti (toraj razpad države same sprejel je dr. Friedjung, kteiemu bi se pač bolje podajalo ime Storenfried, v svoj in svojih pristašev program) in se mora parlamentarno zediniti z nemško državo; Galiciji naj se da posebno stališče, Avstrija pa naj bo glede Madjarov popolnoma samostojna". Vse druge dežele toraj naj se brez milosti ponemčijo, da bode popred most narejen, za kterega avstrijski izdajalci s toliko pridnostjo in požrtoval-nostjo kole zabijajo in tramove pokladajo po slovanskih deželah, po kterem mislijo potem pruske „Pickel-haube" v Trst na sprehod poslati. Toda ne boš! Ne bo nič! Poslednje volitve v Istri so nam pokazale, da se nam ni treba bati za obstanek, ako se le toliko gibljemo, kolikor smo se v poslednjih petnajst letih, kar pa ne bode, ampak če Bog dd, krep-
kejše in vspešniše. Ker smemo trditi, da je narodna zavest in navdušenje pri naSincih danes že toliko zbujena, da se ne dii z nikakoršnim prizadevanjem več zatreti. Naj se nemški liberalci mečejo v prusko žrelo, kolikor jim drago, mi se ne maramo in se tudi ne bomo. Pač tirjamo za svojo narodnost, kar po božjih in državljanskih pravicah tirjati moramo, ostanemo pa pri vsem tem in ravno zarad tega zvesti Avstri.jani, vedno pripravljeni izdajalskim nemčurjem ali lahonom noge spodbiti, naj bi jo proti Berolinu ali Eimu hoteli kreniti. Upamo, da nas bode tudi Dunajska vlada v tem podpirala ter nam priznala naše narodne pravice, ker s tem le sebi pomaga. Ljudstvo brez pravic in brez narodne zavesti ne bo nikoli kaj prida za celoto storilo: tlačan tlačen se o času nevarnosti ne bo žrtvoval, ampak manj kakor bode mogel storiti, manj bode storil. Le poglejmo v zgodovino in povsod bomo to resnico potrjeno našli.
Zasramovanje irno-rumene cesarske zastave v Avstriji je na dnevnem redu in kar je najbolj znamenito je to, da so povsod le Nemci, t. j. tisti ljudje, ki si še vedno predrznejo trditi, da so oni državna stranka, ki grde našo častito avstrijsko zastavo. Stajarski Nemci so dobili že svojega vrednega naslednika, ki nosi na cesarski suknji zlat ovratnik in to ni nihče drug, kakor c. k. okrajni sodnik Schenk v Friedeku na Češkem, brat obešenega Hugona. Cehi namreč so sklenili ob binkoštnih praznikih napraviti v Mistek in Friedek izlet. Friedeški magistrat je pa sklenil jih dostojno pozdraviti in je hotel iz tega namena črno-rumeno cesarsko zastavo na rotovži razobesiti. Na Friedeškem rotovži je pa poleg občinskega urada tudi c. k. okrajna sodnija nameščena. Okrajni sodnik Schenk je rekel, da, ako magistrat v resnici razobesi cesarsko, jo bo on sam rajši raztrgal na drobne kosce, kakor pa bi trpel, da bi na rotovži visela. Daleč smo prišli! Možje, ki bi morali z največjo skrbljivostjo čuvati nad rieomadež-vanim praporom države, okidajo ga sami z blatom zasramovanja; oni izdajajo svojega gospodarja, ki jim kruh reže! Pojdite na Prusko, izdajalske duše in napravite mlajšemu domoljubnemu naraščaju prostor na mastnih vaših službah, na kojih ste se menda že preobjedli! Avstrijski Slovani ne marajo za pruske agitatorje sploh nič, še v večo zamrzo pa jim je, ako tisti nosijo c. k. suknjo, kteri nečast delajo. In visoka vlada to trpi, ali ne ve? Bojimo se, da to ne bo dobrega sadu rodilo! Drug slučaj dogodil se je zopet na štajarski zemlji. V Gradci je ob priložnosti shoda nemškega ,,Schulvereina" nek gospod odičil svojo hišo z cesarsko črno-rumeno in deželno belo-zeleno zastavo, na kar je dobil poštno dopisnico polno zabavljic in psovk, ker je razobesil črno-rumeno zastavo!
Državni finančni minister baron Kallaj se bo podal že ta mesec v Bosno na nadzorno potovanje, kjer se bo, kolikor se do sedaj soditi dd, mudil do 15. julija. Ali ga bo pot tudi v Hercegovino zanesla, se še ne ve.
Naši vojski manjka spretnih, pravih vojaških zdravnikov, in prvi, ki je na to pomanjkljivost prišel, je bil feldcajgmajster ali general topništva Josip Filippovič ob priliki zasedanja Bosne. Ondi se je stari vojak prepričal, da, se v vojaško-zdrav-niški službi iz enoletnih prostovoljcev napravljeni vojaški zdravniki, ki so sicer v civilni službi, niso obnesli! Civilnemu zdravniku za vojsko onega pravega vojaškega znanja manjka, brez kterega on podvzetnemu vojskovodji več škoduje, nego koristi, ker mu od dno do dne vojsko zmanjšuje, ljudi mu v bolnišnice pošiljajoč, kterim ni druzega, kakor da so jih čevlji nekoliko ožulili. Da se za bodočnost in še ob pravem času odpravi pomanjkljivost, osnoval se bo na Dunaji zopet vojaško-zdravniški zavod
mesecev visočino vode. Iznajdek tega je bil, da razlika med oseko in plimo ni bila nič veča nego 18 cm., iz česa se dil zaključiti, da se severno od Be-ringove ceste ležeče morje ne razprostira jako in da stoji v zvezi z velikim oceanom samo po ozkih morskih cestah.
Zima 1. 1879 ni bila posebno ojstra ali vendar nenavadno dolga. V mesecu aprilu so imeli popotniki še poprečno temperaturo od — 18» 9', ki je pala v maju na — 21», čeravno se je za nekaj dni južno vreme od -f- 1® 8' pojavilo. Početkom junija se je vzdignila temperatura poprek na — 9® 4' in še le 13. junija se je temperatura popolnoma spremenila, tako da je redko kdaj pala izpod 0».
Zdaj se je začel sneg in led topiti in že popred vsled južnega vetra odprte morske ceste so se zdaj čedalje bolj razširjevale; samo ^Vega" je ostala še vedno od pet čevljev debelega Icdii zaprta, tako da je Nor-denskjold še 17. julija izračunil, da bo ostala ladija še najmanje 14 dni v ledu, ter se pripavljal, da preišče strugo za plovitbo ob obali. Do te vožnje pa vendar ni prišlo, kajti 18. julija popoludne ob 1 uri 30 minut začel se je led v bližini »Vege" premikati ter se vsled tega odprl prost pot za plovitbo. Tisti dan ob 3. uri in 45 minut odplovi ladija po-
polnoma nepoškodovana od onega mesta, kjer je 294 dni ali skoraj deset mesecev počivala.
In čeravno se je zahtevalo od vsakega člana te ekspedicije mnogo potrpežljivosti, ko so morali tako dolgo na čukočkem poluotoku ostati, vendar je bila to izvrstna priložnost različna znanstvena vprašanja od največe važnosti postavljati in na nje odgovarjati. Nordenskjold je stavil ta-le najvažneja vprašanja:
Je-li so zemlje z obeh strani Beringove ceste ostanki starega, po nobeni cesti pretrganega mostu med starim in novim svetom, ali činijo one početek popolnega zedinjenja?
Je-li je sibirsko morje staro notranjo jezero, ki je še le v novejšem času slano postala, ali spada k onim zalivom tihega oceana, ki se pretvarajo v notranja jezera?
V koliko deli ozka cesta med Azijo in Ameriko dva neenaka bilinska in životinjska predela, in na kterem delu sveta se je nahajalo središče za stvaranje različnih vrst bilin in živali?
Ktere od njih so prenešene iz starega v novi svet ali pa obratno?
Prizadetje, da se za odgovor teh vprašanj potrebno gradivo nabere, skratilo je nekoliko dolgo bivanje na severju ter je bilo tudi vzrok, da „Vega" ni naravnost v .Japan plovila, nego še nekoliko tednov
zadržavala se med Beringovo cesto in aleutskimi otoci, da bolj natanko prouči zemljo, vode in prebivalstvo teh krajev.
Od mnogovrstnih vrst bilin in živali, ki se tukaj nahajajo, in ktere so tudi popisane, hočemo tukaj omeniti samo neke višje vrsti, ki morejo kakor človek zimi in dolgej noči pokositi, ter bi mogle biti polarnim potnikom od velike koristi.
Tukaj so našli potniki na azijatski obali zajca, in sicer malo večje vrste nego je domača v Švedski, navadno lisico, norveško miš in druge vrsto miši; bolj redko se je našel volk in divji sob, dočim se navadni medved in svizec tudi tukaj nahaja, pa le po leti vidi, ker ostali čas prespi. Razun teh živali pa so tamošnji prebivalci opisali še neko vrsto, ktero so oni „nane" zvali, kar se ima bržkone vidra razumevati, pa tudi podlasico in konečno hermelin, vsaj so ga opisali kot belo žival e črnim koncem na repu. Od sisavcev, ki žive v morju, mogel se je videti samo morski pes in beli medved, zadnji seveda redko tem bolj pogostoma pa prvi, kajti on je glavna hrana Čučkov. Od ptic tukaj ostanejo Čez zimo sove, vran, bela jerebica, tudi neke vrsti pandirkov, namreč Uria Brfinnichi in Uria grylle.
(Dalje prih.)
Josefiaura, kakor so je že pred leti ondi nahajal; na tem zavodu izgojevali se bodo vojaški zdravniki, kakor jih vojskovodja potrebovati zainore in se je na Dunaji že na ukaz vojnega ministerstva sešla dotična enkfita, ki bo v tajnih sejah stvar prereše-tala in potem vojnemu ministru poročala. Več kakor v enketi tajno, obravnavala se bo pa stvar javno po časnikih, in so posamični listi svoje prostore dotičnim strokovnjakom, ki bi jih veselilo o zadevi pisati, že na razpolaganje dali.
Vnanje države.
Srbska radikalna poslanca Niniča in Raša Miloševiča zaprli so v Belemgradu v trdnjavo zarad interpelacij prevratne vsebine, ki sta jih stavila v skupščini. Zagovarjati se jima bo pred kazensko sodnijo. Ni sicer prav, da se krati poslancem prosta volja; za to je ravno poslanec, da po svojih besedah izrazi ljudsko mnenje. Toda, če pa kdo vedno le na prekuc in na druzega nič ne misli, kakor to delajo srbski radikalci, potem pač ne moremo drugače, kakor vladi pritrditi k takemu koraku. Zna-biti bi ne bilo napačno, ko bi se proti takim izdajalskim prekucuhom, naj so tudi poslanci, tudi v drugih deželah tako postopalo. Vsaka reč ima svoje meje.
Bolf/arsJH tliplomati^ni mjent je Belgrad zapustil in se je tudi domu podal; toraj so diplo-matične razmere med Srbijo in Bolgarijo popolnoma prenehale. Bolgarska vlada pripravlja spomenico, ktero misli velesilam predložiti in jim ce o zadevo natanko popisati. Da je Srbija stvar pretirala in da bi rada takoj z največjim topom preko meje na Bolgarsko streljati začela, je razvidno; kajti, ko so srbskega diplomatičnega zastopnika vprašali, kje da so se prav za prav godili ob meji neredi, zarad kterih Srbija^ sedaj zadostenja tirja, ni vedel kaj -odgovoriti. Čemu toraj toliko hrupa za prazen nič!
Mahdijeva zvezda se bliža zatonu. Katoliški misijonarji poročajo, da se je po Sudanu združilo več rodov, ki so se mu vstavljati jeii. Vendar pa ima še vedno zdatno množico vojakov 40.000 mož. ^Posebno sovražni so mu pa Takalski kralj, veliki Šejk iz rodu Oababris, Salet in trgovec se sužnjimi Abdel Samat. Vsled tega so se razmere za oslobodjenje Chartuma in Berberja, kteri mesti so vstaši obkolili, zdatno zboljšale in bo Turčija ali pa Angleži, ki bodo ekspedicijo tjekaj poslali, lahko dobro opravili, ako bodo znali le priložnost prav porabiti.
Izvirni dopisi.
Iz Poljan nad Loko, 11. junija. Tužno vest -sporočam Tebi „Slovenec" iz doline Poljanske s prošnjo, da jo naznaniš tudi bralcem svojim: V ponedeljek, 9. t. m., na večer zapeli so zvonovi Poljanski mrtvašnico možu, vseskozi vrednemu tega imena, g. Štefanu Šubicu, podobarju in slikarju, ki je, previden s ss. zakramenti za umirajoče, nekoliko po peti popoludanski uri v 65. letu svoje starosti mirno zaspal v Gospodu.
Blagi ranjki bolehal je sicer že dolgo časa, a nihče, tudi njegovih otrok ne izvzemši, ni še slutil, da ga tako nenadoma, tako prehitro izgubimo. Kako vesel je bil ranjki še pretočeno nedeljo popoludne, <dan pred svojo smrtjo) ko so ga prišli obiskat iz Loke sorodniki njegovi, gotovo ne sluteči, da so ga prišli obiskat — zadnjikrat. Morda je pa slutil to blagi mož sam, ki je, pri oknu sloneč milo zrl za odhajajočimi.
V noči do ponedeljka pa je zelo oslabel, do-poludne omenjenega dne bil je previden, a bil je do zadnjega pri zavesti in še umirajoč tolažil je svoje plakajoče otroke.
Kako čislan in priljubljen je bil ranjki oče Štefan, pokazalo se je danes 11. junija, ko smo ga spremili k zadnjemu počitku — do hladnega groba. Nepričakovano mnogo ljudstva se je vdeležilo po-,greba, za deželo v resnici slovesnega (bivšega „šol-skega očeta spremila je pod nadzorstvom gg. uče-nikov tudi šolska mladež) in marsiktero oko posol-ailo se je za ranjkim Štefanom, kteri naj v miru počiva.
Naj se mi dovoli še par besedi. Pokojni g. Štefan Šubic, poštenjak, vrl katoličan in narodnjak, znan in priljubljen zarad svojega krotkega, veselega značaja, prijaznega, olikanega obnašanja, bil je znan in čislan tudi kot podobar in slikar. To spričujejo cerkve po Kranjskem, Koroškem, Štajarskem in Primorskem. V veliko tolažbo, veselje in pomoč mu je zadnji čas pač bil sin njegov, slavnoznani slikar g. Ivan Šubic, kteri je, dobivši vest o bolehnosti očetovi, prihitel z Dunaja, ter med njegovim bole-hanjem marsiktero podobo slikal. (Med drugimi tndi sv. Notburgo za Bukovsko cerkev, podružnico Poljansko, ktera je kot romarska cerkev znana pod
imenom: sv. Sabota. Dve krasni, v resnici umetniško izdelani sliki sv. Petra in sv. Matije, izdelal je pred nekaj leti za romarsko cerkev sv. Volbenka, tudi podružnico fare Poljanske.) Zadnje delo ranj-kega Šefana je tabernakelj za našo farno cerkev Poljansko. Z neko posebno gorečnostjo sestavljal je „plan" ali obris, ter ga začel izdelavati, in če si le govoril z njim, gotovo je prišla govorica na tabernakelj. Nemila smrt mu je sicer zabranila to (kakor sedaj kaže) prav lepo umetniško delo tudi dokončati, pa njega vseskozi vredni naslednik v tej stroki (v podobarstvu), sin g. Valentin Šubic, kteri v r. očeta imenu že prej mnogo dela prevzel in častno dovršil (zadnji čas za Šentjursko cerkev pri Kranji), se bo gotovo potrudil, da to zadnje od očeta njemu izročeno delo tudi dovrši, Bogu v čast, sebi in blagemu r. očetu v spomin, Poljancem pa v veselje in ponos! — Pokojni Štefan Šubic pa bodi vsem znancem in prijateljem priporočen v molitev in blag spomin.
Od Fužin na Gorenjskem, 11. junija. Iz prijateljskega pisma: Tu pri nas na koroški meji imamo vedno kaj novega, a žalibog več slabega nego dobrega. V ponedeljek in torek nismo nič dobili pošte, še le danes v sredo so nam nekaj dali, a ne vsega. Kako to, vprašaš radovedno? V ponedeljek zjutraj pridejo ljudje na pošto čakat kakor navadno in so čakali z navadno potrpežljivostjo, ker je imel poštni ekspeditor navado dolgo spati in le v prav izjemnih slučajih pošto v določeni uri odpirati. Nekteri so pa mislili, da ga še nt z lova domu, ker je popol-noči odrinil s puško na rami. Ko ga le ni od nikoder, telegrafirajo v Ljubljano na_j)oštnega komisarja, ki je došel v torek popoludne sem preiskavat. Ko se je vstopilo v poštno sobo s trudom, ker je ključ vanjo odnesel ekspeditor, se je dobilo vse v največem neredu; med protokoli je bilo shranjeno umazano perilo. Celo popoludne je spravljal komisar s svojim pomočnikom razne pisarije v red, a še danes ni vse v redu, ker ekspeditor važnih reči ni na zadnje kar nič zapisoval in se ključi vsi ne morejo dobiti. Gotovine je ostalo le za par goldinarjev drobiža; kolikor se do zdaj more soditi, je izneveril okoli petnajst sto goldinarjev. Čudno je, da nekega denarnega pisma, v kterem je bilo čez tisuč gold. ni pobasal; morebiti je v naglici nanj pozabil ali pa ga dobiti ni mogel, ker je bilo med drugim papirjem založeno.
Povod temu izneverjenju je lahkomišljenost. Dohodke je imel jako pičle, živel je pa jako razkošno. Da mu za cerkev ni bilo nič mar, vam ni treba praviti. Kam ali kaj je zdaj ukrenil, nihče ne v^. Mogoče da jo je mahnil proti Ameriki, kajti toliko denarja v pol leta odkar je bil za eks-peditorja, ni mogel zapraviti.
Dežuje tu vedno, kakor menda tud v Ljubljani, samo da se pri nas bližnje gorovje včasih tudi pobeli. Znano vam je, da pride k nam vsako leto precej tujcev na počitnice, a letos še ni nobenega. Na Trbiži jih imajo pa že nekaj in tudi v Bovtah koroških, četrt ure od nas je prišel z družino dr. Hardegg, juridični zastopnik immobilij (nepremičnih lastnin) državne železnice. Je li to kaj posebnega, ako se pride kak doktor vedrit, v vaše obližje, utegneš vprašati. Pač, če pride tak doktor kakor je ta; zdi se mi kakor zelena tratica v peščeni puščobi. Pretočeni petek sem ga na sprehodu srečal in veš kaj je čital? Der Bosenkranz von Konrad Martin. Tudi v cerkvi pridno rožni venec moli. S tem se morem v resnici zabavati in ni mi treba premlevati plitvih fraz. Le škoda da se zarad svojih uradnih poslov ne more več kakor sem ter tje za kake dni tu muditi; njegova družina pa ostane tu do jeseni.
Domače novice.
(Procesije sv. rešnjega Telesa) zavoljo slabega vremena ni bilo po mestu, ter se je obhajala v Šen-klavški cerkvi, kjer jo je vodil preč. stolni prošt g. Zupan s presv. rešnjim Telesom. Veliko opravilo imel je pa preč. g. generalvikar Ljubljanske škofije pl. Pauker. Cerkev je bila pobožnih ljudi popolnoma natlačena. K veličastni slavnosti, ktere se Graški magistrat tolikanj boji, prišli so vsi načelniki civilnih in vojaških oblastnij. Med temi smo videli: gg. deželnega predsednika barona Winklerja, dvornega sovetnika grofa Chorinskega, vladnega sovetnika barona Pascotini-Juriskoviča, vlad-
nega sovetnika "NVurzbacha in deželnega šolskega nadzornika Pirkerja; genaralmajorja Grollerja pl. Mildensee; deželnega glavarja grofa Thurna z več članovi deželnega odbora; župana Grassel-lija z več mestnimi odborniki in mestnimi uradniki; trgovinske zbornice predsednika Kušarja, ces. sovetnika Murnika, učiteljsko osobje tukajšnjih učnih zavodov in c. k. častnike. Nadjati so hočemo, da se bodo za nedeljo napovedane procesije tem lepše razvile.
(„SlovensJca Matica'') je v sredo od 5. do 8. ure zvečer imela odborovo skupščino, v kteri je tajnika namestoval prof. Senekovič. Pričujočih je bilo od začetka 15, na koncu 13 odbornikov, vnanja dva gospoda Svetec in Kersnik. Sklenilo se je razun drugih reči, da se z Lovčevimi Zapiski tudi- Letopis di'i tiskati v Narodni Tiskarni; o tretji knjigi pa se določi pozneje. Obravnavati so se jela novo nasvetovana „Pravila"; po obširnem govoru je nasvetoval g. Svetec prestop na dnevni red, g. Šuklje in za njimi poročevalec g. Senekovič pa prestop v posebno debato, kteri poslednji nasvet je obveljal, ker je prvi izmed 13 pričujočih odbornikov dobil le 5 glasov. Ker je čas prehajal, sprejel se je potem predlog, da se ista seja nadaljuje v soboto ob 5. uri popoludne.
(V LjuUjansM Jclavnici) razpisale se bodo vsled ukrepa mestnega zbora tri službe in sicer: 1. Služba nadzornika se 700 gld. letno plače in 10"/o kvinkve-nijo, ki se bo vštela v penzijo. 2. Služba oskrbnika z 600 goldinarji letne plače in 10®/o kvinkvenijo, ktera se bo tudi v penzijo vštela. 3. Služba paznika z 360 gld. na leto. Nadzornik in oskrbnik imata prosto stanovanje-
{Zadruga Jcranjshih primorsidh in dalmatinslcih poštarjev in poštnih opravniJcov) zborovala bo 16. junija v Ljubljani pri „Slonu". Imeli bodo glavni shod s sledečim dnevnim redom: 1 Letno poročilo. 3. Poročilo družbenega blagajnika. 3. Proračun. 4. Posamični nasveti. 5. Predlog društvenega vodje. 6. Volitev odbornikov. Gospodje društveniki, ki se mislijo shoda vdeležiti, naj blagovolijo to ob pravem času naznaniti vodstvu društva, da se jim dopošljejo legitimacije za znižano vožnjo na železnici. Vodstvo želi, da bi se, kolikor mogoče udov sešlo, ker je nujna potreba, da se prenarede pravila.
(Vabilo k veselici), ktero priredi bralno društvo „Sloga" povodom stoletnice in odkritja spominske plošče velezasluženega ranjcega gospoda Matija Vrt ovca, župnika in slovenskega pisatelja, v nedeljo dne 15. junija t. 1. v Šent-Vidu nad Vipavo. Spored: 1. Petje: »Mladini", A. Hajdrich. 2. Petje: ^Domovina", A. Nedved. 3. Igra v 4 dejanjih: „Idrijski gostje na malega šmarna dan v Vipavi", spisal E. Dolenc. 4. Petje: „V sladkih sanjah", A. Hajdrih. 5. Tombola. Začetek besede ob pol 5. url popoldne. Vstopnina k veselici 20 kr., sedež 20 kr. K obilni vdeležbi vabi najuljudneje odbor.
(Porotniki), kteri so izžrebani za II. letošnje zasedanje, ki se prične 16. junija t. 1. pri Ljubljan-skej deželni sodniji. I. Glavni porotniki: Omejec Ferdinand, deželni računski olicijal v Ljubljani; Ješe Pavel, posestnik in fabrikant v Stražišči; Prašnikar Alojzij, veleposestnik v Mekinjah; Schmied Ferdinand, hišnik in trgovec v Ljubljani; Nekrep Jakob, trgovec v Ljubljani; Jesenko Josip trgovec v Skofji Loki; Stockl Ernest, trgovec v Ljubljani; Počivalnik Ivan, mesar v Ljubljani; Šušteršič Franjo, posestnik in gostilničar v Zapužah; Nolli Srečko, klepar v Ljubljani; Jemc Gašper, hišni posestnik v Ljubljani; Hribar Franjo, trgovec v Ljubljani; Žvanut Anton, posestnik in gostilničar v Lozicah; Pour Ludovik, posestnik v Stranski vasi; Olifčič Josip, posestnik v Zapužah; Sojer Jakob, posestnik v Notranjih Goricah; Milavec Josip, posestnik in trgovec v Cirknici; Brence Franjo, posestnik v Hrašah; Kos Henrik, posestnik in trgovec v Idriji; Ferlinc Franjo, gostilničar v Ljubljani; Bergant Luka, hišnik in trgovec v Kamniku; Telban Ivan, posestnik v Dulah; Grajzer Ivan, posestnik in vinski trgovec v Vodicah; Hudovernik Franjo, trgovec v Radovljici; Tollazzi Tomaž, posestnik in trgovec v Čevicali; Oraš Ivan, posestnik in gostilničar v Spodnji Šiški; Prelesnik Anton, deželni oficijal v Ljubljani; Bahovec Franjo, hišni posestnik v Ljubljani; Maly Dragotin, hišni posestnik in usnjar Tržiči; Telban Valentin, posestnik in gostilničar na Brezovici; \Vencel Henrik, trgovec v Ljubljani; Svetec Anton, trgovec in hišni posestnik v Kamniku; Pesjak Silvester, posestnik v Kamni Gorici; Kreč Matej, deželni tajnik v Ljubljani; Klein Anton, posestnik tiskarne v Ljubljani in Skerl Josip, hišni posestnik
in usnjarski trgovec v Ljubljani. — II. Nadome-stovalniporotniki: Šparovic Josip, zlatar; Zangl Ferdinand, izdelovalec soda-vode; Simon Franc, hišni posestnik; Kaš Franc, trgovec; Stadler Josip, klepar; Podlesnik Ivan, hišni posestnik in trgovec z usnjem; Kozin Josip, hišni posestnik; Čad Josip, pekovski mojster in Kajzel Alojzij, knjigovodja, vsi v Ljubljani.
(Duhovslce spremembe v Krški škofiji.) G. g. Valentin Lesjak ml., dekan in župnik v Dvosu, je stopil zarad bolehnosti v stalni pokoj; Dvorsko faro bo oskrboval č. g. Val. Matevžič, dosedanji provizor v Št. Danijelu. Č. g. Jožef Pichler je bil na faro v čanjeah slovesno vraeščen; ondotni provizor č. g. Jož. Čare bo oskrboval faro Kraječe. Za provizorja gresta: č. g. Jožef Palle iz Hribov v Malo Cirkno in č. g. Konšt. vitez Šteinberg iz Št. Jurja v Eber-štein ali Svinc. č. g. Jožef Jereb mL, provizor v Vogerčah, je prestavljen na sv. Višarje. — Za farni izpit sta se oglasila č. g. Ant. Deržanič in č. g. Val. Kraut.
(f Janko Božič.) Kakor naznanja „Mir", je 28. maja v Kortah umrl duhovni pastir, čast. gosp. Janez Božič. Eojen je bil v Lescah na Kranjskem 15. okt. 1829, učil se prav dobro v latinskih šolah v Ljubljani, bil nekaj let v Alojzijevišču, za mašnika posvečen 30. jul. 1854, služil za kaplana v Krašinji, potem je postal pomožni učitelj gimnazijski na Eeki in bival v ta namen na vseučilišču na Dunajskem, ali — ker ni dobro slišal, pusti uči-teljstvo, prevzame vredništvo političnega lista „Sloven ca" v Celovcu 1. 1865—7, ostane duhovnik v Krški škofiji, kjer je več let služil v Kortah na meji Kranjski. Bil je ranjki bistre glave, jako dober jezikoslovec, spreten v latinščini, grščini in nemščini, zlasti marljivo se je poprijel slovenščine opravil 1. 1850 kot osmošolec s sedanjim prof. J. Marnom sedmošolcem izpit iz staroslovenščine pri ranjkem prof. Metelku. Pisariti jel je zgodej v „Novice" in Cerkveni Časopis ali „Zgodnjo Danico", kjer se nahaja v prvih letnikih nekaj njegovih sestavkov, vVedeža, v Glasnika itd. Svobodno za Slovence zdelal je J. Božič knjigo: Stric Tomaž ali Življenje Zamorcev v Ameriki od Henriete Stowe, ktera je 1. 1853. XIL 8». str. 155 prišla na svetlo v Celovcu. Vodilo grešnikov, spisal Ludovik Granaški, poslovenil zv. L v 24 poglavjih 8. str. 312 J. Božič, IL zv. J. Eogač, natisnil in zalozil E. Milic J. 3854 v Ljubljani. Platonov Kri ton in Apologija. Iz grščine poslovenil J. Božič, natisnjeno 1. 1862. 12». 78 v Janežičevem Cvetji iz domačih in tujih logov. Jako čvrsti so njegovi spisi v „Slovencu" itd. Ranjki — dobra duša — ima mnogo znancev in prijateljev na Kranjskem, vzlasti veliko izvrstnih součencev, kterim bodi toraj iskreno priporočen v blag spominj!
{Celovška trgovinska zbornica) sklenilo je neki vladi odsvetovati napravo puškarške šole v Kropi na Gorenjskem, češ, da bi ta snedia kruh puškarjem v Borovljah. Nadjamo se, da se slavna vlada na tako strankarsko priporočilo, ki stoji popolnoma na napačnem stališči domoljubja, ne bo ozirala, temveč da se bo puškarska šola na Gorenjskem ustanovila, ne oziraje se na naše sosede Borovljane. Ako je njihovo blago res tako dobro, kakor je na glasu, potem se jim ni bati, da bi jih Kropenski izdelki kar meni tič tebi nič iz sedla vrgli; če pa ni, pa pač nobene škode ni, kajti konkurenca zadela bi le tako imenovane „paše" Borovljanske, ki se na stroške re-veža-delavce trebuhe rede, ko med tem reveži javkajo, da si komaj za življenje pridelajo, in še to bore mrvico morajo od svojih ngospodov" večinoma silno drago zaračunjeno v blagu namesto v gotovem denarji prejemati. Toraj jih podjetniki dvakrat derejo; enkrat že pri delu, ker jim ne plačajo poštenega, današnjemu času primernega plačila, ko sami velik dobiček spravljajo, drugič pa pri blagu in živeža, ker jim oboje dražje prodajajo, kakor bi si ga delavci z gotovino v roci lahko sami drugje preskrbeli.
{Iluda ura) letos ne razsaja edino le po naši domači deželi. Tudi sosednjo Koroško je že mnogo škode doletelo. Toča je do celega pobila 21. maja po Vesici in v Bravčji vasi pri Bilčovsu. Rež so morali pokositi. Velika škoda po toči naznanja se tudi iz Žrelca, izpod Krnosa in od Galicije v ravno tistem času. Severna Koroška, kjer Nemci prebivajo, tudi ni prav nič na boljem; skoraj iz vseh dolin dohajajo žalostni glasovi, da jim je toča pobila.
Razne reči.
—	Beurouski menihi vEmavzupri Pragi so izdali pri Herderju v Freiburgu fotografičen album umetnih slik iz življenja sv. Benedikta, ki so na stenah samostana v Beuronu (na Hohenzoilerskem) in Monte Casino. K fotografijam je pridejan tekst iz životopisa sv. Benedikta, kterega je spisal sv. Gregor Veliki. V slikah se javlja čisti namen, dostojna podoba in pobožen izraz naslikanih oseb, kar spominja na idealizujoče laške mojstre Kornelija, Overbecka in druge. Fotografije so narejene v domačem samostanskem atelieru in imajo za ^prijatelje krščanske malarije neprecenljivo vrednost. Čisti dohodek je namenjen Marijnemu kipu v Emavzu.
—	Prod nedavnim izvoljeni kapucinski general P. Bernard Andermat je bil od sv. Očeta sprejet v posebni avdijenci, v kteri so namestnik Kristusov zopet omenili tretji red sv. Frančiška in ga novoizvoljencu toplo priporočali. Tudi so se pritožili nad grdo nehvaležnostjo, s ktero plačujejo sinovom sv. Frančiška njihovo blagonosno delovanje in izrazili željo, da bi se redovi tega velikega svetnika širili in razcvetali vedno bolj. Ko so omenili nehvaležnost, ki se skazuje očetom frančiškanom, pa saj niso mislili na Kamniške šole, ktere je slovenski in nemčurski liberalizem z jako čudnimi sredstvi odtegnil priljubljenim ondotnim frančiškanom ! Ravno nemogoče bi tudi ne bilo; kakor vemo namreč iz prav gotovega vira, so v svojem času tudi sveti Oče na veliko žalost in začudenje zvedeli o nepričakovani osodi Kamniške frančiškanske šole.
—	Peč za sežiganje mrtvih v Gothi na Nemškem je dolgo praznovalo. Ljudje izroče svoje sorodovince še vedno raje materi zemlji, kakor pa razbeljeni peči. Kako veselje je bilo toraj med zagovorniki sežiganja mrličev, ko je umrl pred nedavnim brezverec Kolb, ki je v oporoki določil, naj se njegovo truplo sožge. Ali je bilo veselje v Izraelu! Nič manj kakor dvanajst govornikov je govorilo pri krsti, stoječi pred razbeljeno pečjo, ter slavilo umrlega zato, ker je določil, naj se po smrti sožge, in poveličevalo — peč. Prvi govornik se je spominjal rodovine umrlega, druge nemške narodne stranke, tretji demokracije, četrti se je potegoval za prostozidarsko ^Frankfurter Zeitung", peti zopet za demokracijo itd. Mrliča bi še v peči žgati ne bilo treba, ker govori so bili tako ^ognjeviti" in „plameniti", da bi ga lahko žnjimi sožgali.
—	V Eimu sozadnje dneve zaprli koman-derja Perigolija v političnih, kakor tudi v finančnih krogih dobro znano osebo. Bil je namreč že dvakrat poslanec za mesto Eim, občinski odbornik, vodja banko „Svetega Duha", zastopnik hospica „della Consolagione" in ustanovnik bolnišnice za mornarje. Pretekli petek so ga prijeli radi izneverjenja poldrugega milijona lir v banki „Svetega Duha", ki je posebno za Eimsko okolico važen denaren zavod.
—	Manifest ruskega cesarja, s kterim je bil cesarjevič proglašen za polnoletnega, se konča s temi le, cesarja vrednimi besedami: ^Zanašajoči se na milost božjo, upamo, da bo naša vroča molitev uslišana. Da bi Bog krepčal dušo našega prvorojenca in naslednika v svetih obljubah za visoki, od Boga mu izročeni poklic; da bi mu Bog vsadil v srce in razum svojo resnico in modrost, da bi ga Bog bogato blagoslovil in utrdil v vseh dobrih sklepih in v vsem dobrem delovanji!" Take, zlata vredne besede se le redko čujejo iz ust kronanih glav!
—	H križu lezejo. Državni župniki v nemški Šleziji vračajo se skesani k svojim škofom. Tako je storil pastor Kenty Buchs in se je na smrtni postelji spravil s Cerkvijo. Župnika Sterba in Grflnastel sta se odpovedala službi. Državnih župnikov v Šleziji je še pet izmed kterih je eden iz fare pobegnil, ne da bi kaj rekel. Pastor Pischel je umrl spravljen s Cerkvijo, dva drugega sta pa starokatoličana.
—	„MrtTa" roka. Koliko so že pisali judovski in pojudeni časniki o cerkvenem premoženji aH takozvani „mrtvi" roki, ve najbolje ta, ki prebira to vrsto časnikov. Cerkveno premoženje take pisače močno v oči bode in vpijejo zato, da nič ne koristi, ampak da je tako rekoč kar zakopano. Da vse to ni res, pokazati hočemo izgled. Nedavno je umrl na Ogerskem v Szabo škof. Ker imajo pa ondotni škofje veliko večje dohodke, kakor pa naši, je zapustil tudi precej veliko premoženja. In kam ga je obrnil? 10.000 gld. je zapustil različnim dobrodelnim vstane v-am, 20.000 gld. svoji škofiji, 20.000 gld. v podporo revnih župnikov in kaplanov in 20.000 gld. v podporo revnih učiteljev in šol.
Telegrami.
Budapešt, 13. junija. Volitve so se pričele. Danes voli 194 okrajev. Do voljenih je ))ilo v 21 okrajih 16 liberalcev, 2 ocl zmerne opozicije, 2 neodvisnih. Minister Pauler voljen je zopet v Budapeštu, predsednik poslani.ške zbornice Pechy pa v Szikszo soglasno.
Bruselj, IH. junija. „Independence" poroča: J\ralou bo prevzel zunanje, princ Ca-)-aman-(Jhimay notranje zadeve.
London, 13. junija. Zbornica poslancev ni sprejela predloga glede volilne pravice samostojnih žensk.
Tujci.
12.	junija.
Pri Maliii: Janez Nagloš, zasebnik, z Dunaja. — Dr. Kirsohhammer, zobni zdravniic, z Dunaja. — Edvard Glaser, vradnik, z Dunaja. — H. Baumgartner, trg. potovalec, z Dunaja. — Neubaucr in Bucliler, trg. potovalea. iz Budapešto.
Pri Slona: Karol Josehl, trgovce, iz Zagreba. — Julija Muhvie, pošfarjeva soproga. — Mirosl. Edelraann, trg. potovalee, iz Maribora.
Pri Juineni kolodvoru: Petermann, tovarnar, z Dunaja. — Klinger, Steiner in Eaeker, trg. potovalec, iz Salzburga. — Janez Lachniger, gostilničar, z Ogcrskega. — Janez Sigelli, iz Pulja. — Stelzel, trgovce, z Dolenjskega.
Umrli so:
10. junija. Marija Pavlin, brieeva hči, 6 mes., Stari trg št. 19, jetika. — Viljem Koželj, sedlarjev sin, 14 dni. Prešernov trg št. 2, oslabljenje.
V bolnišnici:
9. junija. Apolonija Slapničar, delavka, 33 let, jetika.
]>uuajska borza.
(Telegrafieno poro6ilo.)
13.	junija.
Papirna renta po 100 gld.....80	gl.	40	kr
Sreberna „ „ „ „ . . . .	81	„	20	„
avstr. zlata renta, davka prosta . .	102	„	05	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	80
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	857	„	—	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	308	„	60
London.......121	„	90	„
Srebro.......—	^	—	^
Ce«. cekini.......5	„	75	„
Francoski napoleond......9	„	66'/» „
Nemške marke......59	„	50	„
Zahvala.
Vsem fastitim prijateljem in znancem, sorodnikom in someščanom, posebno pa naši velečastiti duhovščini, ki so med boleznijo in o smrti moje preljubljene soproge gospe
Ivane Jarc roj. Robič
Bvoja iskrena in prijateljska sočutja izraževali in njo na zadnji poti spremili, izrekam v svojem in v imenu ostalih najsrčnejšo zahvalo. Bog plati vsem! Rudolfovo, 11. junija 1884.
Anton Jarc.
Poli-tura
(6) za
mobt-
llje.
ktere se lahko vsakdo posluži, da si zlika svoje stare mobilije, ki se že po prvem likanji svetijo kakor nove. Cena za vsako steklenico 1 gl. 20 kr. proti poštnem povzetji razpošilja
TLi, Epsteiii, Wien, VI., Getreidemarkt 17.
V Katoliški Riikvariii v Ljubljani
se dobivajo podobice Matere Božje na lepem papirju, na kterih so natisnjene molitve, ki se po vsaki tihi sv. maši z mašnikom opravljajo.
100 podobic veljd 3 gl.
poprej
Matej Schreiner,
izdelovalec cerkvenega orodja in posode, v rijubljanl. Sv. Petra cesta štev. 24.
Prečastiti duhovščini in p. n. gospodom cerkvenim predstojnikom priporoča svojo že staro, daleč okolo dobro poznano
delavnico cerkvenega orodja.
Zdaj izdeluje se vse prav lopo in močno, po novih obrisih in modelih; vse orodje bode izdelano v zlogili primerno cerkvam, n. pr. gotičnem, romanskem itd.; tudi imam v zalogi več reči izdelanih, kot iiiouštrancc, kelilie, Itimpc, križe za buii-(Icrii in altarjc, svečnike miiopovrstiic velikosti, dobro posrcbreiie, tudi izdelujem rumene, ka-koršne kdo želi; staro cerkveno orodje bodo ua novo pozlateno iu posrebi-cno; strelovodi, ker morajo večkrat pozlatcni biti, bodo v oguju po-zlatcni.
Naročena tlela izvrHujejo se v vnn-IcorHnem zlof/u natančno po naleazanem ohrmi točno in kar mogoče po nizki ceni,
^ff Za dobro pozlatenje In srebrenje je garantirano.	(C)