VY>A N D
f-yuAttce..*
NO. 14
^v?At
rk- V. *f-
ska Domovina
AMERICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 21, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
Novi grobovi
MARIJA ZOKENČ
V 72. letu starosti je včeraj popoldne na posledicah srčne kapi nenadoma umrla v St. Vincent Charity bolnici ga. Marija Zorenč, rojena Lah, živeča na 1165 Norwood Road. Blaga pokojnica je bila rojena v vasi Mota, župnija Ljutomer. V Ameriko je prišla k svojemu možu Lojzetu oktobra 1955 iz župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami. V Clevelandu zapušča moža Lojzeta, v župniji Sv. Peter pod Sv. gorami pa hčerko Marico, poročeno Zorenč, zeta Mirka Zorenč, vnukinji Alenko in Lučko, vnuka Toma in več drugih sorodnikov v Sloveniji in v Clevelandu.
Bila je članica društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ, podružnice št. 25 Slovenske ženske zveze, podpredsednica Oltarnega društva fare sv. Vida, članica Marijine legije fare sv. Vida, Štajerskega kluba, vneta sodelavka Slomškovega krožka in Misijonske znamkarske ak-
Ohio Funeral Directors Ass., Ohio Embalmers Ass., član in krajevni svetovalec za Waterloo Beach Home Owners Ass., član V.F.W. #2926. Vsako leto je predsedoval sezonski otvoritvi prireditev Northeast Little League. Bil je bivši poveljnik Northeast Yacht Ciuha, član Cleveland Power Squadron-a in navigacijski inštruktor članov pomožnih edinic Obalne straže. Bil je tudi član društva št. 71 ABZ, društva št. 27 ADZ, društva št. 235 HBZ in Kluba hrvaških upokojencev.
Zapušča ženo Edith, rojeno Cernelich, sina Ronalda, hčerko Mrs. Donna Cipolletti, snaho Bonnie Zelle, zeta Alfreda Cipolletti, vnuke in vnukinje Heather Lynn, Christopher j a, Scotta in Liso Marie. Bil je brat pokojnih Ferdinanda, Augusta, Henryja in Louisa. Zapušča tudi sestri Mrs. Norman (Josephine) Hirter Sr. in Mrs. Sutton (Justine) Girod in nečake.
Pogreb bo v sredo ob 9. uri iz
cije, požrtvovalna kuhinjska po- j Zeletovega pogrebnega zavoda rnočnica pri farnih prireditvah | na 458 E. 152 St. v cerkev Ma-Sv. Vida, verna, dobra sloven- ! rije Vnebovzete na Holmes Ave. ska žena in mati.	ob 10. uri. Obiski v pogr. za-
Pogreb ima v oskrbi Grdinov vodu danes od 7 - 9 zvečer in pogrebni zavod na E. 62 cesti, jutri od 2 - 5 pop. in od 7 - 9 Dan in čas pogreba ob tem poro- zvečer. Družina priporoča da-čilu še nista določena.	i rove za Slovenski dom za osta-
JOSEPH ŽELE JR.	| rele v nieg°v spomin.
Na posledicah srčnega napada j John Simmons (Simunic) je v 56. letu starosti umrl pre- | Po kratkem bivanju v bolnici, teklo soboto v Alt. Sinai bolnici a po daljši bolezeni, je v petek Joseph Žele Jr., 24719' Dundee ponoči umrl v Mt. Sinai bolnici Dr., Richmond Heights, Ohio, John Simmons (Simunic), živeč sin pokojnih Josepha in There- na 866 E. 75 St., star 66 let, rose, roj. Levstek, Žele, predsed- jen v Clevelandu, mnogo let za-nik Zelotovih pogrebnih zavo- poslen pri W. S. Tyler Co., brat dov, 458 E. 152 St., rojen v Cie- Helen Plivelich, pok. Vitusa velandu dne 11. novembra 1917,' (Whitey) Simmons, pok. Mar-kjer je živel, dokler se ni leta tina Simmons (Lefty), Mrs. 1965 preselil na Richmond Ann Ferrick, Mary Simunic in Heights. Obiskoval in graduiral Nicka Simmons v New Jerseyu. je na Collinwood višji šoli, nato Pogreb bo jutri ob 8.30 iz Grdi-pa na Cleveland Collegeu iz bal- novega pogrebnega zavoda na maziranja. Bil je veteran druge 1053 E. 62 St. v hrvaško cerkev svetovne vojne, služil v signal- sv. Pavla na 40. cesti s pogrebno nem zboru kot medicinski foto- mašo ob 9., nato na pokopališče graf. Zelo rad je fotografiral. Kalvarija.
Na svojih potovanjih je napra- >	Anna Urbas
vil mnogo lepih posnetkov in V St. Vincent Charity bolnici filmov, katere je vedno rad je preteklo soboto umrla Anna predvajal upokojencem in dru- Urbas - Virant iz Loraina, Ohio, gim skupinam. Posebno zani- vdova po pokojnemu Josephu, mivi so bili njegovi obiski Jugo- mati Josepha, Bernarda, Char-slavije, rojstne dežele mnogih lesa, Helen, Madeline Barth in Clevelandčanov, ki so uživali ob Bernadette Schrak. Bila je hčer-njegovih predavanjih in filmih. ; ka pok. Alojzija in Gertrude Vi-
Kongresniki dobijo
povijanje svojih plaž
četudi je predsednik Nixon nekaj zmanjšal priporočilo posebne plačne komisije, bodo člani Kongresa dobili letos in prihodnje leto po $3,000 poviška. WASHINGTON, D.C. — Člani Kongresa dobijo letos $3,000 poviška pri svojih plačah, od $42,500 na $45,000 in enako povišanje tudi naslednje leto.
Predsednik Nixon je spremenil priporočilo posebne komisije za plače Kongresa, zveznih sodnikov in članov zvezne vlade. Komisija je predložila takojšnje povišanje na $55,000.
Če ne bo Kongres nič storil, bodo plače njegovih članov prihodnje leto povišane na $48,500 in na $51,500 leta 1976. Nato bo prišel čas za imenovanje nove komisije, ki bi skrbela, da člani Kongresa, zvezni sodniki in člani vlade ne bodo zašli v kako stisko.
*
Povišek $3,000 pomeni nekako 7%, med tem ko vlada priporoča vsem drugim omejitev poviškov na kvečjemu 5.5%! Človek bi od “narodnih vodnikov” pričakoval dober vzgled, pa nam dajejo zelo slabega. To ne velja samo za stanovalca Bele hiše —! ki je zadnje leto stalno v očeh i | javnosti — ampak prav tako tu-! ' di za člane Kongresa. Tudi ti kažejo-, da so sami sebi najbližji,! “ljubi narod”- pa jim je pri srcu le, kadar iščejo njegove glasove ob volitvah.
Kongres dobi proračun 4. februarja
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon bo poslal predlog zveznega proračuna za novo finančno leto Kongresu 4. februarja. Prvotno je bilo rečeno, da bo predložen že 30. januarja, pa so to spremenili.
Trdijo, da so izdatki predvideni na 305 bilijonov dolarjev in-dohodki za nekako 10 bilijonov manj. Upanje na uravnovešen proračun so torej pokopali.
Iz slov, naselbin
SMRT V DOMOVINI
Cicero, 111. — Ga. Anica Taš-ner iz Cicera, Illinois, je prejela iz Slovenije žalostno sporočilo, da ji je 15. januarja 1974 umrl pri Sv. Trojici v Halozah njen ljubljeni oče Martin Vinko. Bil je star 75 let. Pokojnik zapušča v Ameriki hčerki Anico Tašner in Pepco Kores, zeta Otmarja Tašner in Kores, v Spittalu v Avstriji pa sina in hčerko. Vsem žalujočim, zlasti hčerkama Anici Tašner in Pepci Kores ter zetoma naše iskreno sožalje!
Kong. Mills fiozval i. Siona k odstopi
Načelnik Domovega odbora za pota in sredstva je dejal, da je pripravljen staviti zakonski predlog, ki bi Nixona, če bi odstopil ket predsednik ZDA, varoval pred sodnim preganjanjem v zvezi z Watergate zadevami.
WASHINGTON, D.C. - Kong. Wilbur Mills, načelnik Domove-ga odbora za pota in sredstva, je eden najuglednejših in najmogočnejših članov Predstavniškega doma. Zadnji petek je dejal, da bi Nixonu svetoval, naj rajše odstopi, kot pa da bi dovolil razpravo v Domu o svoji obtožbi, če bi Domov pravosodni odbor celotni zbornici tak predlog stavil.
Na vprašanje, 3 aj misli, da bo pravosodni odbor storil, je kong. Mills odgovoril, da vse kaže, da se bo odločil za obtožbo Nixona.
Kcng. W. Mills je dejal, če bi ga Nixon vprašal za svet, kaj naj stori, bi mu odgovoril, “naj v bližnji bodočnosti odstopi”. Dodal je še, da je pripravljen staviti Domu zakonski predlog, ki bo Nixona v takem slučaju zavaroval pred vsakim sodnim preganjanjem v zvezi z Watergate zadevami.
Kljub vsemu temu je kong. Wilbur Mills dodal, da dvomi, da je na razpolago dovolj dokaznega gradiva o tem, da ibi bil predsednik Nixon zagrešil “težke zločine in prestopke”, ki jih zvezna ustava predvideva kot temelj za obtožbo in odstranitev predsednika ZDA.
KISSINGER NA OBISKU V DAMASKU PRIPRAVIL ZA ZAČETEK POGAJANJ
Ameriški državni tajnik Henry Kissinger je iz Egipta poletel v Akabo, kjer je govoril s kraljem Jordanije Huseinom, pa nato nadaljeval pot v glavno mesto Sirije Damask, kjer je položil temelje za začetek razgovorov Sirije z Izraelom, in se preko Tel Aviva vrnil sinoči domov v ZDA.	-------
WASHINGTON, D.C, — Pozno sinoči je pristalo letalo Boeing 707 z državnim tajnikom dr.
Henryjem Kissinger j v.m Or	razgovarjal s predsednikom
njegovimi pomočniki na An- 1	_	.
in težavna.
Iz Jordanije je Kissinger nadaljeval pot v glavno mesto Sirije Damask, kjer se je 4 ure in
drew vojaškem letališču, kjer so pričakali državnega tajnika nje-
republike Asadom. Novinarjem na letališču je dejal, da so bili ti razgovori koristni in da je Si-
govi sodelavci. Danes dopoldne ^	~ ^	k(m_
bo državni tajnik, ki se je vmrl stt.uktiTnih predlogov” tako
dobre volje, nasmejan in spočit, poročal predsedniku Nixonu in vodnikom Kongresa v Beli hiši o svoji poti, delu in uspehih. Predsednik je povabil na sestanek z državnim tajnikom vodnike obeh strank v Kongresu.
Ko je H. Kissinger
o
odmiku oboroženih sil z Izraelom kot o končnem sporazumu med Arabci in Izraelom.
Zaradi “novega razvoja” v Siriji se je Kissinger ustavil na poti domov v Tel Avivu in se tam poldrugo uro razgovarjal z zaključil izraelskimi vodniki M. Daya-
razgovore z Izraelom in Egip- nom, Y. Allonom in A. Ebanom.
torn, se je poslovil v petek od predsednika Egipta Sadata, ki je takoj nato poletel v Riad,
Sporočil jim je sirijska zagotovila, da ta postopa z izraelskimi vojnimi ujetniki “po človeško”.
glavno mesto Savdske Arabije, Ni mu uspelo dobiti seznama iz~ na razgovor s kraljem Fejsalom, aelskih vojnih ujetnikov, brez od tam pa v Sirijo, da jo obve- katerega doslej Izrael ni bil pri-sti o svojih razgovorih s Kissin- pravljen začeti razgovorov i gerjem in Izraelom ter seveda o Sirijo. Danes bo izraelska vlada sporazumu, ki ga je Egipt pod- o tem ponovno odločala na popisal z Izraelom o urniku obojih sebr-i seji, kot so objavili v Ji-čet na področju Sueškega pre- ruzalemu.
kopa.
Ameriški državni tajnik si je
Po razgovoru v Tel Avivu se je ameriški državni tajnik podal
ogledal še nekatere zanimivosti I naravnost domov> kjer ie sinoči in zgodovinske spomemke v E- Pmtal na letališču Andrew pri
giptu po napornih pogajanjih,
tekom katerih je bil stalno na poti med Jeruzalemom in Asva-nom, nato pa poletel v Jordanijo, kjer je v Akabi imel daljši razgovor s kraljem Huseinom. Tega je informiral o razgovorih med Egiptom in Izraelom ter izvedel od njega jordanijsko stališče do pogajanj z Izraelom. Ta pogajanja bodo del pogajanj za pomiriteAT- Srednjega vzhoda, ki so se začela pretekli mesec v švicarski Ženevi. Zaradi položaja palestinskih Arabcev v Jordaniji bodo verjetno zapletena
Bil je aktivni član in predsednik Dobrodelne sekcije kluba Euclidskih veteranov, katerim je pripadal od leta 1947. Bil je
rant, sestra Fr. Ludwiga Viran ta, Leona, dr. Johna, dr. Patricka in pokojnih Johane Svete, Mayme Grdina, Franka, Jose-
bivši predsednik East Shore (pha, Al in Fr. Victorja Virant. Lions kluba in sedanji predsed- j Pogreb bo v sredo ob 10.30 iz nik Euclid Lions kluba. Bil je ° ’ J član upravnega odbora in direktor Slovenskega doma za ostarele, član National and
Vremenski prerok
K9
Večinoma oblačno in hlad-nejše.	Naj višja . temperatura
okoli 44 F.
Schwartz - Spencer - Boyer pogrebnega zavoda v cerkev St. Mary’s v Lorainu, Ohio.
Na mrtvaškem odru bo danes od 7.-9. ure zvečer in jutri od 2.-5. pop. in od 7.-9. zvečer.
OBNOVLJENI RAZGOVORI M DUNAJU SLABO KAŽEJO
Washingtcnu, D.C. Pri razgovorih, ki naj bi se začeli med Izraelom in Sirijo, Kissinger vsaj v prvem, delu ne bo tako vključen, kot je bil pri razgovorih Egiptom in Izraelom.
mea
Schlesinger preiskuje
WASHINGTON, D. C. — O-brambni tajnik J. Schlesinger je na tihem začel preiskavo, da bi dognal, kaj je resnica v zvezi s časopisnimi poročili o “vohunjenju” Pentagona pri dr. H. Kissinger ju, vodniku Narodnega varnostnega sveta, leta 1971.
DRAGI NAROČNIKI IN NAROČNICE!
Lepo prosimo, pošljite nam naročnino že ob prvem obvestilu, prihranite nam ponovno delo in stroške! Sporočite takoj, če želite spremembo v naročništvu. Pridobivajte nam novih naročnikov. Priporočite naš list svojemu slovenskemu sosedu in znancu!
AMERIŠKA DOMOVINA
DUNAJ, Avstr. — Pretekli četrtek so bili tu obnovljeni po božičnem presledku razgovori o vzajemnem zmanjšanju oboroženih sil v Srednji Evropi med NATO in Varšavsko zvezo. Že na prvem sestanku je bilo očitno, da sta obe strani ostali pri svojih' stališčih in zahtevah, kot sta jih zastopali pri prekinitvi r a z g o v o r ov 13. decembra 1973.
Zastopnik C e š k o slovaške Radoslav Klein je v imenu vzhodnih držav dejal, da zahtevajo v zmanjšanje te tudi letalske in atomske oborožene sile, med tem ko je znano, da so zahodne države v prvi vrsti za zmanjšanje pehotnih in o klopnih vojaških sil. Klein hoče zmanjšanje za o-bcrožene sile vseh 11 držav, ki pri pogajanjih sodelujejo, med tem ko hočejo zahodne sile te omejiti v prvi dobi na ameriške in sovjetske oborožene sile.
V imenu zahodnih sil je zastopnik Nizozemske preje poudaril potrebo po vzajemnem
in uravnovešenem zmanjšanju oboroženih sil, čemur pa je Klein nasprotoval. Sile varšavske zveze imajo številčno veliko močnejše sile kot NATO. Ta je predložil, naj bi obe strani zmanjšali število svojih sil na 700,000 mož. V tem slučaju bi zahodne sile zmanjšale svoje moštvo le za 77,000, vzhodne pa kar za 225,000. Klein je dejal, da predstavljajo sile na obeh straneh sedaj ravnovesje in da je treba te sorazmerno zmanjševati. Prihodnja seja je določena za jutri.
Od zahodnih držav so pri razgovorih zastopane ZDA. Kanada, Britanija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg in Nemčija, od vzhodnih pa ZSSR, Poljska, Češkoslovaška in Vzhodna Nemčija.
Kot opazovalke so od zahodnih sil Norveška, Danska, Turčija, Grčija in Italija, od vzhodnih pa Madžarska, Bolgarija in Romunija. Zahod je hotel na vsak način vključiti Madžarsko med redne udeležence konference, ker bi pri-
šle za umik v poštev tudi njene oborožene sile in sovjetske divizije, ki so še vedno na Madžarskem. Vzhod je to odločno odklonil. Trdijo, da z enim očesom v mislih na bodoče razmere v Jugoslaviji, kamor Sovjetska zveza s .svojimi divizijami na Madžarskem lahko vsak čas poseže.
Izjave na seji in izven nje kažejo, da je do kakega sporazuma o omejitvi oboroženih sil v Srednji Evropi v bližnji bodočnosti komaj kaj upanja. Brez takega sporazuma ni računati tudi na uspeh razgovorov o evropski varnosti in sodelovanju, ki so bili zadnji teden obnovljeni v Ženevi v Švici. K tem je priganjala v prvi vrsti Sovjetska zveza, med tem ko ie prišlo do dunajskih na pritisk zahodnih sil, ki hočejo na njih spoznati, koliko so na Vzhodu pripravljeni stvarno storiti za pomiritev v Evropi. Dosedanji potek obojnih razgovorov kaže, da v Moskvi ni posebne pripravljenosti na kako resnično popuščanje.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — L. R. Kitajska je z prevladujočimi pomorskim in letalskimi silami v soboto in včeraj pregnala ali uničila južno vietnamske oborožene sile na Paraceiskih otokih. Obe državi si lastita to otočje že nad 150 let in se zanj prepirata, vendar do preteklega tedna ni nikdar prišlo do kakih spopadov na njem. Otočje je nenaseljeno in so imeli Južni Vietnamci na njem le od časa do časa manjšo vojaško postojanko in vremensko opazovalnico. Kaj je Kitajsko pripravilo do tega, da je pred dobrim tednom ta spor potisnila znova v ospredje in končno otoke z oboroženo silo zasedla, ni znano. Nekateri
ugibijejo, da so utegnili tam odkriti olje.
PEKING, Kit. — Kitajske oblasti so pretekli torek prestregle v nekem hotelu v Pekingu štiri Ruse, ki naj bi sprejemali vohunske podatke. Vse štiri in tolmača, ki je prišel nekaj kasneje reševat položaj, so prijeli in jih držali zaprte do sobote, ko so poslaniku ZSSR sporočili, da morajo takoj zapustiti Kitajsko. Med izgnanimi sta dva sovjetska diplomata in njihovi ženi. Kitajci kažejo na ta dogodek kot na značilen za sovjetski odnos do Kitajske. Bil naj bi dokaz, da Sovjetiji ni do nikake pomiritve s Kitajsko.
WASHINGTON, D.C. — Danes se sestane Kongres k svojemu rednemu zasedanju po
Iz Clevelanda in okolice
Visoka starost—
Poznani pionir Anton Seliškar, 7215 Hecker Avenue, je pretekli petek, 18. januarja, dopolnil 90 let svojega uspešnega in delavnega življenja. Večina od nad ga pozna še iz časov, ko je iastoval v Madisonu, Ohio, lepo farmo in vozil v Cleveland v prodajo svoje sveže pridelke. Sedaj je že veliko let v pokoju in živi na Hecker Avenue. Slavljencu, ki je dolgoletni, zvesti naročnik našega lista k S0-let-nici iskrene čestitke in da bi se v dobrem počutju še dolgo veselil življenja!
Popravek—
V Zahvalo za rajnkega pionirja Antona Ogrinca, objavljeno pretekli petek, se je vrinila neljuba pomota. Pogreb pokojnika je bil 24. decembra 1973 in ne 21. decembra. Naj nam prizadeti oproste.
Zvonilo jim bo—
Jutri opoldne bo zvonilo tri minute po vseh katoliških cerkvah škofij Cleveland, Toledo in Columbus za pomorjene nerojene otroke. Zvenenje bo istočasno protest proti odločitvi zveznega Vrhovnega sodišča pred enim letom, ki dovoljuje prekinitev nosečnosti do 6 mesecev.
Manj zločinov—
Načelnik mestne policije je objavil, da je šte iio zločinov na področju Clevelanda v letu 1973 padlo za 14.4%.
40-Ietnica poroke—
Danes praznujeta 40-letnico skupnega zakonskega življenja g. Anton in ga. Pavla Adamič, 447 E. 156 St. čestitkam domačih se pridružuje tudi Ameriška Domovina in jima kliče še na mnoga skupna leta!
Rojstni dan župana Perka—
Mestni župan Ralph J. Perk je imel v soboto svoj 60. rojstni dan. Pripadniki skupin Narodnostnega gibanja so ga povabili na praznovanje na predvečer, naslednji dan je bil pa gost pekovske organizacije. Preje so napovedovali, da bo R. J. Perk objavil ob praznovanju svojega rojstnega dneva kandidaturo za zvezni senat, pa je to odložil. Dejal je, da se bo odločil naj-sasneje do 6. februarja, ko je zadnji dan za prijave kandidatov.
Zadušnica—
Jutri, v torek, ob 7. zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Terezijo Cerar za 30. dan njene smrti.
enomesečnem odmoru. Pred njim sta dva glavna problema: reševanje krize energije in obtožba predsednika Nixona v Predstavniškem domu.
VATIKAN. — Papež Pavel VI. je sprejel v privatni avdienci ameriškega zakladnega tajnika G. Shultza in njegovo ženo. G. Shuitz je bil v Rimu na konferenci Mednarodnega monetarnega sklada, ki se je začela zadnji četrtek, pa se včeraj končala.
PARIZ, Fr. — Na predlog finančnega ministra je francoske vlada v soboto objavila, da ne bo več branila sedanjega tečaja franka, ampak bo tega pustila “plavati”. Frank je v zvezi z oljno krizo oslabel in pričakujejo, da bo njegova vrednost padla za 5-10%. Lani v juliju je bilo 3.8 frankov za dolar, zadnjo soboto jih je bilo že 5.14.
Ameriška Domovina
E	tu—MorviE

Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
■a Združene države:
$13,00 na leto; $8.00 zr pol leta; $5 50 za 3 aaesfces « Kanado in dežele izven Združenih, držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION ’PATES:
inited States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 montllS; $5,50 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 miEl'ia; $8.00 for 3 month* Friday edition $6.00 one year.
samo komuniste. Za matično državo mora biti pomembno to, da ne izgubi sinov, ki govore njen jezik, ne pa da pridobiva med njimi komunistične pristaše. Ustanovil je Slovensko socialistično stranko, ki ni v fratelanci, kajti “ko postaneš član italijanske socialistične stranke, ti italijanska javnost odpusti, da si Slovenec, ker na zunaj res nisi več Slovenec”, je zapisal Pahor v listu “Zaliv” (št. 8-9, 1967).
V istem listu je Pahor strnil svoje misli o socializmu, nacionalizmu in fratelanci v sledečo ugotovitev: ogrožena etnična (narodna) skupnost se ne more pravično braniti na podlagi razrednega boja, ampak morajo biti vsi njeni člani kolikor mogoče združeni v obrambi narodnega jezika, kulture in gospodarstva. Kdor loči delavce od ostalih slojev naroda, ta slabi obrambno moč narodnega občestva. ^
Že pred leti je torej Boris Pahor napovedal boj fratelanci !2nai; je zgodaj prišel zjutraj in ta boj vodi do današnjega dne.	j spat, je imel šibo, pa ni bilo hu-
Števerjanska resolucija demokratičnih predstavnikov ; ^o. Tako se je s tem dokončalo koroških, primorskih in tržaških Slovencev od novembra . božično veselje.
tem sem potolažila oba, pa četudi leto ni ostalo brez nerodnih dnevov.	,
Veselili smo se sv. Treh kraljev, ki so ob večernih urah o-blečeni kot kralji z veliko razsvetljeno zvezdo ali jaslicami hodili od hiše do hiše prepevat, otroci pa za njimi. Nato smo se vrnili v šole. Se en vesel dan nas je čakal — tepežnica! Očka je za ta dan napekel v posebni o-bliki žemlje za otroke, ki so ga prišli tepežkat. Tudi očka je to
Odlomki pisem
Božični čas je tista doba, ki ti prinese pismo od znanca, ki je morda celo leto molčal. Pa te pismo in voščilo v njem razveseli. In takih pisem je mnogo.
je mize (v npr. misijonskih in nerazvitih deželah sveta, če si že gluh in slep za tvoje potrebno okolje), ker milijoni na svetu stradajo. Kristus je želel, da
1973 je to Pahorjevo stališče odločno podprla — v veliko korist zamejskih Slovencev in celotnega naroda.
L. P.
SECOND CLASS 'POSTAGE P&V AT CLEVELAND, OHIO
No. 14 Monday, Jan. 21, 1974
Pogubnost fratelance
Pod naslovom “Fratelanca” smo oni dan na tem mestu opisali za Slovence kvarno bratenje slovenskih komunistov z italijanskimi za časa zadnje vojne. Opis smo prenehali z obdobjem, ko so goriško in tržaško pokrajino, po prvi vojni obe pod italijansko oblastjo, vzeli v svojo upravo Anglo-Amerikanci in tam uvedli za Slovence narodno pravičen režim. Komunisti so se mu iz ideoloških razlogov u-prli in delo na vrnitvi narodnih pravic na celi črti bojkotirali v fratelanci z Italijani. To je šlo seveda v korist Italijanov, pa v škodo Slovencev. Vse, kar je od tedaj dalje iz fratelance sledilo, je šlo po tej za Slovence pogubni poti vse do današnjega dne.
Fratelanca namreč stoji na načelu, da ima ideologija (komunistična in socialistična) višjo vrednost ih ceno kot pa narodne koristi. Kadar torej gre za dobro proletariata, gre temu nesporna prednost — po Marksovem nauku — pred obrambo in ohranjevanjem narodnostnih vrednot, ka-kultura, jezik, narodno svojskost in podobno.
f
I


BESEDA IZ NARODA
pokazalo, kaj bo iz tega. Že ko je vsipal na lopar za v peč. Ena .pretrda, druga premehka, kaj
Spomini ob Treti kraljih
CHICAGO, 111.	— Dan sv.
Treh kraljev mi daje pogled na dogodke doživetja starega leta. Lepo bi bilo opisati podrobneje, toda spustila se bom v drobtinice.
Nisem hodila od doma na počitnice niti ne na obiske. Najlep-še je bilo muditi se ob nedeljah na našem Lemontskem hribu, kjer so srečanja nepričakovano tako prisrčno presenečena. Zato naj Lemont ostane pristno slovenski.
Bilo je lepo julijsko nedeljsko jutro, romanje Ančk, ko sem imal obisk od doma, kaplana Mira Raikuso, nečaka g. Mejača
Večkrat mislim, kako lepše bi danes otroci imeli, ako bi se njim tako skromno veseli običaji vtisnili v domove. Vsega pričakovanja bi bilo več za mladino. Kaj mislite, da ne?
Tako se naj poslovim z obširno vsebino. Naj mi kdo temu ne zameri, da sem postavila osebno mlada leta iz spominov na ta prostor.
Tudi za nas so se vrnili redni dnevi dela. Oni, katerim je sta-
kor so kultura, jezik, narodno svojskost in podobno. Za dosego svojih ciljev mora biti proletariat brez ozira na narodnost enoten in povezan. To je temelj fratelance, a na! iz Washingtona. G. Rakuša po-prvi pogled je očitno, da gre in nujno mora iti po zakonih šilja božična voščila, naj lepše že-življenja vedno v prid številnejšemu in močnejšemu, do-1 Ije ob novem letu vsem, s kate-
čim ima šibkejši in ubožnejši od tega škodo in gre V pogu- ! rimi se je ob oibsiku srečal. Tudi dokončati delo. Ob 4. uri so
I ge. prof. Zdenki, katerega sreča-
bo, v narodnostnem oziru.
Zadnjič orisana fratelanca, pod močnim in vodilnim nia ne bo pozabil. Pred vsem vplivom slovenske komunistične partije, se je dobro držala, jlePe_ pozdrave, voščila Društvu dokler ni prišlo 1. 1948 do izgona Jugoslavije iz Komin-forme in se je jugoslovanski komunizem znašel v precepu ter zabredel v veliko krizo. Ta je usodno zadela zlasti slovenski del fratelance v obeh imenovanih pokrajinah, to pa zato, ker so se slovenski komunisti tamkaj razcepili v sta-linovce (kominformiste) in titovce, a italijanska partija je ostala seveda enotna v Stalinovem taboru. V Trstu so si slovenski stalinovci in titovci krepko skočili v lase: prvi so mku Thomasu za lepo priskrb-očitali drugim nacionalni šovinizem, ki cepi komunistične	prenočišče v župnišču ob
vrste in slabi fratelanco, drugi pa so zagovarjali titovsko času obiska-politično smer, istočasno pa začeli pošiljati svoje otroke j Prazniki so za nami. Kako smo namesto v slovensko — v italijansko šolo in se radi poslu- 3id duhovno preživeli, pa je bil ževali italijanskega jezika, da bi s tem odvrnili od sebe oči- izraz v lepem petju božičnih tek o narodnem šovinizmu. Na eni in na drugi strani so melodij pri vseh sv. mašah. Bo-korist za nacionalno ekspanzijo pobrali stalinovski Italija-; žične melodije so kot pajčolan ni, po znanem reku: kjer se prepirata dva, tretji dobiček!neveste, katera ga pa poroki
sv. Ane, kateremu je prav hvaležen za takratni prvi dobitek. Z željo, da bi Društvo sv. Ane imelo mnogo uspehov z najlepšimi zgledi po materi sv. Ani. Prav lepe, hvaležne pozdrave z voščili tudi p. Alojziju in žup-
ima.
skrbno hrani. Kot prerojena po-z malimi spremembami Imlad 30 nam ljube v nasled-
To politično stanje je trajalo do barantanja v Londonu o delitvi Samostojnega tržaške-1 n3em letu- Posebno “Sveta noč” ga ozemlja, ko je Italija pobasala Trst z okolico (1954), in jnam 3e vselej sveža in ljuba, je v tem stanju ostalo vse do znanega premika ruske notra- j Brez nJe bi ne 'bilo praznovanje in zunanje politike z nastopom N. Hruščeva. Ta je ob- n3a- v preteklem Božiču smo sodil Stalina in se nato vsaj do neke mere pobotal s Titom.
Preokret je imel ugoden odmev za stanje in razvoj fiate-lance.
Pobratimija med ruskim in jugoslovanskim komunizmom, čeprav bolj piškava kot ne, je zmehčala italijanske tovariše zlasti z idejo “policentrizma”, da so se odmaknili od stalinizma in postali bolj sprejemljivi za “različne poti v socializem”, torej tudi za pot jugoslovanskega komunizma. Dana je bila zatorej nova podlaga za oživitev in nadaljevanje fratelance, tem bolj, ker je ta v prenovljeni obliki izrazito pospeševala in služila italijanskim nacionalnim interesom.
Pod egido skupnega in enotnega boja zoper fašizem in kapitalizem, se je stara fratelanca sedaj izoblikovala v novo formulo: na področju goriškega in tržaškega ozemlja pod italijansko oblastjo ni več slovenske komunistične in socialistične stranke, ampak so samo italijanske. V te se včlanijo slovenski delavci in drugi, da se v njih okviru borijo za svoje pravice. Zmaga italijanskega komunizma je tudi zmaga slovenskega ... Takšno melodijo so sladko zapeli italijanski marksisti.
Njihovo stališče so sprejeli tudi slovenski komunisti in socialisti. Ljubljana je odslej dalje gledala na samostojno politično delovanje Slovencev pod Italijo kot na nekaj neprogresivnega, če ne kar negativnega. Titovci in netitov-ci so se tam vpisali v italijansko komunistično in sociali-tično stranko. Vendar stvar ni šla in ne gre gladko. Slovenski pisatelj, socialist, in medvojni partizan Boris Pahor v Trstu se je taki fratelanci uprl in proti njej javno nastopil, spoznal je namreč škodljivost fratelančne politike za zamejske Slovence in odločno obsodil predpostavljanje marksistične ideologije in svetovnega nazora ideji in koristim slovenskega naroda. Odklonil je tudi marksistični interna-cionalizem, ker da pomeni grob narodne zavesti.
Kot titovec in bivši partizan zahteva Pahor od režima v matični Sloveniji, da se mora zanimati za narodno manjšino in jo vsestransko podpirati, in sicer vse Slovence, ne
prejeli božičnico in plačo ter se odpeljali k svojim domov za praznike'.'
Stara mama je dokončala pečenje za družino; tam sem se jaz najraje vrtela. Dišala je vsa hiša. Tudi ena potica, eden kruh ji ni počil. Napekla je hlebe sadnega kruha z rženo moko, kateri so ostali na mrzlem prostoru še vse čez sv. Tri kralje, bili pa vedno bolj dobri. Bilo je mimo in tiho, povsod polno voščil od sorodnikov.
Tako kratki so bili ti mirni, tihi dnevi praznovanja! Očka je bil pevec pri vsaki sv. maši, mama, stara mama pa le pri eni razen polnočnice, h kateri pa jaz nisem smela. Dom se je svetil, saj se je dva tedna samo čistilo, kaj ne bi bilo čisto? Na sv. Štefana je stara mama k prvi sv. maši zavila liter vina k blagoslovu. Očka se ji je posmehoval: Vino vam bo v roki zmrznilo. Starejši bratranci mame sc z družbo odšli .na Pohorje za dva dni na smučanje ter se vrnili o-žgani od višinskega sonca. Stara mama pa se je kregala: Niste bili pri polnočnici! Saj nas vi-
leto v novo, pravijo, takšno bo skozi vso leto.
Vso srečo!
Minka Grašič
šele drugo^ Sicer tiste mame da j ro nUl(jy0 prijetni večer, da nes največ počivajo1 v gro u-, so l(j0,£akali v veselem razpolo-Pretrda je počila, premehka sej ženju Nov0i leto, pri Sv. Štefanu, je je razšla in bila kot strudel], j na- ne pozabi;jo; Sv_ gtefana tudi Ko so jih prišle iskat, so z ’''e-: ob drugih nedeljah. Kakršno je likimi očmi prestrašeno P°gle-|staro dale, kje so njihove potice.
Joj, kako pa to? Koliko ste dali jajc vanjo? Dvajset? Morala bi biti lepa. Koliko pa kvasa? Kaj ga pa lomite! — Druga preveč sladkorja, postaja je takoj črna, ko je peč zagledala.
Pomoči ni bilo, ker niso znale zamesiti testa, niso poznale mere. Bilo je kaj jeze, vendar jih je oče tolažil s poukom za bodoče. Sam je bil tako utrujen, da smo komaj čakali večera.
Pomočniki v pekarni, raznašale! kruha so se hitro priprav-
Zahwml nm Huba npkojeneav sta IloSsnss ivensis
prav malo slišali po radiu božičnih pesmi. Škoda skoraj elektrike za radio, ako nam teh programov ne nudijo. Dolgo je vso leto, da se zopet povrnem. Trije Modri nam pospravijo jaslice, ako ne Svečnica.
V listu Ameriška Domovina dite, kako smo črni! se je spremenila oblika, katera Naglo so se vrnili normalni prinaša “Glas izpod zvona sv J dnevi dela, očka je že na sv. Štefana”. Vse to prav, toda plat Štefana zvečer moral začeti pri-zvona naj ostane čista in vsebi- pravljati peč, zopet je ropotalo, na prav radi tega vselej okusno Kako lepo so imeli drugi, ki ni-izbrana.	j so imeli pekarne, daljši so jim
Ameriška Domovina z božič-! bili prazniki. Samo to sem gle-no številko vsako leto prinaša dala kot otrok, lepe spomine na dom. Spominja | Za Silvestrov večer je očka me na dom, ko je miza bila pol-, kot trgovec pekarne moral med na časopisov. “Slovenec”, “Ju-'ljudi, kjerkoli je bil kak ples, tro”, “Domoljub”, “Glasnik”, * da se je strankam pokazal hva-
“Bogoljub”, vse, kar je izhajalo. Vsak list je imel božične posebnosti. Prav rada sem imela Lučko, Mlado jutro ter Slovenca, kar je bilo za nas majhne posebna izdaja božičnih povesti. Kako sem se veselila prazno-
ležen. Z mamo sva ostali navadno doma ter pričakali novo leto ob jaslicah. Ako je mama šla z očetom, kadar so žene bile vabljene, sem ostala sama doma. Mama je rekla: Vso leto se ne bom vrnila, ker nisi bila prid-
vanja, naj malo povem! Čeprav na, kot bi morala biti. Pogledala sem bila edinka, sem morala o' sem, skoraj jokala, ker nisem božičnih počitnicah pomagati vedela, da to leto je le do pol-pri vsakem delu. Ubogi očka se 1 n°či- S tem sem se navadila, da je moral dosti jeziti, ko so go-J sem na Novega leta zjutraj ko-spodinje prinašale zamesene po-ima3 čakala, da voščim očku in tiče, božični kruh. že v naprej j mami novo leto z vsem opro-so zaskrbljeno prosile:	Glejte, s ščen3em in obljubo, da, kar je
da bo lep, ne pretemen ne pre-: bdo v starem letu narobe, se v svetel. Kolikokrat se je takoj | novem letu ne bo ponovilo. S
CLEVELAND, O. — Hitro se nam približuje nedelja, 3. februarja, ko bo Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue priredil domač “Zabavni večer”, ki bo vreden, da se ga udeležite in se z nami poveselite za res majhen denar.
Pripravljalni odbor je že pridno na delu, da pripravi vse potrebno za najboljšo postrežbo gostov, za telesne in duševne užitke. Prav lepo vabimo vse prijatelje in znance na ta družabni večer upokojencev, ki bo vsem ostal v trajnem spominu. Prav posebno1 pa je vabljeno članstvo našega kluba.
Odločite se, da pridete; še je nekaj vstopnic na razpolago. Naročite jih telefonično pri Johnu Trčku, 486-6090. Ljubke in prijazne strežnice bodo začele servirati večerjo ob 5. uri popoldne.
Zadnje čase smrt preveč pogosto posega v naše vrste. Nič ne izbira, pobere tudi tiste ponižne duše, ki so si v življenju privoščile prav malo veselja in zabave v prijetni, domači družbi. Zato ne odlašajte, pridite, ker ne vemo, kako1 kratek je naš čas. Vaše srce se bo na naši zabavi razveselilo in počutili se boste bolj vedre in bolj zdrave.
Ko že vabim na našo veselico, naj vas povabim še na našo klubsko sejo, ki se bo vršila v sredo, 13. februarja, v običajnih prostorih Slovenskega doma na Holmes Avenue. Novo članstvo je vedno dobrodošlo in z veseljem sprejeto v naš klub.
Na svidenje na večerji in zabavi v nedeljo, 3. februarja, in na seji v sredo, 6. februarja!
Anton Škapin
Rad jih odpiram, počasi, kot da skrbimo tudi za revne, ko smo bi čakal, da bo znanec sam stopil pred mene in mi bral vsebino pisma. Redkobesednost navadno izrazi več in globlje kot dolgoveznost. Mnogo je lepih misli in nekaj bi jih rad delil z vami. Morda se bodo po svoje dotaknile tudi vašega srca, kot so se mojega. Ni potrebna vaša soglasnost, zapisane so besede, vsaj predramijo naj mojo in tvojo zaspanost.
“Kaj praviš na svetovne dogodke? Če malo natančneje pogledamo dogodke ter bedasto, brezciljno tekmo Amerike in tudi Evrope, pridemo do zaključka, da je nekaj takega moralo priti, da nas zdrami, bolje zdaj kot prepozno (če že ni?!) In, ali ima današnji človek kakšne obveznosti do poznejših rodov?”
živi, ko si mrtev, je za vse, tudi za bratsko sočutje, prepozno ..
*
“Svojčas mi je vesten gorenjski delavec, ki je imel le revno bajto, pridne delavne roke in raj do otrok, ki jih je bil sam vriše in samo zdravje, dejal: “Trdo moram delati za prislu-žen denar, pa imam veliko prijateljev okoli sebe in sem srečen. Če bi imel veliko denarja in lahko življenje, bi moji znanci postali sčasoma nevoščljivi, zavidali bi mi in moja zadovoljnost bi bila izgubljena in jaz bi imel večji račun poravnati z Bogom!” “Kako tebi zveni ta trditev?”
*
“Oni dan sem srečal prvič kardinala Legerja. Živ asket, sama
milina na obrazu in gotovo v srcu, poosebljena skromnost ve-“Božič! Je to galerija mnogo- like osebnosti. Kardinalski klo-krat nepotrebnih daril, veselja- buk je odložil v Montrealu in se
Goriška Mohorjeva družba
1,274,700 do sedaj izišlih gori-ških mohorjevk za Slovence v Italiji ima velike zasluge za vero, narod in kulturo. Pred 50 leti jo je ustanovil škof Sedej. Zaživela je ravno v času, ko se je na Primorskem začelo prega-njanje vsega, kar je bilo slovensko, Knjige, ki se v velikih nakladah prihajale med primorsko ljudstvo, so bile največje orožje proti narodnemu in kulturnemu zatiranju.'
Danes nadaljujejo svoje poslanstvo s prebujanjem in klicem k zvestobi med Slovenci na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji in Kanalski dolini.
čenje v večer za večerom adventne dobe — dan s pomenom ali brez njega? Kam gremo, kdo in kaj smo? Kako potujemo, s cilji ali brez njih, z vetrovi, ki nudijo ugodnosti, ali proti vetrovom, ki porajajo morebitne težave? Je tebi božični čas u-bran praznik ali monoton pust dan kot mnogim tristo podobnih v letu?”
*
“Že doma so trdili, da kjer je revščina, je več ljubezni, razumevanja in več srčnega miru. Če se ozremo po lastni okolici tujine oz. nove domovine, nam navadno razmere blizu nas to potrdijo. Bogati so si vedno v laseh. Poglejte tako imenovane velesile. Same vojne, te stanejo in le bogati si jih lahko privoščijo, z velikimi denarji in revnimi ljudstvi. Ti mali ljudje krvave za večno lačne malhe preprostih in požrešnih. Kdor je lačen samih ugodnosti in denarja, je nenasitno lačen časti in
kot spokornik odpovedal ugodnostim civliziranega sveta in podal misijonarit tja, kjer je čutil, da je bolj potreben kot tod. Zdaj domuje med afriškimi gobavci, njim streže in lajša njihovo gorje. Z vzgledom, poznanstvom in podporami čutečih je ustanovil več socialnih in zdravstvenih ustanov. Samo za gobavce je ustanovil in s podporami dobrih ljudi vzdržuje 85 postaj v 45 afriških pokrajinah... Je moderni1 Samaritan 20. stoletja, morda najvidnejši in najvplivnejši med sodobnimi misijonskimi delavci.”
*
“Mnogo dobrin imamo v našem življenju, ki pa se jih premalo ali pa sploh ne zavedamo, dokler nas ne dolete kake ovire. Koliko nas je, ki mislimo o blagoslovu zdravja, dokler ga nam Bog daje in ga znamo negovati? In koliko je podobnih reči, ki so življenjska nujnost, pa jih mnogi prav malo cenijo?
oblasti. Ker je to oboje težko Razsvetljava, kurjava, prometne priboriti si poštenim potom, bi ugodnosti... civilizacija nas od-
mogočni radi to kupili...” Menda še nikoli ni bilo na svetu toliko bogastva na eni in toliko revščine in obupa na drugi stra-
ni ..
“S kuverto smo prejeli tudi cerkveno oznanilo, z zanimivo vsebino:	Prazniki so mimo, za
pripravo teh (darila, jedačo in pijačo) je šlo marsikomu “preveč iz žepa”; spet je potrebna iti na delo, da zaslužimo za življenjske potrebščine za sproti, za nazaj (dolgovi) in naprej ... To je normalno za večino. Narobe je, da v življenju in boljših uspehih ali srečnejših naključjih mnogi postanejo sužnji de-'narja. Denar postaja zanje znak moči, moči nakupa, moči počitka, moči nadvlade in nadzora nad onimi, ki imajo denarja malo ali nič. Odnos o moči denarja s teh vidikov lahko postane nevaren kot dinamit,..
Če nismo previdni in čuječi, je možno, da denar prične dušiti čustvenost, uspava našo čuječnost, nas sili, da marsikje in marsikdaj prezremo naše odgovornosti, razvija naš ponos in našo sebičnost, vzbudi v nas nasilen odpor do mnogih nujnih vprašanj in končno uspavani pozabimo, da bo sedanjosti sledilo onostranstvo in da naša nabasana bančna vloga in morebitni odvisni kup dobrin ne pojde z nami in ni večno trajajoča reč, ki prav nič ne zaleže v prerokovani nam večnosti...
Če imaš talente in možnosti razvoja teh in imaš več denarja, kot ga potrebuješ za udobno ^ življenje, poskušaj razumeti ! druge, spomni se takih, ki so revni ali celo reveži, ki bi radi 1 pojedli ostanke, odrinjene s tvo-
rnika od preprostosti življenja. Blagostanje je lahko blagoslov, lahko pa tudi prekletstvo.”
*
“Mi sami si povečavamo hitrost časa, vsem se danes izredno mudi — v vsem večna naglica, neustaljenost; nepočakanost, nemirnost v nas in vsem življenjskem toku, pa vse premalo časa za lastno umiritev in počitek.”
Menda so pred menoj pisma in voščila znancev iz vseh celin sveta, še in še nekatera čitam in živim z njimi v raznih delih razsežnega sveta, kjer kri slovenskega človeka poji zemlje nove domovine ... Malo nas je Slovencev, pa smo posejani po celem svetu, delamo, gradimo za sebe, za svoj in slovenski rod, ki ljubi delo, mir, predvsem pa svobodo, ki mu jo dajejo nove nove zemlje. Kot je zapisal slovenski mislec: “Živimo, ker u-mreti nočemo!”
Pak
Kitajci utegnejo kupiti ameriške helikopterje
WASHINGTON, D.C. — The United Aircraft Corporation je dobila dovoljenje za razgovore z vlado L. R. Kitajske o nakupa tovornih helikopterjev. Razgovori so še v prvem razdobju.
Kitajska naj bi kupila trgovsko vrsto S-61N helikopter Z dvema jet-motorjema, ki jih izdeluje Sikorsky Division podjetja v Hartfordu. Conn. Ta helikopter lahko ponese na enkrat do 30 oseb in je v rabi na letališčih New Yorka. Ameriške oborožene sile uporabljajo vojaško vrsto tega helikoterja za prenos čet in tovora.
Josip Jurčič:
HČI MESTNEGA SODNIKA
Sumerek je težko zakrival ne-voljo. Moško je uprl oči v glavarjev obraz, kakor bi se mu nevredno zdelo na zasmehovav-ne besede odgovarjati, in dejal mirno: “Gospod, Vas je naš milostni višji gospodar in vojvoda postavil za varuha in svojega namestnika v deželi in sosebno v njenem poglavnem mestu.
Včerajšnjo noč pa je nekaj Vaših ljudi nepokoj delalo po mestu, eden izmed njih je celo čez zid v zaprto mirno meščansko hišo plezal. Tudi so se naši straži z orožjem v roči ustavljali in tako bi bilo kmalu prišlo do pobojev. Mi meščanje se nadejamo, da se vse to ni z Vašo voljo in vednostjo zgodilo; in da ne bo kaka druga vera med ljudmi na vstala, prosimo Vas, da tiste ljudi kaznujete in zana-prej skrbeti blagovolite, da se ponočni mir več ne kali.”
“Hm, to je vse?”-pravi Auersperg. — “Le idite pa potolažite uboge strahopetce po mestu.
Jaz sem bolj skrben za-nje in za Vas, kakor si domišljate. Vso to reč sem že preiskal, pa moram Vam povedati, da je vsa drugačna, nego ste jo Vi razložili. Vsa krivda pade na Vas in Vaše meščane. Kajti jaz ne vem, zakaj bi vaši stražniki mojih stražnikov pri miru ne pustili?”
“Ne zamerite mi, da se predrznem ugovarjati: prvič ima mesto pravico stražo postavljati in nihče drugi. To je ena naših j nil, ne izdati, in ko bi se reči privilegij, katere nam je voj-! nadalje motale, milostnga vla-voda slovesno potrditi blagovo- darja na razsodbo in pomoč peklil, drugič pa si drznem prista- licati.
viti, da, če ljudje čez plotove! Jurij Auersperg pak je precej,
“Jaz prevzamem vso pregreho tistega na svojo vest, ki se mu je ustavljal in ga je ranil.”
“Dobro. Tedaj bom kaznoval Vas. Pomislite!”
Rekši mu migne, naj odide. Sodnik se malo pokloni in odhajajo reče: “Ne bojim se. Ke-dar boste prst položili na ljubljanskega sodnika, sprevideli boste, kaj je pravica. Število meščanov ni ravno majhino in vsi ti bodo vedeli, da imajo še enega višjega gospodarja, kakor je deželni poglavar, tudi ko Janez Sumerek ne bo že več živel in Vi ne.”
Zdaj je bilo na Auerspergu, da je barvo sprevrgel. Razkačen se je z eno roko doteknil zlatega ročnika na bodalu, z drugo kaza-je na vrata vpil: “Pes, tam so duri!”
Ko je sodnik zapustil stan poglavarjev, šel je naravnost domu, tam dal poklicati nekoliko starih pa mlajših meščanov, na katere se je najbolj zanašal. Med poslednjimi je bil tudi naš pošteni Simon, ki se je pred vsemi drugimi rotil in klel, dokler bode on živel, ne bodo vsi plemenitaši ne lasu izpulili iz glave najboljšemu sodniku, kar jih je Ljubljana imela in jih bo. Konec vsega posvetovanja je bil ta, da so se možje sveto zavezali, svoje stare privilegije proti vsakemu do krvi braniti, tistega, ki je vojaka ra-
KOLEDAR
društvenih prireditev
APRIL
20.-DSPB TABOR priredi svoj rT”5' snnmladansVi rim balini	i cU1 raD1J°
Z
t	*
j!
■ >
i
i
<>
l ’
;!
I!
I!
;!
JANUAR 1974
26- — Društvo Kristusa Kralja
št. 226 KSKJ bo praznovalo 45-letnico obstoja z večerjo.
FEBRUAR
3. — Letno zborovanje Slovenskega narodnega doma na St.
Clair Avenue. Začetek ob 2. popoldne.
3. — Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue priredi večerjo s plesom v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob 5. popoldne.
17. Slovenska šola pri Sv. Vidu
pripravi nedeljsko kosilo v avditoriju.
23. — Dramatsko društvo Lilija
priredi Maškaradni ples v
valka indijanskih jezikov in kultur v Južni Ameriki! Kdo ni ponosen na take Slovenke?
Poleg sestankov sodelavcev, predavanj, razstav in priložnost' nih prijateljskih piknikov moramo z veseljem registrirati tudi visoko in pestro število slovenskih in neslovenskih obiskovalcev —i od študentov kolegijev in univerz, ki pripravljajo šolske naloge ali teze o Slovencih,
spomladanski družabni večeri1 r*UIJU vzorce za vPrasalne v Slovenskem domu na Hol-; pole’ s katerimi zaslišujejo slo-mes Avenue. Igrajo “Veseli ! Venske lzselience- Pa tja do izu-Slovenci”. Začetek ob 7.30 miteliev> zuPmkov> misilonarjev, zvečer	j novinarjev, voditeljev naših
21. - Koncert Mladih harmo- ibratskih f. drufh orSanizacij nikarjev v avditoriju pri Sv. j m predstavnikov najvisph Vidu. Začetek ob 3:30.	j zdomskih, zamejskih in plodna
j srečanja. Za danes, ko je pov-jdarek na knjigah, pa naj omenim en sam tak obisk, ki nam je ostal posebno živo v spominu.
27. — KONCERT PEVSKEGA ZBORA KOROTAN ob 7.30 i zvečer v SND na St. Clairju; po koncertu zabava s plesom.
12. —
MAJ
Slovenska šola
V družbi svojega zeta, kemika in izumitelja Janeza Zupana Sv. J nas je pred kratkim obiskal nad stari mladenič
Vidu priredi Materinsko pro- osemdeset let s"avo'	Hubert Močnik, bivši okrajni
Slovenskem domu na Holmes ^7.-19. — Praznovanje 50-letnice nadzornik slovenskega šolstva
Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo “Veseli Slovenci”. MAREC
17. — Kosilo Misijonske znam-
karske akcije v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Kosilo se bo serviralo od 11:30 - 2:00.
24. — Društvo Najsv. Imena pri
fari sv. Vida priredi svoj vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami v farni dvorani pri Sv. Vidu od 8. zjutraj do 1. popoldne.
lezejo, morajo prej veljati za tatove kakor za stražnike.”
“Tudi tukaj Vas niso prav podučili, ljubi moj gospod sodnik! Kaj morem jaz zato, če eden mladih in živih mladeničev leze k svoji ljubici?” .
Sodnik je prebledel. Vedel je, kam to meri, a odgovoriti ni mogel. Ali je imela njegova hči kaj pri tem? Kako ve Auersperg to? “K svoji ljubici”, saj tako je dejal. Ko bi bila za mesto in za njegovo življenje nevarnost, Janez Sumerek bi bil stal mož, meščan krepak in neustrašen. Ko mu je pa le misel o majhini verjetnosti prišla, da njegovo dete, njegova edina ljubezen ne bi bila take čednosti, kakor si je mislil, — tu se je tresel in pozabil.
To je menda zapazil tudi Auersperg, kajti posmehljivo je dejal:
“Ne zamerite, sodnik! Ni mi v glavo palo, da se menim o Vaši hčeri. Lepa deklica zares in
ko je sodnik odšel, s kupico vina jezo splahnil, malo sklel se in smejaje se klical svojega tovariša iz stranske sobe.
“Kaj pravite, Cirijani, ali ni bila spoved med menoj in tem sodnikom prav zanimljiva? Saj ste vendar vse slišali?” “Nekoliko, pa iz tega sem presodil, da ste odkraja prav po poglavarjevo govorili, proti koncu pa ne po Vaši navadni modrosti. Saj veste, da na svetu moramo biti vsi kolikor toliko hinavci. Svojih pravih misli ne smemo vlsakemu praviti. Poslednjič naslov, ki ste mu ga nateknili, vem da je moža hudo razkačil, in to mi boste potrdili, da je eden najnevarnejših Vaših sovražnikov.”
“Kaj! Ko bi bil še trikrat nevarnejši, hočem ga ponižati, da bodo on in vsi ljudje enake vrste vedeli, kaj se pravi pravdati z možmi, ki imajo nekaj imena.” “Ne zamerite mi,” — pravi nato Lah, — “če sem prav sil
oosmja Slovenskega narod- na Goriškem in eden vodilnih
nega doma na St. Clair Ave.
29. — Zbor SŽZ “Dawn Choral”
priredi Kartno zabavo v Euclid Park Clubhouse. Začetek ob 7. zvečer.
JUNII
13., 14., 15. in 16. — Farni karneval pri Sv. Vidu.
JULIJA
14. — Piknik Misijonske znam-
karske akcija (MZA) na Slovenski pristavi.
DROBTINICE
Edi Gobec
KULTURNE
(Nadaljevanje)	končnemu uspehu knjige o ve-
Kaj pa slovensko ženstvo? likih in slavnih Slovenkah, ka-Vsi poznamo delo in žrtve slo-, mor bi spadali tudi literarni bi-venskih mater in lepe uspehe ; seri o slovenski ženi in materi, slovenskih društvenih delavk, j Danes, ko govorimo predvsem voditeljic organizacij, kuharic in ; o knjigah, pa naj omenim eno drugih. So slovenske žene tudi takih slovenskih žena — dr. v svetu uspele? Svoječasno sem ; Branko Sušnik, glavno ravna-omenil ustanoviteljici Slovenske, teljico etnografskega muzeja v zenske zveze Marie Prislandovi Paragvaju in vodilno raziskovalni tajnici Progresivnik Slovenk; ko paragvajskih indijanskih
kultur in jezikov. Že dolgo za-
Josie Zakrajšek, ki sta obe mnogo prispevali tudi h knjigam o clevelandskih Slovencih, da imamo tudi o velikih Slovenkah že zdaj dovolj gradiva za prav lepo knjigo. Da, bile so velike kot misijonarke in vzgojiteljice, znanstvenice in pisateljice, graditeljice v Egiptu, na Tajskem in drugod, urednice in' novinarke, lepotne kraljice in predstojnice redov, pevke in igralke svetovnega slovesa, prvakinje v športu itd. Če bi se slovensko ženstvo zanimalo za izdajo take knjige, bi bilo morda pametno sestaviti skupen odbor iz zastopnic ženskih organizacij kot Slovenske ženske
sledujemo in občudujemo njeno raziskovalno, organizacijsko in publicistično delo, danes pa naj omenimo le njeno naj novejšo špansko knjigo, ‘Tl Indio colonial del Paraguay” — veliko zgodovinsko delo o kolonialnih paragvajskih Indijancih, čeprav dr. Sušnikova že dolga leta živi med Paragvajci in Indijanci, je ostala zavedna in povsem preprosta Slovenka. Čeprav redno uporablja španščino in razne indijanske jezike, zasledimo v njenih nadvse zanimivih slovenskih pismih manj tujk kot v nekaterih ljubljanskih listih, čeprav se je kot znanstvenica širokega
skoraj vredna, da se plemenitaš šal, žugal Vam je, da se pri voj-°zre po njej.”	vodi pritoži in gotovo veste bo-
“Gospod poglavar,” — pravi lje od mene, da ta Ernest me-sodnik jezno, — “to so besede, ščanstvo in beraštvo bolj pod-na katere Vam jaz ne odgovar-; pira kakor pa može tistega ro-jam. Nisem prišel, da bi se mi! du, iz katerega je sam.”
fiaoje poštenje--------”	| “Vem, in ko bi jaz to babo,
“2e vem, že vem, kaj imate na Ernesta, dosegel, hotel bi ga z Jeziku, pa pustiva to reč in zme- nožem podučiti, česar ne ve. Pa niva se dalje. Vi mi niste vsega tudi vem, da imam zdaj ravno
po njem toliko oblast, da tega sodnika vkraj spravim, preden bo utegnil drugam poročati, kaj delam.”
“Kaj, zapreti?” vpraša Cirijani in oči se mu zasvete, kajti nekaj mu je na misel prišlo, ki je ravno njegovim nameram bilo več ko prikladno.
“Kaj je, če ga zaprem! Vzrok se bo dobil prav dober.”
“In potlej je njegova hči. —” “To Vam mar, meni nič!”
In še dobro dolgo sta se potem ta dva plemenita moža posvetovala, kaj in kako. Kakovi so bili ti črteži in kako so se jima stekli, naj častiti bralec iz slednjega povzame.
(Dalje prihodnjič)
povedali. Eden mojih ljudi je bil ukit sinoči. To boste pač lehko sprevideli, da jaz svojo veljavo svojo čast izgubim, če dovo-da meščanje moje hlapce krez kazni pobijajo. Zato jaz ^rjam od Vas, da mi v štiriindvajsetih urah izveste in daste tistega meščana, ki je mojega hlapca ubil.”
Hlapec Vaš,” — odgovori sod-n|kj ■— “ni ubit, dasiravno je ra-njen tako, da ne vem, ali bo ži-Vel. prj menj je in kar mu more jubezen bližnjega storiti, uživa v hiši. Kedar Vas je volja, P°šljite ponj. Sicer pa Vam mo-^am naravnost reči, da ne vem, kdo ga je ranil, in tudi, ko bi ga t edel, ne bode ga mesto izdalo, -er on je bil med nepokojniki ln se na lepo vdati.”
če ga v štiriindvajsetih urah
besedo ni hotel
na-
Kaiorija
Ena kalorija je količina toplo-
^ .	-	---------j----------He, ki je potrebna za segretje
e izdaste, kdor ga je ranil, po-; enega litra vode za eno stopinjo °m korn jaz sam kaznoval.” j Celzija.
zveze in Progresivnih Slovenk, | slovesa uveljavila v tujem svetu zastopnika ali zastopnice Slo-! in prerasla drobno slovensko
venskega instituta (ki bi pripravil seznam in kratek oris že zbranega gradiva) in drugih
zagrajenost, je vendar ohranila v sebi globoko ljubezen do slovenstva in materinščine. In pri
oseb, ki bi mogle pripomoči h vsem je postala vrhunska pozna-
slovenskih zamejskih kulturnih delavcev in pedagogov. Pravim mu mladenič, ker je še vedno poln energije, šegavosti, navdušenja in načrtov. Kdo bi si mislil, da je za njim že več kot osemdeset let, ki jih je tako lepo opisal v svoji zajetni knjigi “Spomini in izkustva”, ki jo je pred kratkim izdala Goriška Mohorjeva družba. Vsakdo, kdor hoče poznati probleme in uspehe slovenskega obmejnega šolstva in kulturnega izživljanja, ki je v marsičem podobno našemu v izseljenstvu, bo z zanimanjem in pridom čital to bogato osebno izpoved slovenskega pedagoga Močnika. Delo Slovenskega instituta je Močnik v posvetilu označil kot “ogromno in požrtvovalno ustvarjanje zgodovine Slovencev, ki so se in se še udejstvujejo v Novem svetu za ugled in slavo našega naroda”.	•
Tudi na Goriškem se je zbrala skupina ljudi, ki skuša zbrati gradivo o svojih velikih sinovih in hčerah in ga izdati v knjigah, v vzpodbudo in ponos današnji mladini in v dragocen spomin in opomin poznejšim rodovom. “In tu se tri ustanove znajdejo na isti črti”, nam je z mladeniškim navdušenjem govoril nadzornik Močnik. Vaš institut bo z vašim gradivom o goriških rojakih pomagal nam in mi bomo z vsem, kar imamo, pomagali vam. Podobno smo se dogovorili tudi s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani.” Temu predlogu je sledil krepek stisk rok in prva zamenjava publikacij. Sledilo bo sistematično kopiranje našega gradiva za brate na mejah, pa tudi oni vemo, da nam bodo navdušeno pomagali pri našem delu. Kako lepi so ti “spomini in izkustva” in kako lepa je zavest, da bodo njih sadovi imeli
svoj nezmanjšani pomen za slo-I venstvo tudi takrat, ko nas nikjer več ne bo. Kjer koli žive zavedni Slovenci, naj se pridružijo temu delu in mu vsak na svoj način pomagajo do čim lepših in trajnejših uspehov! Nihče, ki ima dobro voljo, ni premlad, kot je to tako lepo pokazal pesnik študent Boris Pangerc iz Trsta ali umetnik študent Joško Valenčič iz Clevelanda! In tudi osemdesetletniki niso prestari, kot dokazujejo dr. Frank Kern, Frank Česen, John in Jože Grdina iz Clevelanda in mladeniško navdušeni pedagog Hubert Močnik iz sončne Gorice.
Kdor se želi pridružiti z delom, gradivom, izrezki o Slovencih iz tujih listov in revij (kjer je treba natančno zabeležiti ime lista, datum izdaje in stran), napotki, nasveti in drugo pomočjo, naj se, prosimo, oglasi na spodnji naslov.
V novem letu bomo verjetno po več kot dvajset letih zastonjskega garanja, ko smo ogromno večino stroškov krili iz lastnega žepa, prisiljeni uvesti tudi podporno članstvo za vse tiste, ki bi nam hoteli pri vedno širšem delu in vedno višjih finančnih stroških tudi finančno pomagati. Toda o tem bo podrobneje poročal naš finančni odbor. Od-
MALi OGLASI
For Rent
Single, two bedrooms, off Grovewood Ave. Adults only. No pets. — 531-1427.
(18)
V najem
Pet sob spodaj na 1140 Norwood Rd. — Kličite 881-9648.
-(14)
Apartment for rent
Unfurnished, 3 rooms, heat and hot water included. $95, on E. 156 St. — 486-5083
(17)
V najem
V Euclidu se odda 5 sob spodaj, vse s preprogami. Nova zidana hiša z garažo. Blizu sv. Kristine. Kličite zvečer 731-5409
(18)
For rent
5 rooms up, newly decorated, children, near schools and store, unfurnished, with garage.
CaR 486-3354
—(16)
OPEN HOUSE 1 - 6 DAILY
3145 W. 105 St. 12th house north of Lorain Ave. $14,000 or best offer. Single home, 4 bedrooms and den, 2nd floor with extra toilet & sink. Fully equipped
borniki, sodelavci in prijatelji! basement; 3 car garage with toi-
instituta tudi pretresajo predlog o izdajanju letne publikacije “Slovenian American Annals”, ki bi prinašala zgoščene razprave, članke, dokumente, slike in poročila o slovenski kulturi in podvigih po vsem svetu, za kar je seveda gradiva že zdavnaj več kot dovolj in je treba premostiti le “krizo” za čas in sredstva.
Z veseljem in hvaležnostjo'
let. Sears town location, fenced back yard, in St. Ignatius parish. , Call 941-2535
(14)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, dvojna garaža, pri Lake Shore v fari ! St. Jerome. Dober dohodek. Lastnik 247-6291
-(17)
Privatni kupec
gledamo v preteklost, ko se je! Kupim od privatnega proda-omrežju po vseh celinah razkro- jalca hišo, z 3 spalnicami, veliko pij enih, a v ljubezni do sloven-: kuhinjo, stanovanjsko sobo, v stva trdno povezanih sodelavcev okolici Euclid Beach, Lake Shore in prijateljev poleg vsega dru- in Euclid. Kličite Frank Kos-gega dela posrečilo ustvariti meri 531-7038.
najbogatejšo zbirko o sodobnem! slovenskem življu in podvigih | v svetu in odkriti tudi več dragocenih dokumentov iz naše zgodovinske preteklosti. Z zaupanjem stopamo v bodočnost, saj vemo, da ne bo napolnjena samo z neizbežnimi problemi in skrbmi, ampak tudi z veselimi presenečenji za ves slovenski narod, ki je vkljub svoji številčni majhnosti prinašal bogate darove domala vsem deželam sveta.
Slovenski institut-Slovenian Research Center of America 29227 Eddy Road Willoughby Hills, O. 44092
(16,18,21,23,25 jan)
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Help Wanted Male
PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM.
FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Colt Ave.
go south on E. 152 St. to end of St.
(x)
Prebivalstvo Maroka
Afriška država Maroko ima nad 15 milijonov prebivalcev, spada torej med srednje velike države Afrike.
MAIJ OGLASI
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s j Church. Anyone interested call ! 761-7740. Living quarters available.	(x)
Custodian
For small building in exchange for a 3 room unfurnished apartment. — Call 486-5083.
(17)
V najem
Štiri sobe z gorkoto, zgoraj. Samo odrasli, na 7215 Hecker Ave.
—(21,23,25 jan)
Pohištvo naprodaj
Rabljeno, dobro ohranjeno pohištvo za spalnico in dnevno sobo je ugodno naprodaj. Prav tako airconditioner.
Kličite 881-0250
—(pon.sr.,pet.)
PrijafePs PliamtaG^
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair A™. & K. fig St. 36)-421*
Help Wanted — Female
Housekeeper
Live in, 5% days — East side— country living — adult family — top salary. — References required. — Call 247-5933.
-(18)
Radi bi dobili
Zensko za hišno delo v lepem urejenem domu. Angleščina ni potrebna. Sporočila.
Kličite 831-2254
(15)
General Office Work
Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
(x)
NEHVALEŽNA NALOGA — Herbert Stein je načelnik posebnega predsednikovega gospodarskega sveta. V težkih časih, kot so današnji z obsežna krizo energije in stiske za olje, na katerem teče večina industrije in prometa, je ta naloga, četudi častna, močno nehvaležna. Steina vidimo, ki na tiskovni konferenci odgovarja na vprašanja novinarjev.
%
IŠČEMO URADNIŠKO MOČ
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44103
431-0628
^—   ----------^
liniiiifiiiiEiiiillililDlliSIllišllUISiliilll
.........................................,=
Johan Bojer:

IZSELJENCI
......................(l!ll!!!l!!!!!!l!llll!IJI!!!!ll!ill!l!!!l!ll!!!IC!!lll!!!!ll!ll!!lii!!l!ll!!!ili!!i^	'1l!ll!!!!lill!!l!iii
Nekega dne pa, ko je šel Morten mimo Kalove koče, je obstal in začudeno pogledal. Tam se paseta dva konja, ne še čisto do-rastla, vendar približno dve leti stara, rjava, z dolgimi vratovi in dolgimi nogami. In tam je Kal, kakor čisto slučajno pri kopici sena in ga je sram. “Da, nesreča nas čaka,” pravi in se praska po glavi. “Ah, ta Karen — ne, bil je Anders, ta vražji fant!” — “Da, pa saj sta samo dva!” pravi Morten. “Kupi jih štiri, potem se vsaj oranje izplača!” Kaj tako bogokletnega Kal še nikoli ni slišal. Ne, najbolje bi bilo začeti z malim, eno samo žrebe bi bilo več kot dovolj. Ampak ta Anders! Bil je res vražji fant. In potem še ta Irec, ki ni odnehal, dokler mu ni vsilil dva. Morten mu je želel veliko sreče in naenkrat se mu je mudilo, ko je odhajal.
Kal pa je zaostajal. Zdaj je začela tudi Karen rediti zmeraj več kokoši in prašičkov, zmeraj je bilo treba graditi nove kolibe. Na farmi se je pričelo življenje in vrvenje, katerega ni bil prav nič kriv. Ko pa pomisli na dan, ko bosta žrebeti dorastli, se mu skoraj zvrti. Ves vztrepeče, kadar zarezgetata. Vsak trenotek mora k njima in jima preizkušati kopita in jih gladiti preko gobca. Še to jesen mora zgraditi zanje hlev iz lesa. Ali imeti bo moral visoke podboje. Zakaj v Ameriki ni mogoče vedeti, kako konj lahko še zraste.
Karen pa si je to jesen izmislila novo neumnost. Anders ji je moral pripeljati sadike iz mesta, jelše in hraste, ki jih je vsadila v bližini koč. Kako si le more star človek izmisliti tako neumnost!
Da, menda samo zato, da bi napravila nekaj podobnega brezovemu gozdičku, ki so ga imeli v Skaretu za hlevom. Saj če bo živela še sto let, bodo drevesa menda res toliko zrastla, kolikor je sama velika.
Nekega dne se razve nekaj novega. V neselbini se je nastanil trgovec. Pri njem lahko kupiš skoraj vse, kar hočeš, oglje za v peč, olje za svetilko, vžigalice, kavo, tobak, najraznovrst-nejše stvari. Bil je neki Vestlan-dec, Peter Skaarnes. Zdelo se je, da ima denar, zakaj imel je mnogo konj in gradil je lesene stavbe, ne samo za ljudi, ampak tudi za živali. Bil je približno štiridesetleten, dolg in sklonjen, s črnimi lasmi in kozjo brado. Ni se dalo lahko živeti z njim, na vsakem sestanku občine je
imel kaj očitati starim naseljencem. Bil je zmožen nekega dne ustanoviti sekto in nastopiti kot pridigar, samo da vzbudi prepir. Imel je samo svojo staro mater in svojo ženo pri sebi, mati pa je bila preslaba, da bi mogla delati na polju. Ali kljub temu jo je lahko še za kaj porabil. Dal ji je mleti pšenico v mlinu za kavo. Če si prišel k njemu kupovat, ga je bilo treba večkrat iskati daleč na polju. “Da, da,” je rekel, “kaj hočeš?” Snel je sveženj ključev nekje izza vrat in stal in mahal z njim in te spraševal, kaj hočeš, čevlje? Žvečil je tobak, pljuval in premišljal. Čevlji so morali biti zunaj v kamri. Gledal ti je na noge, razmišljal pljuval in na koncu dejal, da menda ima nekaj primernega. Žeblje? Ležali so nekje daleč na polici. Kave in tobaka. Počakaj malo —mislim, da so pod streho, Žganja? Tudi brez njega ni bil. Menda je ležalo spodaj v kleti.
Ali če si bil v resnični stiski za denar, te prav tako ni odbil. Vendar posojilo je posojilo in obresti so obresti, bil je prisiljen jemati dvanajst odstotkov na mesec. Če je kakega novega naseljenca zadela slaba letina in je hotel preskrbeti sebe in domače preko zime, mu ni kazalo drugega, kakor da gre k Petru Skaarnesu in zastavi vole in krave, ali pa še celo žetev prihodnjega leta. Morten je strogo pazil nanj. Kako dolgo naj se to še godi?
Sredi oktobra je prišel nekega dne Simen iz mesta s celim kupom pošte za Mortena in mu ga je vrgel na mizo. Večidel so bile prošnje za mesto župnika. Da, da, za nedeljo mora Morten spet sklicati občinski svet. In čudno, prišla, je cela množica ljudi, ki niso spadali tja, med njimi samo po sebi umevno Peter Skaarnes. Morten si jih ni upal odgnati in koča se je napolnila z ljudmi v grobem suknu in z zagorelimi obrazi. Elza je bila pravi član sveta. Sedela je med njimi in je bila edina ženska.
Morten je prebral imena prosilcev. Bili so mladi ljudje norveškega pokolenja. Nekateri iz semenišča v Madisonu, drugi iz nemškega Lutrovega učilišča v St. Louisu. Morten je dajal o vsakem pojasnila, v kolikor je bilo videti iz listin. Komaj je skončal, je vstal Peter Skaarnes in pljunil.
(Dalje prihodnjič)
cijo Frances Lindich in Josephine 35001 Lake shore Blvd. 946-6219 Winter. Zdravnik dr. Perko. —
Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
/menik raznih društev
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Rudolph Praznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzorniki: Frank Zupančič, Joseph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
DR, SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Joseph Fortuna in Charles Virarb Zastavonoša Joseph
W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. tV. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Spre-ema članstvo od rojstva do 60 let darosti. Bolniški asesment 65c na nesec in plačuje $7.00 bolniške oodpore na teden, če je član bolan pet dni ali vsč. Rojaki v Newbur-4hu, pristopite v društvo sv. Lov-cenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.: blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federa-
DRUŠTVO SV. MARIJE
MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ
Sprejema članstvo od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hoehevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Maceroi, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Mary Jeraj, Dorothy Strniša, in Anna Godlar. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure tudi spodnjih prostorih šole sv. Vida.
blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska in angleška poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Panel” sobi šole sv. Vida.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. Častni predsednik John Habat, častni predsednik John Pez-dirtz, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. taj. Frank Žnidar, 15606 Holmes Ave., tel. 761-6362; pomožna tajnica Daniella Žnidar; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Anthony R. Kushlan; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Joe Ferra, Gary Koke-tec, Mary Okicki Vratar; Frank Su-panick. Zdravniki: Dr. L. Perme, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu oh 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta ■jrez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celes-nik, predsednica Pauline Krall, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Mary Fakult, Frances Plut, Addie Humphreys. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Dorothy Augustine, tajnica in blagajničarka Christine Zivoder, 1068 E. 67 St. 881-9816; zapisnikarica Marie Telich; reditelj ica Moxly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida ob 2:00 uri pop. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 58. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
nija Mihevc. Mladinske aktivnosti:	Seje so tretjo nedeljo aprila,	julija,	Ogrinc.	Vpisovalec novih članov:
Angela Kofol. — Seje se vrše vsako	oktobra, decembra, ob 9:30	pred-	Frank	J. Prijatel, tel.; 845-4440.
drugo sredo v mesecu ob 7:30 v; poldne v sobi št. 2, staro poslopje Društvo zboruje vsak tretji petek v SND na St. Clair Ave. — Za prei- j SND na St. Clair Ave. Pobira ases-	mesecu	ob 8.00 zvečer v šoli sv. Vi-
skavo novega članstva vsi slovenski	ment na 25, od 6 do 7:30	zvečer	da. Asesment se pobira od 6:30 na-
zdravniki.	j aprila, julija, oktobra in decembra.1 prej na večer seje.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Raymond Anzick, 2099 Helmsdale Dr. Euclid, 44143, tel. 531-6320; zapisnikar Frank A. Turek, Nadzorni odbor: Edward Skodlar, John Nestor in Srečko Eržen.— Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednik Henry Medved, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., 481-7554; blagajničarka Catherine Medved, zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzor odbor: Jean Fabian, Harry Cecelic, Pauline Boštjančič. Zdravniki:: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 7:30 uri zvečer.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 213 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik: uedsednik: Anton Tekavec; pod predsednik: Frank Drobnič, tajni ca: Jennie Gustinčič, 18SOO Vob-> Ave.. tel. KS 1-8325; blagajnik Matt Tekavec: saoisnik-šnefi Aru Debeljak; nadzorniki: Josephine Je-vec, Jakob Gustinčič, Helen Troha: poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki:	Dr.
Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT 226 KSK J
Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar,
PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Joseph Ce-iesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Cecilia Žnidar; blag. Alma Eppick, taj. Josephine Comen-shek, 924 E. 223 St., 731-8698; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Barbara Baron. — Seje tretjo sredo v mesecu v SDD, 20713 Recher Ave. ob 7. uri zvečer, izvzemši jan. feb. julij in avg.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga, lastna predsednica Terezija Bizjak, predsednica J e pr, i e Gerk; podpreds. Julia Mezgec, tajnica Jen-le Pi Kiel v. 10724 Plvmouth Ave..
Garfield Hts., O., tel. '587-4230; blagajničarka Antonia Dolinar, za pisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v januarja, marc, maj, august, oktober, december. na 2, nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Pauline Strnad, pod- Cendol. — Za pregled vsi slovenski predsednica Angela Kofol, tajnica j zdravniki. Zastopniki: za konferenco fennie Suvak, 4208 Bluestone Rd.,; SND Frank Virant, za Klub društev So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277,1 SND Ivan Cendol, za Društveni dom blagajničarka Josephine Oražem - na Recher Ave., Joseph Fabjančič Ambrožič, zapisnikarica Frances in Fanny Modic, Za Slov. Nar. Či Novak. Nadzornici: Frances Okorn talnico Louis Mrhar, za Dom osta-in Marie Telic. Rediteljica Anto- relih na Neff Road Frank Plut.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ
Preds. Jožko Jerkič, podpreds. Louis Jerkich, taj. Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. John Kapelj. Vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
DRUŠTVO GLAS
CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsednik Joseph Lausin, podpredsednik Stanley Ziherl, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: IV 1-6437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Borso, William Hočevar; reditelj Florijan Mocilnikar, vodnik mladinskih dejavnosti Mary Ziherl, zastopnik za Slov. nar. dom John Borso, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v starem poslopju.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsed. Josephine Grdina, pod-predsed. Rozi Zupančič, taj. in blag. Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave. tel. 881-4879, zapis. Frances Zakraj sek, nadzornici Jo Levstik in Mihaela Zakrajšek, zastop. za SND in za Klub društev Frances Kodrich, zdravnik dr. A. Spech. Seje so vsak drugi torek v mesecu v SND na St. Clair Avenue, staro poslopje sobe št. 2, ob 1,30 popoldne.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Ivan. Cendol, tajnik m blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor:	Louis
Mrhar, Frances Tavzel in Ivan
r
NOViCE- i wega sveta
NOVICE- ki jih poirebujele
Ameriška bratska zveza
COLLINWOODSKI SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Stefi Koncilja, pod- j preds. Alice Grosel, tajnik in bla-j NAPREDEK ŠT. 132 ABZ gajnik Frank Koncilja 1354 Clear-i Predsednik John Tanko, 181 E. aire, 481-6955; zapisnikarica Mary 1264 St., Euclid, O. 732-8930, pod-Cernigoj. Nadzornice: Stefi Kon-predsednik Anthony Zadeli, tajnica cilja, Alice Grosel, Millie Novak, j virginia Braddock, 20290 Blackfoot, Zdravniki: vsi slovenski zdravniki.: Euclid, Ohio 481-5810, zapisnikarica Seje so vsako drugo sredo v mesecu Mary 5 Golob, blag. Rose Intihar, ob 7. uri zvečer v Slovenskem do- Nadzorniki:	Charles Delsanter,
mu na Holmes Ave., v spodnji dvo-j Freida Miller in Sylvia A. Tanko. rani-	! Katerikoli zdravnik po volji člana.
; Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedelja, se pobira na zvečer. Seje
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, pod

7540, blagajničarka Agnes Žagar, '30 vsak drugi pone^eljex v mesecu zapisnikarica Mary Prosen, nad- i °fr "’^O zvečer v Slovenskem drust-zornice:	Josephine Winter, Mary j venem domu na Recher Avenue.
Prosen, Theresa Janežič. Seje so |
vsako tretjo nedeljo v mesecu ob' The MaCCabeCS 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. j
80 St‘__________	__________j CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M
Commander Mary Kolegar,, Hon. Lt. Commander Pauline
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zarnick, pod-: »tampfel,
Recording Secretary
predsednica Anna Zalar, tajnica Prances Tavčar, Reccrd-Keeper and in blagajničarka Miss Josephine Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, Kristanc, 6711 Schaefer, 391-2084; 24151 Yosmite Dr.. Cleveland Ohio
zapisnikarica Margaret Kristanc. 44117> tel- 481-4562- ;fLlJdlto:l's(r rraI?' Nadzorni odbor: Mary Otoničar, ces Tavčar, Chmn. Sylvia Mataic ,
Frances Stepic in Dorothy Strniša.
Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
Ursula Unetič. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H. Frances Tavčar. Regular meetings are held the first Saturday of eery month at 2:30 p.m. at Slovenian National Home, 6409 St. Clair , Ave. Room across the office of SNH.
OARNTOLA TENT NO )288 THE MACCABEES
Častni predsednik Thomas Mlinar, Predsednik Louis Dular, podpredsednik Carl J. Stwan, Taj. in blag-
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
JPredsed. Antonia Stokar, podpredsednica Josephine Lea, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125,
587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea,
Christine Szendel, Frank Tomažič.
Zdravniki: vsi priznani zdravniki.
Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely, za SDD na Prince Ave. Jennie Pu- Frances M. Tavčar, 903 E. 73 S •>
gely; za SND v Maple Hts. Antonia 361-1918j>d ^ ^V;,’ zaPrsn^ar
Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi
mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja:	Rev. Rudolph
Praznik; nadborštnar:	David J
Telban; podborštnar: Anthony Babic, bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd.', EV-1-3958; nadzor niki: Albert Marolt, Joseph Saver, Anthony Vidmar, sprevoditelja: J. J. Hočevar, Albert R. Giambetro, bolniški nadzornik- James J. Hočevar, 17805 Lake Shore Blvd. Apt. 208 (44119) Tel. 481-8923, vratarja, Ray Persin, Henry Gilles. Govornik: John Persin; Mladinski nadzornik: Rudolph Massera, Sr., zdravniki Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B.
Zupan. Nadzorniki: Anton Zupan, Carl J. Stwan, Joseph Drobnich, Chapl. Frank Majer, Sgt-at-ArmS Jos. Drobnich, F.M. of G. Jerry Glavač, S.M. of G. Joseph Može, Stražar Leo Kolegajr, Reditelj Jacob Subel. -— Društvene seje četrto nedeljo vsaki drugi mesec v 1. 1973-— jan. mar. maj. jul. sept. nov ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem dornn (staro poslopje) v sobi nasproti urada SND. Urad zgoraj in uradne ure od 2. do 4. pop.
DARUJTE
TISKOVNI SKLAD | AMERIŠKE DOMOVINE! PODPIRAJTE NAŠO
SLOVENSKO USTANOVO!
NOVICE- ki jih dobite ie sveže
NO VICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
Za vsakovrstna tiskarska dela
se priporoča
TUKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE