IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Koliko in kaj se dela
Naslov je hkrati tudi vprašanje, ki smo si ga zastavlli v nekaterih krajevnih skupnostih. Zastavili zato, ker na splošno prevtaduje mnenje, da proračun zagotavl|a premalo sred-stev, da bi krajevne skupnostl lahko delale, kot si želijo krajani. Dela se torej toliko, kolikor jim dopuščajo skrornna sredstva.
In kaj se dela? Povsod pripravljajo planske dokumente za naslednje srednjerpčno obdob-je, razlika med krajevnirni skupnostmi je le v tem, da nekatere to opravljajo kot normaino tekoče delo, druge pa so pripravi plana name-nila več časa in ga jemijejo kot prednostno na-logo. Začele so se tudi že priprave za proslavo ob dnevu republike, ostalo delo pa je odvisno od specifičnosti težav, ki jih imajo krajevne skupnosti.
V KS Gameljne-Rašlca trenutno obnavljajo vodovod na Rašici, prekrili bodo dom KS, pri-pravljajo pa se tudi na zimo, ko bo potrebno pluženje cest. Piuga za zdaj še nimajo, zanj se dogovarjajo s Komunalno skupnostjo. S irak-torjem bo nato cesle plužil kmet, ki bo tako po-stal njihov kooperant. Vse kaže, da jim bo ta načrt uspel, saj imajo sredstva že zagotovljena — na svojem območju imajo namreč gramoz-nico in od    odpeljanega kubičnega metra gramoza dobijo dvajset dinarjev, ki jih lahko porabijo za komunalne zadeve. Pravijo, da jim je  s pomočjo tako pridobljenega  denarja uspelo rešiti že veliko komunalnih problemov in kar ne vedo, kako bi brez gramoznice.
Vse svoje moči so v KS Vodice nameniti pripravi prireditev ob Kopitarjevih kultumih dnevih, ki bodo od 22. do 28. novembra. Odprli bodo Kopitarjevo sobo, saj njihov krajan ob 140. obletnici smrti to gotovo zasluži. V kultur-nem programu bodo sodelovali tudi Slavi-stično društvo Slovenije, Zveza kulturnih or-ganizacij in vsi kulturni dejavniki v občini — pri-reditve bodo torej širokega pomena, pričaku-jejo tudi številno udeležbo — vabljeni so vsi, ki jih zanima kulturno delovanje. Za mlade bo igral ansambel Rendez-vous, za starejše R2, na radiu bodo organizirali okroglo mizo, prire-ditve pa bodo sklenili s slavnostno akademijo. Tudi ostalo delo teče, kot mora — gradijo ka-nalizacijo in cesti v Repnjah in Vodicah.
Kratek predah so si vzele KS Komartdanta Staneta I, II in Hl, saj so bile pretekii mesec polno zaposlene, a njihovo delo ni bilo zaman. Pripraviti so krajevni praznik, podelili odličja, proslavi pa so prisostvovali tudi nekateri kra-jani pobratenih krajevnih skupnosti. Udele-ženci in organizatorji so bili z izvedbo proslave zelo zadovoljni. Veliko časa jim je vzela sklepna vaja NNNP 84, v kateri so sodelovali tudi šoia in vrtec, člani civilne zaščite občin-skega štaba, vanjo pa je bil vključen še ogled javnega zaklonišča. Odziv je bil velik, saj so krajane povabili neposredno, s pomočjo hišnih svetov. Posaditi je biio treba tudi nova drevesa v spomin tovariša Tita, saj se jih je poleti mnogo polomilo.
Akcijo NNNP pripravljajo tudi v KS Zgornja šiška in sicer kot kemični napad oziroma zaš-čito. Proslavo za dan republike pripravljajo skupaj s KS Dr. Petra Držaja, saj bodo tako zmanjšali stroške in povečali udeležbo.
V  KS Vižmarje-Brod bodo pred proslavo sklicali koordinacijski odborza razvijanje revo-lucionarnih tradicij, predvidevajo pa, da bo proslava potekala na Oš Ivan Novak-Očka. Sodelovali bodo učenci in pevci.
November in december sta meseca, ki ju v KS Hlnka Smrekarja posvetijo starejšim ob-čanom. Zanje pripravljajo srečanje s kulturnim programom in prigrizkom. Namen tega sreča-nja je, da se starejši občani zberejo, se poza-bavajo in poklepetajo. Vsa leta doslej so svoj namen dosegli in prepričani so, da jim bo tudi letos uspelo. Nepokretne krajane bodo obi-skali na domu, napotili pa se bodo tudi do vseh krajanov, ki so v domovih po Sloveniji.
V  Podutiku se nenehno ubadajo s komu-nalnimi težavami, a jih kar noče biti konec. Dela na Ulici Marije Hvaličeve še vedno niso končana, čeprav je rok za gradnjo že potekel. Pristojnim izvajalcem so napisali protestno pismo in sedaj upajo na ugodno rešitev. Na Berdajsovi ulici je pričela uhajati kanalizacija, zaradi težkih tovornjakov iz stare asfaltne baze je začel razpadati most, snežni plug ni več uporaben. Pesti jih še to, da ne morejo na-rediti zazidalnega načrta, ker še nimajo dogo-vora s krajani — kmeti, ki jim je treba dati ustrezno nadomestno zemljo..
Kanalizacijo urejajo tudi v KS Preska, sred-stva pa so si zagotovili s samoprispevkom. Obravnavali so že zazidalni načri, zbirajo pa še pripombe nanj, da ga bodo lahko dokončno oblikovali.
V KS Bratov Babnik bo v kratkem zbor ob-čanov, saj se morajo dogovoriti o rešitvi komu-nalnih in PTT problemov. Gradijo obračališče za progo 22, a o roku izgraditve lahko le ugiba-jo.
V  Dravljah gradijo osnovno šolo, kaj več-jega pa tudi ne bi mogli, saj je njihovo območje že popolnoma pozidano. Prosta je le ena par-cela, na njej pa bo stala stanovanjska stolpni-ca. Pravijo, da tudi potrebe po večjih gradnjah nimajo, nujna bi bila le komunalan ureditev So-jerjeve ulice, a ne vedo, kako bi jo izpeljali. Komunalno podjetje namreč vztraja pri zahte-vi, da morajo polovico stroškov kriti stanovalci, njihova socialna struktura pa ni dovolj močna, da bi to zmogli, saj so večinoma vsi upokojen-ci.
Proslave ob dnevu republike v KS Ljubo Sercsr ne bodo priredili, združili jo bodo s kra-jevnim praznikom, ki ga imajo decembra. Pro-gram bo traja! ves teden, zajemal bo razne de-javnosti, zaključili pa ga bodo s slavnostno sejo skupščine. Priprave za tako zastavljeno proslavo so obsežne, zato so z njimi že začeti.
V  Kosezah vse proslave priredijo v Oš Veljka Vlahoviča, a imajo z njo veliko težav. Grajena je bila za 800 učencev, obiskuje pa jo 1200. f^renatrpanost občutijo tako učenci kot učitelji. Delno bo šoio razbremenila nova šola v Dravljah, a to še gradijo. Na njihovem ob-močju bi morala stati tudi šišenska tržnica, a zaradi  pomanjkanja  sredstev  se  začetek gradnje že nekaj let vleče.
Krajane Smlednika pesti preskrba z vodo, prav tako nimajo urejenih cest, saj nimajo do-voij denarja zanje. Kot kaže, jim bo uspelo vzdrževati makadamske poti, saj bodo v Mav-čičah zgradili hidroelektrarno, s peskom iz struge bodo potem lahko nasipali poti. Seveda bi bilo najbolje, če bi jih lahko posuli pred prvim
sne9°m                                    Sonja Nered