Politični ogled. Avstrijske dežele. Razprave o drž. proračuBU začao se brž že prihodaje dui ia je vaa podoba, da bode tudi letos o ajih huda vojska, aa srečo pa imajo gg. poslaaci le besedo za orožje ia torej ai strabii, da pride v tej vojaki do krvi. Vseh drž. dohodkov rajta ae na 542,800.274 gld., stroškov pa Ba 539,980.215 gld. — Vojaške vaje se vrše poalej, ae več v meaeci avgustu, ampak v septembru ia to za voljo tega, ker še je v avgustu večja vroi-iua, potlej pa se dela po polji že tudi maaj škode v aeptembru. — Odboru, ki dela priprave za dež. razstavo v Gradci, stoji na čelu predaedaik c. kr. kmetijske družbe štajarake, baroa WaahiBgton ia je v obče vea v rokah pristaih Nemcev. — Za alov. dijake, ki se uče aa c. kr. vaeučiliači v Gradci, akrbi poaebao društvo iu je vzprejelo laui 1176 gld. izdalo pa je 1037 gld. — Slov. Korošci so že tu iu tam precej zavedni ter se ne dajo več tujcem pod Boge. Žal, da aimajo avojega poslaaca v drž. zboru! — Pri sv. Leaartu blizu Beljaka so alov. kmetje c. kr. okr. glavarju povedali v lice in dobro, zakaj da čejo slov. šolo. Tako je prav! — ZapuščiBa A. Dreo, trgovca v Ljubljaai zaaša 658.000 gld. Svota ai tolika, kakor se je sodilo a kraja, pa je veadar-le še zaameaita. — Po Kraajskem se klati človek, ki poauja fižol ia krompir, oboje posebae sorte, za seme. Brž ko ae pa je že mož sam pravo ,,seme." — V Gorici ao ,,vaadrovci" poatali ljudem prava aadloga, Baj vee jih pride iz Laškega iu pripiauje se jim tudi že več tatvia v mestu. — VTrstu je treba poravaati staro mesto iu meatai zaatop misli delo izročiti aecemu iažeaerju iz Milaua, torej tujcu. To so vam pravi domoljubi v tem zastopu! — Na Jadraaskem morji so bile zadaje dai hude aevihte, več ladij, tudi avstrijskih je trpelo škode. — Dopoluilaa volitev v drž. zbor vrši se za Istro meseca avgusta m sicer Roviaji. — Madjarski liti se jezč aad škofom Strosamayerjem, ker je izročil veliko starih ia dragib podob hr v. muzeju; pač akoda, da jib ai izročil Madjarom! — V Budimpeštu ae je nevihta že malo polegla ib je torej upati, da bode vojaška postava k malu gotova. Nekaj pa ao jo Madjari veadar-le apremeaili ia bode torej ie tudi v Bašem drž. zboru treba eaake spremembe. — VKremenici na Ogerakem se kuje deaar za Ogersko, za aas pa aa Duuaji. Na obeh krajih se je skovalo laai 1099 milj. v grebru in 57 milj. v zlatu. Vsega bi človek pač na par vozih ne peljal! Vnnanje države. Ruski car se pogaja že več let s sv. Oeetom gledč večih katoliških škofij, ali doslej še ai glasu, da bi bila pogodba gotova. Kar se izve, to ai resnica, ampak liberalci vseh držav trosijo aavlašč laži v svet ter meaijo, da še preprečijo tako pogodbo. — Naein, aa kateri misli italijaaska vlada dobiti denarja, da ae postaae tema v drž. kasi, se ae dopade drž. poalaacem, veadar kaj Sejo? Druge poti pač ai, dokler ostaae Italija nvelika", treba ji je tudi veliko. — Fraacoska republika ima sopet miaistre, aek Tirard jim je aa čelu, sicer pa se ae zua veliko o ajih ia aič biso Ijudem po volji. Tedaj čakajmo, kaj ia kaka da bodo njih dela. — V Aagliji se bliža razsodba o pismih katol. poslaaca Paraella b koBcu. Misli se, da pisma uiso iz ajegove roke ia to je prav verojetao, kajti mož, ki je pisma prodal, ai za to, da mu človek kaj verjame. — Nemško cesaratvo dobi aove puške ia to, kakor ae zatrjuje, iz tovarea v Steyerji. — Cesar Viljem išče prijateljstva z Ruaijo in aedaj je podoba, da bode iz ajegove želje resaica, kajti poroča se, da ata cesar ia ceaarica bila pri ruskem poslaaiku, grofu Šuvalovem. — Ruski car je mož mirii ia zato se Rusija ne vtika več tako v zadeve tujib držav; tudi Bolgarija vživa sedaj več miru, toda le-ta mir čisto lehko, da aaa moti. — Srbija aklepa že celo večaost trgoviasko pogodbo z Bolgarijo ia sedaj, ko je gotova, meša se Turčija med ajiji ter pravi, da Bolgarija uima pravice sklepati take pogodbe. Zakaj ae? Ker je še nekam pod oblastjo Turčije. Bog večai zaa, kako se še razvozlja to vprašaaje. — V Belem gradu so tudi v mestuem zastopu skorej sami radikalci; to dela kralju Milauu veliko preglavice, kajti do njih, do radikalcev uima zaupauja. — V Zaazibar ae je podal pruski stotaik, "VVissmaaa. Mož prevzame ekrb za to, da se odpravi oadi tržeaje s sužaji. Mož si upa veliko ia sreča, če mu ue izmaajka o pravem času podpore. — Iz Brazilije gredo aedaj tiste ital. družiae aazaj, ki so se jeaeai tje izaelile. Brezvestai ageatje ao jibspeljali aa led. — VWaabiflgtoau bode letoa zbor poslaacev iz vseh držav aveta ia aa ajem bode posvetovaaje o tem, kako bi bilo mogoče izmaajšati nevaraost aa morji.