47. številka. (t Trsta, t torek »večer dne 20. april* 1997.) Tešaj XXII. „IDINOIT*1 is ha j K p« trikrat na tadeo t iaatth it-danjih ob torkih, ćaOtkth l« aobotah. Zjutranje isdanje i»- haj a ob 6. ori zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno ladanje atane: ■a Jadenmeseo . f. 1.—, iiven Av.trtJ« f. l.fO M tri mesec . . . 3.— , „ . 4,5.0 M pol leta , , . rt,— . » ■ 9__ m vae leto . . » 1SJ.— , . .1«__ Naraftalao Jo plačevati aaprej ■« aaroftbo fcraz priložen« aaraonlne ao aprava aa azlra. Poaarai&ie številke se dobivajo v pro* dajalnioah tobaka v Irutit po 9 nvi. laven Trata po 4 nvc. Oglaal >• račuao pa tarifa v petita; u ■aslovn i debelini irkaial ae plačaj« froator, kolikor obaega navadnih vratio, oalana, osmrtnic« in javne zt*hva|e, domači oglasi itd. ae računajo po poc»cdM Tai doptai naj ae poSlljajo nrodnlfctvo olica CaaerniA it. 13. V«ako pi»r»o mor* biti frankovano, kor nofrank«?amk ae aa aprojamajo. Rokopiai ao n»> vračajo. Naročnino, reklamacijo in ojfisae apre-jotua upravništvo ulica Molino pif oolo hftt. S, II. nadut. Naročnino iu oglasa je plačevati loco Trat. Odprte r«kW* aije ao prost* poAi»:m«», litičnegn druilva z« Primorsko. , r tđinotU j« Mu«' Sto let z — Avstrijo? Dne lg. t. m. je priobčila dunajska .Reichs-wehru nastopni ne le velezanimivi, ampak tndi jako aktuvelni članek: Danes je minolo 100 let, odkar se je sklenil preliminarni mir t Campo Formio, glasom katerega sti se Dalmacija in Istra odločili od benefianskega obsežja in sti si priklopili k naši držati. Moč hiše Habsburgov se je povekšala tako. Ta nova pridobitev na ozemlja se je bogato poplačala z izgubo avstrijskega Nizozemstva, Milana, Modene inMantove. Zmešnjave dobe Napoleonove so le nadalje močno tiščale Avstrijo. Po mira, sklenenjem v Požunu, je Dalmacija leta 1805. pripadla kraljestvu italijanskemu, in se je še le leta 1814. zopet pridružila Avstriji. Istra pa je leta 1808. postala francozki departemeit in je bila še le leta 1815. zopet del cesarske države avstrijske. Današnji datum je torej smatrati pomembnim za Dalmacijo in Istro. Da se je pozabil stoletni jubilej in da je brez petja in slavja minul 18. aprila 1897. — ker je očitno, da tam doli ne občutijo tth 100 let zveze z Avstrijo — to sili vsakakor k resnem« razmišljevanju. Mi se nočemo dotikati ukupnodržavnega patrijotizma prebivalstva Dalmacije. Krasni rod, bivajoči v tej deželi, ima mnogo čednosti. Naša mornarnica se popolnjuje večinoma iz Dalmatincev, ki so n. pr. pri Visu delali prave čudeže junaštva. Posamične Žalostne epizode, kakor n. pr. ustaja v Boki, ne morejo skaliti ukupne prijazue slike. In vendar vso kaže že več let močno odtujenje med tem daljnjim in na dolgo zategnjenim otoškim ozemljem in pa med notranjimi pokrajinami avstrijskimi. Tega odtujenja si ne smemo tolmačiti le po velikih narodnih in kulturnih razlikah. Nočemo posezati še le v dobo Metternichovo in Bachovo, ampak povdariti moramo, da so zlasti nemškoliberalue vlade napravil« iz Dalmacije polje za poskušnje jako dvomljivih eksperimentov. Trudile so se, da bi Dalmaciji vtisnile italijanski značaj vzlic temu, da sestavlja tam slovansko prebivalstvo 96-2 odstotka, italijansko pa 3 1 odstotka. PODLISTEK . ____, gfj Fromont mlajši & Rjsler starši. ROMAN. — Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. — Risler ju je pustil drugega proti drugemu ter stopil k Fromontu mlajšemu, čegar prisotnost ga je zelo osupnila. ,Kaj, vi ste tukaj, Žorž ?... mislil sem, da ste v Savignyju." „Saj sem tudi hotel... a mislite si... prišel sem... Mislil sem namreč, da čez nedeljo ostauete v Asni&reiu ter hotel govoriti z vami o neki kup-Čijski zadevi'. In z veliko živahnostjo, v preoej zmešanih stavkih mu je pričel pripovedovati o važnem naročilu. Sidonija je izginila, menjavši s hladnim in odrevenelim Franom nekaj nevažnih besed, gospa Dobsonova pa je tiho, zadrževano igrala dalje; slišati je bilo kakor spremljevanje odločilnega prizora v melodrami. Položaj je bil res nekoliko sumljiv, a Rialer-jeva dobra volja je vse zopet spravila v .tek. 0-pravičeval se je pri svojem družniku, da ni bil takoj tukaj, že!el Franu pokazati hišo ter ga vodil iz salona v konjski hlev, iz hleva v shrambo za Št le oknpacija Bosne in Hercegovine je prinesla spremembe. Spomnili so se, da iz ozirov na višo državno korist ni smeti nadaljevati umetnega gojenja življa italijanskega. Takrat so si tudi na-tanjčno ogledali karto Dalmacije in so našli, da treba mnogo storiti za strašno zanemarjeno kraljestvo že radi novih dežel v ozadju. Ali se je storilo ? Ne, le malo se je storilo. In vendar ima Dalmacija vzlic svojemu siromaštvu predpogojev za vspešen razvoj. Že nje morska pristanišča kažejo, kje bi morali zapričeti z delom. V zvezi s primerno železniško zvezo mogli bi trgovini odpreti važna obsežja in nas usposobiti za konkurencijo glede mnogih predmetov, kakor je to že danes glede vi' narstva kraj vseh primitivnih sredstev sedanjih. Seveda bi moralo biti to delo zasnovano bolj na veliko, začeti bi morali z investicijami v velikem stilu, ki bi morale hoditi roko v roki s povadiga-njem kulturnega stanja. Toda, mi vidimo povsodi mrtvilo ali k večemu le skromnih začetkov. Krivda je tudi tu po velikem dela na naši državnopravni in narodni bedi. Dalmacija smatra samo sebe delom trojedne kraljevine; smatra se pripadajočo k Hrvatski ii Slavoniji in celo v oficijelnih državnih taktih ogersko-hrvatskih se ista imenuje tako. V tem smislu so tudi dalmatinski poslanci podali svojo državnopravno zavarovanje povodom otvorjenja državnega zbora. Imamo pred seboj — da govorimo v ožjem zmislu — le .začasnih Avstrijcev", smatrajoČih tudi teh 100 let notraujeavstrijskega vladaifitva le kakor pot do trojedine kraljevine. Ali je možno po takem grajati, da ni v nas posebnega veselja za žrtvovanje milijonov, ker se moramo bati, da bi se Ogerska nekega lepega dne — to je, ko bi bilo vse lepo urejeno v Dalmaciji na naše stroške — oglasila se svojimi „zgodovinskimi" zahtevami ? Trpkost, ki nam zveni iz govorov dalmatinskih zastopnikov v zbornici poslancev, po takem ni opr.ivičena. (S temi državno-pravnimi pomisleki lista ,Reicb«wehrH se nočemo baviti dalje; pripomniti pa moramo, da isti pomisleki veljajo še v neliko veći meri glede Bosne in Hercegovine. Vendar pa se trosijo tam milijoni za melijoracije, kakor je dokazano v zanimivem jedila, v kolarnico in rastlinjak; vse je bilo novo, svetlo, sijajno, premajhno in nepripravno. ,To je stalo dosti novcev!" je dejal Risler z nekakim ponosom ter Sidonijino lastnino dal občudovati v sleherni posameznosti. Kazal je, kako sta voda in plin napeljana v vsa nadstropja, kazal električne zvonce, vrtno opravo, angleški biljard, sobo za kopanje ter zraven ni mogel prehvaliti Georgesa Fromonta, ki mu jo s tem, da ga je imenoval za svojega družnika, dal kar vse premoženje. Kadarkoli je čutstvo znova prekipelo vrlemu Rislerju, skušal se je Georges Fromont osramočen in v zadregi izogniti čudnemu pogledu, ki ga je Fran upiral vanj. Tudi zajuterk je minil v neprijetnem razpoloženju. Gospa Dobsonova je skoro sama skrbela za zabavo ter je bila vsa srečna, da se tako lepo razvija romantična ljubimska spletka. Ker je natanko poznala zgodovino svoje prijateljice, ali vsaj mislila, da jo pozna, je umela tihi srd novodoilega, bivšega ljubimca, ki je bil razkačen, da je svoje mesto našel zasedeno, in baŠ tako nemir Fromonta, katerega je preplašil pojav tekmečev. Bodrila je jednega s pogledom, tolažila drugega s mehljajem, članku, ki ga priobčujemo ravno sedaj pod naslovom : .Kako oe troši za povzdigo blagostanja v okupiranih in kako v podedovanih deželah 1* Op. ur. .Edinosti".) V Dalmaciji naj izjavijo enkrat na nedvoumen način, da se čutijo zvezane z Avstrijo in Avstrija gotovo zadosti v polni meri svojim dolžnostim. Današnji dan nudi res najprimerneji trenotek, ko bi morali imeti to pred očmi od Zadra do Budve. V deželi istrski ni gradiva za t^ka dalekosežna razmišljanja, a tudi tu je možno kofretStfrati velikih škod, izvirajočih sosebno iz narodnih grehov. Ravno sedaj je tam globoko razburjenje. Slovanske prebivalstvo, predstavljajoče velik odstotek, se že leto in dan brutalizira zistematično, da, avtonomna uprava dežele kar zaniknje pkzisten-cijo Slovanov. Spominjamo se še, kako se je pred par leti razgnal deželni zbor, ker so slovanski poslanci bili toli drzni, da ao storili obljubo v svojem materinem jeziku Ko so v Piranu razobe-besili dvojezične uradne tabele, zaplapolal je pravi upor. Zadnje volitve so bile spremljane od raznih nasilstev, tako, da sesedaj vlada v deželi razburjenje, katerega ni pmeti soditi prenizko. Italijani so si vtepli v glavo, da morajo Istro poitalijan-čiti za vsako ceno. Zakaj ? Odgovora ne treba iskati v daljini, pa tudi spoznanje imamo na dlani, da jeden del prebivalstva istrskega smatra le kakor prehodno poitajanko teli sto let Avstrije. (Gotovo je tako. Saj imamo dokazov, da je celo v slovenskih kmetih v občini pomjanski — seveda kolikor jih jo demoralizovanih po italijanski agitaciji — utrjeno prepričanje, da Istra pride danes ali jutri pod Italija kjer — jim ne bode trebalo plačevati davkov. Toga sleparstva se poslužujejo italijanski agitatorji, da tem lože pripravljajo ljudstvo za svoje izdajike nakane. Op. uredu. aEd.*). Toda ne govorimo dalje o tem 1 Morda pa gospodje na namestništvu v Trstu ne zamude današnjega « dne, da ne bi primerno razmišljali o tein. Tudi centralni vladi bi priporočili najnujneje resno raz-mišljevanje. Tu gre za trdnost v odločitvah, ka-koršno označa Holtzendorf znakom poli tiskih činov. čudila seje Sldoniji, daje take mirna ter je vse preziranje svoje hranila za grdina Rislerja, neotesanega, divjega trinoga. Najbolj se je trudila, da bi pri mili ne nastala tista grozna tišina, ki vsled ropotanja vilic postaja smešna in sitna. Po zajuterku je rekel Fromont mlajši, da se mora vrniti v Savigny. Risler se ga ni upal zadr* ževati, ker bi sicer njegova draga „ni a dame Žorž" čisto sama morala prebiti nedeljo. Ljubimec je bil torej prisiljen, ne da bi besedico izpregovoril z ljubico, v največi vročini iti na kolodvor, vedno spremljan od soproga, ki ga je na vsak način hotel spremiti na kolodvor. Gespa Dobsonova je za trenotje .sela k Franu in Sidoniji v mali senčnici, ob kateri se je vspenjala trta z rujavkasto rudečim perjem. A kmalu je izprevidela, da je nepotrebna, vrnila se je v salon ter pričela znova, kakor prej, ko je bil Georges tu, tiho in izrazovito igrati in peti. V tihem vrtu je odmovala ta poluglasna, skozi veje polzeča godba kakor ptičje žvrgolenje pred viharjem. Slednjič sta bila sama. (Pride še). Kako se troši za povzdigo blagostanja v okupiranih in kako v podedovanih deželah! (Daj«) Pieidimo k ljubljanski kotlini. Tu treba pripomniti, da 80 že v letu 1654 pozvali slovečih italijanskih inženirjev, da bi izrekli svoje meneuje, kako bi se mosjlo osušiti ljubljansko barje. V letu 1762 je neki posest lik, imenom Zorn, izvel po njen imenovani kar.al in se mu je v to brezplačno prepustilo 215 oralov. Vspehi, ki so se dosegli s tem delom, po bili povod, da je cesarica Marija Terezij«, slavnega spomina, zauka/ala, da je dehti n-i to, da s^ ljubljansko barje spremeni v oranice in «0 narrtn tedanjega c. k. ministerijalnega svetnika Antona Bergerja. Po teiu načrtu naj bi se znižale povo-dn'i za 1*264 m. in se je isti izvršil v šestdesetih letih. Dela, završena v letu 1867. so zahtevala 200.000 gld. a. v. K tej svoti je se prišteti 74.000 gld. za novi karlovški mo*t.V popolnjenje tega dela namerovano pogloboČenje Zornovega kanala —, ki se je popolnima zarasel tekom let in ki naj bi bil kakor poprej * sprejemal vodovje, zlivajoče se od severnega pogorja iu je odvajal v Ljubljanico — se je sicer pričelo v leto 1868, toda z delom so prenehali kmalu, ker je pesek hitro zopet zasul izsekane profile. Vsled zaustavljanja del preostali znesek 60000 gld. sestavlja danes zalogo za kulturo barja. Z obr«stmi od tega zneska se od tistega časa plačujejo dela za vzdržavanjo. Do leta 1877 je c. k. deželna vlada opravljala administracijo barja, oziroma gradbenih del na istem. Na temelju zakona o vodnem pravu izdal se je 23. avgusta 1877 deželni zakon. S tem zakonom se je skrb za knlturo barja poverila glavnemu odboru za kulturo barja. Obsežje barja se je z 26.300 orali pritegnilo v to zadrugo kakor obvezano h konkurenciji. Ker se je obsežje barja, kakor rečeno že popred, ▼ prejšnjem stoletju računalo na 32.000 oralov, možne je sklepati iz tega, da se je z deli, dovršenimi do leta 1877., trajno posušilo površje 5700 oralov. Ugodni upliv na povodnji pa, dosežen z deli, izvršenimi v šestdesetih letih, se je zgubil polagoma vsled izkopavanja šote in ob tu pa tam še sedaj ueracijonelaem požiganju iste, tako, da povodiji zopet postajajo občutne bolj iu bolj. Vsled obilih tožeb, ki so se oglašale tem povodom, je popiej omenjeni odbor za kulturo barja, »po* razumno z miuisterstvom za poljedelstvo v letu 1880 sklical ekspertizo (shod zvedencev) v ta namen, da se določijo one odredbe in da se označijo v načelu tista dela za uravnavo, katerimi bi se doseglo konečno, definitivno osušcnje ljubljanskega barja. V to ekspertizo so se poklicali kakor tehniški zvedene!: gosp. c. k. viii stavbeni svetnik Indra in gosp. civilni inženir Ivan pl. Podhaj§ky, oba x Dunaja, gosp. inženir Salvini iz Milana iu gospod inženir Vincentiui iz Trsta. Tej ekspertizi je bilo predloženih 27 vprašanj in je ista v svojem poročilu govorila o vseh momentih, vplivajočih na zboljšanje barja. Pote« je določila program, po katerem naj bi se izdelal načrt za osušenje barja. (Pride še.) --lir : - Politiike vesti. V TRSTU, doc 20. aprila 1897. Šolsko vprašanje tržaško. Tudi s tem vprašanjem se je bavil te dni list „Reichswehru in je pridodal temu par zanimivih opazk. Tržaški dopisnik tega lista piie namreč : Naš mestni zastop zna izkoriščati svojo moč. To mu moramo pripo-znati. Kjer- koli se pokaže prilika za to, zadaje udarce manjšini in jo pritiska nasiljem. Slovenske svetovalce volijo le v tuke odseke, kjer jia ni ni-kake prilike za kako delo ; zato se isti odrekajo dostojanstvom, odkazanim jim od mestnega sveta. S^-le v zadnji občn*ki seji so slovenski svetovalci odložili svoje mandate v odseku za trgovino, poljedelstvo in industrijo, ker jim niso dovolili ni-jednega mandata v odseku za šolstvo. Še bolj značilno je postopanje mestnega sveta ob vprašanju osnove slovenske šole v mestu. NamestniŠtvena naredba od 1. jul ja 1894. je ugodila rekurzu občine češ, da občine ni možno siliti k osnutju slovenske šole. Slovenci so rekurirali na ministerstvo za nauk, in to poslednje je tudi res uničilo naredbo namestništva in je naložilo namestništvu, naj uvede poizvedovanja v tej stvari. Naraestništvo je naložilo potem šolskemu odseka, naj uvede poizvedovanja. In šolski odsek? Ta ni poizvedoval prav nič, ampak naavetoval je nastopno resolucijo: „Znkijučivši, da nikakor ne odpošlje zastopnika k novim razpravam odseka, ki naj bi jih vršil magistrat po nalogu ce*. '„kr. namestništva j o nalogu za osnutje slovenskih ljudskih j šol v obse?.ju mesta, podaja občinski svet I še enkrat izjavo iz seje od 14. septembra 1892 in ! od 22. maja 1891, d i nikdar ne privoli v to, da i bi so v obseiju mesta na občinske stroške gradile i ; šole 8 kakim drugim učnim jezikom, nego italijan- j ' 8kim. Ta resolucija se je vsprejela v mestnem svetu i i ob ploskanju galerije in soglasno proti glasom Slo- i vencev. Radovedni smo, kaj poreče naraestništvo j k takim „poizvedovanjem* ! — Gospodje italia- i nissimi si delajo menda krvavo malo skrbi za to. i Očevidno ji ni delajo več skrbi „napadi" v v „Reichs- j \vehr*. Neki radikalni list je sprožil vprašauje, j da-li ti napadi morda ne merijo na to, da bi izpod- j kopali stališče sedanjemu gospodu namestniku. „Mi j smo — tako piše omenjeni list — jako radovedni, ; kaj pride iz dogodkov za tajinstvenirai kulisami I proti našemu mestu naperjenih člaukov, a mi hočemo — kolikor nam bode to mogoče — obveščati o tem svoje čitatelje. Z\ kroniko vprašanja pa bodi pripomnjeno za sedaj, da je stvar tukajšnjega na- j mestnika contra „Reichsvvehr* prevzol hišni od- | vetnik istega, „Triester Zeituug*. — Gospodje se i motijo. Mi ne poznamo nikakih „tajinstvenih kn- ] lis- in ne gojimo nikakih namer, da bi kakoriibodi namestniku izpodkopali stališče. Mi vršifao le svojo dolžnost, da neprestano kažemo na kričeče neprilike tržaške, brez ozira na osebo in kakoršnesibodi tajne nkaze, kakoršnih nam nikdo ue more dajati, ker bi jih ne vsprejeli od nikogar. Tudi mi bodemo — o tem naj bodo prepjičani gospodje 1 — vestno obveščali svoje čitatelje o hipernacijonaluih skokih italianissimov, iu naj se isti čutijo še tako močno zadete po tem. Grško-turs^ia vojna. Počilo je. V harmonijo velikonočnih praznikov, notri med akordi ljubezni in miru zahreščalo je kričeče, kajti lurija vojne je zalučala svojo gorečo bakljo med sovražne si sile na Vztoku. Vojna med Turčijo in Grško jc napovedana, diplomatičke vezi med obema državama so že pretrgane in grški podaniki, živeči v Turčiji iu turški podaniki, živeči na Grškem, so že dobili nalog, da morajo ostaviti svoja bivališča tekom 15 dnij. Topovi so že začeli govoriti svoj grozni, svoj krvavi govor. Kri je že jela napajati tla ob turško-grški meji — vojne furije plešejo svoj divji ples. Odvisno bi bilo, ako bi hoteli tc pisati rekriminacije in zasledovati, kdo daje kriv, da je zaplapolal plamen vojne; ampak koustatu-jeao le, da je evropska diplomacija popolnoma zgrešila svoj cilj. Vstvarila je evropski koncert, diplomatje so se shajali, dajali nasvete, žugali so sedaj Turčiji, sedaj Grški, in vse to — tako so zatrjali — le v ta namen, da se zagotovi evropski mir. A danes je napovedana vojna in s tem je nastala resna nevarnost tudi za evropski mir. Verujemo sicer, da so evropske države nadahnjene miroljubjem in da vse navdaja želja, da se lokali-zuje navstali požar. Ali ob tem vztočnein vpraša- nju je angažiranih toliko koristij, da se sleherni hip lahko poruši obstoječe soglasje med vlastai. Nastopili so resni časi. Evropa je sicer vedela, da morajo priti ti časi, & vendar gleda danes v strahu tja deli na mejo grško-turško, kjer je padla kocka in odločila za — vojno. Dolgo čaja že se je zbiralo netivo in le strah pred velikansko odgovornostjo, ki zadene ono državo, ki prekrši mir, bradal je Grško in Turčijo, da nista že pred tedni naskočili druga na drugo. No, to strašno odgovornost je prevzela sedaj Tučija nase: Turčija je oficijelno pričela vojuo, in, dasi nam ni še znano besedilo vojne uapovedi, utegne se isto objaviti morda že jutri, ali še danes. Predno pa je turški ministerski svžt sklenil napovedati vojuo, obvestila je turška vlada velesile potom svojih odposlanikov, da ni mogla dalje prenašati izzivanj Grške. Velesile so to izjavo vzele jednostavno na znanje, prepustivši Tar-čiji svobodne roke. Dne 18. t. m. so namreč pričele praske na raznih točkah meje. Slišati je bilo tudi gromenje topov. To je trajalo ves dan. Govorilo se je, da so se morali Turki umakniti in da so Grki takoj zasedli dotične pozicije. V tej bitki (na gori Ana-lipsis) je bilo ranjenih 40 Grkov, med temi jeden častnik. Padli so trije O tej bitki so došla tale službena poročila: Pariz. Iz Larisse poročajo službeno ob 10. uri predp., da so grški vojaki zasedli turške pozicije od Nezerosa do Kutre 1 in pol uro dale?.) Turki so naskočili parkrat z bajoneti, toda Grki so jih vrgli. Ne zua se, koliko Turkov je padlo. London „Bureau Reuteru poroča iz Elas-sone: Včeraj so bile hude bitke ob meji. Grške redne čete so prekoračile mejo zajedno z italijanskimi prostovoljci, toda 4 turški bataljoni so jih vrgli. Od Turkov je padlo 6 častnikov. C a r j i g r a d. Grke so vrgli Tucki na raznih krajih. Štiri turške divizije so v ognju proti Grkom. Jedna divizija je prekoračila grško mejo. Turški vojaki se drže izborno, Atene (18., ob 3. zjutraj). Streljanje iz pušk in topov se je že raztegnilo po vsej tesali-ški meji. Čuje se bolj streljanje topništva, puške pokajo le tu pa tam. Ateue (ob 11. predp) Gotovo je, da seje ob tesališki meji razvila bitka, v katero osobito sega topništvo. Atene. Bitka je bila pri Menexe-ju. Končala je okolu poluuoči. Turki so se umaknili in Menexč jo v grških rokah. Druga bitka bije se pri Meluui. Carji grad. Vrhovni poveljnik Edhem-paša je dobil povelfe, da udari na Grke. Med Um pa so grške vojae ladije bombar-dovale mesto Preveso, katero so vpelile skoro popolnoma. Jako važna vest pa je došla minolo noč iz Aten. Glasom te vesti so razne oborožene tolpe prekoračile mejo Makedonije. Ako je to res, more se smelo reči, da v kratkem poCi revolucija v Makedoniji. O bitki pri M e 1 u n i poročajo angleški listi: Turki so pričeli bitko sijajnim naskokom z bajoneti. Vedenje turških vojakov je občudovanja vredno; 30 ur so v ognju, ne da bi bili kaj užili, ali se odpočili. I«id bitke ni določen. Grkom se ni posrečilo pridobiti svoje utrdbe pri Meluni uazaj. Izguba je velika in skoro jednaka na obeh straneh. Turškega generala Hafiz-pašo je zadela grška kroglja in uarl je na licu mesta. Ako tudi Turki zmagajo, ni še gotovo, da vsled tega udarijo na Larisso. Različna ireati« Umrl je v Temnici na Krasu tamošnji veleposestnik, gosp. Fran Stepančič. Pogreb se je vršil včeraj popol. Pokojni Stepančič nam je vzgojil četorico vzgleduo narodnih značajnih sinov. Gracijan in Nicefor bivata med nami v Trstu. Rodoljubni družini izrekamo svoje iskreno sožalje, duši pokojnika pa ielimo: večni mir in pokoji Oiebna vest. Namestniški svetovalec baron dr. C o urad se je >čeraj odpeljal na Duuaj. Velikonočni prazniki. Letošnja Telikaooč je bilo pravo utelešenje spomladi: nebo jasno, ja vsem obzorju niti jednega oblačka, zrak mil, du|»-teč, kakor ▼ majniku. Zato so se mogli vršiti cer- kveni sijajni velikonočni obredi ob ogromni udeležbi vernikov. Procesiji Vstajenja v žnpni cerkvi pri sv. Antona novem in sv. Justu, bili sti, ksker vsako leto, tndi letos že v soboto ob 4. in pol, oziroma 5. in pol. Potem je bila procesija v Ro-jann, v Skednju in na Katinari. V ostalih cerkvah v mestu in po okolici pa je bila procesija v nedeljo na vse zgodaj. Povsodi bila je, kakor že rečeno, velika množica vernih. Krasno pomladansko vreme pa je vabilo na piano, na svoboden zrak. Oba praznika bilo je zatorej zelo živahno gibanje izletnikov, toliko po suhem, kolikor po morju, ne glede na trume pešcev, ki so uživali Cisti *rak v bližnji okolici. Posebno dobro je bil zaseden zabavni vlak v Nabrežino, kajti prvi in tudi drugi praznik je odpeljal iz Trsta po preko 400 izletnikov. Imenovanje. Predsedstvo prizivnega sodišča v Trstu je imenovalo avskukantoru pravnega vežbe-nika trgovinskega sodišča v Trstu, Avg. H a 1 e r-j a pl. Halenburga. Umirovljenje. Kontraadmiral Ksrol vitez See-mann pl. Trenenwart je šel v pokoj. Nj. Vel. cesar mu j« tem povodom podelil čast viceadrairala „«d honorem". Črnogorski konzulati. S Cetioja poročajo, da se v kratkem osnujejo črnogorski konzulati v Neaplju, Odesi, Trstu in na Reki. Štrajk v ladtjestavbarskem zavodu pri sv. Roku. Včeraj je bil v gledališču v Miljah delavski shod, katerega je bila sklicala socijal'io-demokra-tiška zvfza. Shodu je prisnstvoval in posegel t besedo vmes i obrtni nadzornik Co^lievina- Predsedoval je Karol Ucekar, udeležnikov pa je bilo preko 1000. Shod je razpravljal o diferencijali, ki so na vstale reed ravnateljstvom ladijestavbarskega zavoda in pa delavci zaradi postopanja uradnika P. Ravnateljstvo je bilo jednostavno zavrglo zahteve delavcev. Učekar je predložil, naj se izbere poseben odbor, ki naj bi se pogajal z ravnatelj-stvom; ta predlog je toplo podpiral tudi obrtni nadzornik, toda zbor ni hotel ničesar znati o pogajanjih. In zatorej se je izreklo delavcem, da, ako so gotovi svoje stvari in da znajo, da morejo prebiti štrajk, pa nsj storć, kar hočejo. Za tem shodom je bil privaten shod in na istem se je sklenilo takoj pričeti štrajk. Niti do sobote niso hoteli počakali. Štrajkovci so si izvolili 107 rediteljev za vzdrževanje reda; štrajkuje preko 1000 delavcev. Iz Barkovelj nam pišejo: Predminoli teden se je vršila pri nas preiskava radi izgredov od dne 18. marca. iNastedek je bil ta, aa so zaprli še 7 Barkovljanov poleg onih 6, ki sede v zaporu že od dne 9. marca. Nočem nadalje razpravljati o tej stvari, ker je stvar tako in tako v rokah pravice in bode žaljeni zakon, žal, zahteval zadoščenja. Ali v srce mora boleti človeka, da bodo poleg onih, ki so v hipni razbuijenosti in izzvani po netaktnem postopanju magistratnih organov, prekoračili meje zakona, trpelo tudi njih nedolžne di užine. Oni pa, ki so dolgo vrsto let sem Izzivali to naše dobro ljudstvo, ki mu nalngajo še vedno krivico na krivico in ki so v prvi vrsti krivi na vseh žalostnih razmsi-ali, oni nasprotniki pa nastopajo sedaj kakor tožitelji našega ljudstva!! Ali zapomnijo naj si oni, ki se urntjo spretno izogibati posvetnemu zakonu, da Bog sicer res ne plačuje vsake sobote, ali kadar plačuje, tedaj so računi strogi 1 Krivičniki, tresite se pred božjo jezo 1 Nad pa, dragi bratje tk* ličanski, veže dolžnost, da skrbimo za bedne družine in jim olajšamo njih bedo. Nasprotniki nam napovedujejo tudi gospodarski boj. Dobro, pa vsprejmimo ta boj. Združimo se, stisnimo Bvoje vrste! Ako hotč meščani pretrgati z nami gospodarske vezi, potem se jim pa moramo najodločneje zahvaliti ua demoralizaciji, ki se širi iz mesta v okolico. Ako Italijani nočejo več računati z nami, dobro, potem pa naj nam povrnejo tudi staro pravico našo, da si bodemo mogli svobodno voliti svoje župane. Ako je nekdaj dopuščal to mestni statut tržaški, dopuščati nam mora čudi sedaj. Zahtevajmo to odlučno in vztra-jajmo v nadi, da bode tudi si. vlada podpirala to zahtevo našo. Časi so resni. Obzorje svetovne politike se temni. Nikdo ne more vedeti, da-li mm jutršnji dan ne donese dogodkov, ki ostanejo debelo za- beleženi v svetovni zgodovini, dogodkov, ob katerih bcdemo tudi mi okoličanski Slovenci poklicani, da pokažemo zopet že tolikokrati dokazano tradicionalno zvestobo svojo t Tu stojimo mi na prevažni postojanki, katero bi hoteli izpodjesti neprijazni življi. Ali ne bi bil skrajni čas, da se enkrat u-duše ti nevarni življi! To patrijoliško delo pa se ne more izvršiti brez nas Slovencev. Ali ne bi bilo morda umestno, da bi se v trž. okolici — za slučaje resnih časov — od okoličanskih črnovojnikov zasnoval polk, sličen nekdanjemu hatalijonu ? ! I.... V..... Sv. Križ v zastavah. Iz sv. Križa nam pišejo : Pri nas je stara navada, da ob velikih praznikih posestniki hiš razobesijo zastave, narodne, avstrijske in druge. Tako je bilo tudi letos na velikonočno nedeljo. Kar hkratu so prišli orožniki v spremstvu capoville in so velevali, da zastave se morajo takoj sneti. Ta odreba je provzročila veliko razburjenost med vaščaui, sosebno zato, ker je odredba zadela tudi avstr. zastave ; le tistih par izdajic so »i v divjem veselju meli avoje roke. No, kmalu pa se je pokazalo, da so orožniki postopali tako le vsled neljubega tiesporazumljenja. In na velikonočni ponedeljek je vihralo na stotine zastav, toliko, kolikor jih nismo še videli v naši vasi. Vihrala je tudi na drogu sredi vasi trobojnica dolga kakih 10 meti-07. To je bilo neopisno veselje med našimi. Ljudstvo je hvaležno g. polic, komisarju na Prošeku, da taktno pošteva našečutstvovanje. Vspeh temu pa je bil nalepši: vladal je ves dan uzoren mir in in ni se dogodila ni najmanja nepriličnost. Mi nočemo dajati nasvetov slavnim oblastim; vendar si drznemo prositi iste, da bi vsikdar — kakor so to pot — modro računile [z dejstvom, da v nas sedaj mogočno valovi narodna zavest, tako močno, kakor še nikdar. Ljudstvo pa je dobnfin miroljubno, in se da lepo voditi po taktnem vedenju; ali občutljivo je, jako občutljivo. Prosimo torej še enkrat v interesu miru in v interesu ljudstva, da slavna oblast kolikor-le možno prizanesljivim postopanjem obvaruje ljudstvo pred nepremišljenimi koraki in nesrečo. Zagotovljena je »lavni vladi hvaležnost vseh poštenih ljudij. Posojilnica in hranilnica tržaika (registrovana zadruga z omejenim poroštvom) je priobčila nastopno poročilo : Naš zavod je dovršil dne 31 decembra 1896 svoje peto upravno leto. Da se je tudi letos dosegel lep uspeh, da se naša „Posojilnica in hranilnica' lepo širi, nam ni treba posebej naglašati, to je razvidno iz statističnih podatkov. Prometa smo imeli v letu 1896 gl. 568,527.81 torej gl. 190.725-83 več nego v letu 1895. Zadružnikov je pristopilo 167, izstopili pa so 3. Deležev je vplačanih gld. 2630 premenjenih v glavne ,, 420 Skupaj gld. 3050 Vzdignjenih pa gld. 210. Stanje delnžev za 31. decembra je torej: Glavni deleži gld. 5600 upravni „__L_10920_ Skupaj gld. 16520 Hranilne vloge so se v rainolem letu lepo pomnožile. Vložilo se je gld. . . 102.463'71 Vzdignilo se je gld . 64.006-32 Ktej svoti pridejati je izposojila zadruge, ki znašajo koncem leta gl 1. . . 14.191-88 in pa lanski saldo vlog gld. . . 102.544 94 Skupne vloge znašajo torej gld. 165.194-21 Vložilo se je 561 krati, poprečua vloga je torej gl. 177, vzdignilo se je 272 krati, poprečno gl. 236 Posojil se je dalo na vknjižbe gld. . 63.740 „ menjice , 57.357-77 „ zastave , 3.655*— Skupaj gld. 124.752-77 leta 1895 pa „ 84.921-— torej gld 39 831*77 več. Najveće dovoljeno posojilo je bilo gl. 17.200 najmanje pa 5 gld. Prosilcev bilo je 640, dovolilo se je 369 prošnjam, odbilo pa 271. Največ prošenj bilo je iz tržaške okolice, kar kaže, da ljudstvo želi iznebiti se tujih kapitalistov, ki je tlačijo z visokimi obrestimi in je delajo odvisne od njihove milosti. Rez. zaklad se je od minolegaračunskega sklepa, ki je bil odobren na občnem zboru dne 10. maja 1896, lepo pomnožil. Dne 31. decembr q 1896 znašal je rez. zaklad gl. 1862 89, od čistega dobička pridejalo se je gl. 1422-67. Načelništvo mu je odstopilo polovico nagrade . . . gld. 52.30 vstopnina je znašala........gld. 172_ razni dohodki pa.........gld. _-04 iz tega in naraslih obresti dosegli smo 31. dec. 1896 svote gld. 3471.38. K temu pa pride še letošnja vstopnina ijld. 167 in razni dohodki gli. 11 97, tako da imamo lepo svoto gl. 3650 3.5, ki je naložena kakor hran. vloga štev. 142. Ker letošnji čisti dobiček znaša gld. 3111-95 in bi se za dividendo rabilo gld. 723.37, bi se po odbitku gld. 155 52 za nagrado načelništva, ostanek gl. 2233 06 pridejal rez. zakladu, ki bi na ta na^in narasel na gl. 5883-41. Načelništvo je od svoje nagrade dalo družbi Sv. Cirila in Metoda lansko leto gl. 50, in letos je Tržaška posojilnica in hranilnica pokroviteljica, ostanek letošnje nagrade preko 100 gld. pa podari »Kmetijski in vrtnarski družbi za Trst in okolico". Glede poslovanja je opomniti, da je bilo v minolem letu 53 odborovih in 5 skupnih sej. Na tem mestu moramo naznaniti, da je mi-nolo leto umrl innogozaslnžni gospod Oskar P o 11 e y, okr. višji obrtni nadzornik, naš zadružnik in predsednik nadzornikov. Lahka mu zemljica. Iz teh podatkov je razvidno, da naš denarni zavod lepo raste in procviti, da sa širi in veča in vsak zadružnik, vsak tržaški Slovenec ali Slovan sploh je lahko ponosen nanj ! Najtežavnejšo dobo, dobro utrditve zavoda, j smo prebili; zaupanje raste, akoravno se nasprot-j niki trudijo, da bi je spodkopali in silijo in nago-j varjajo naše ljudstvo, da naj se zateka v ptuje zavo ie! Mnogo naše/ra ka .bala je še v nasprotnikovih rokah, da gospodari z njim in ga vporablja v našo narodno šk.do — naše ljudstvo daje nasprotniku l>ii v roko, da je tepe. Vsaki zavedni Slovenec, vsaka zavedna Slovenka pa mora gledati na to, da pridobi še drugih ose'o za naš narodni zavod, da se isti čim prej povzdigne do one velikosti, ki je primerna denarnemu zavodu v velikem trgovskem mestu. V Trstu, 5. aprila 1897. Spomiadtia vojaška parada na Dunaju. Dne 22. t. m. bode na Dueaju velika vojaška parada pred cesarjem Viljemom II. Zapovedoval bode Nj. Vel. naš cesar osebno. Te velikanske parade se ndeležč: pešpolki št 4, 61, 64, 66, 68, 71, 84 in 99; polk cesarskih lovcev; boseasko • hercegovska pešpolka št. 1 in 4; lovska bataljona št. 21 in 25; pijonirski batalijou št. 5 ; huzarski polk št. 7 ; dragonski polk št, 11 ; ulanski polk Št. 1; topni-čareka vojna polka št. 2 in 4; divizijski topničar-ski polki št. 4. 6 in 42; trdnjavskega topničar-stva polk št. 1 ; tehniška vojaška akademija, ka-detne šole za pehoto, topništvo in domobranstvo ; oddelek jednoletnih prostovoljcev 1 vozarnega polka, 5 eskadronov istoga polka; oddelek sanitete in slednjič domobranski polk št. 1. Vsega: 46 bataljonov, 23 eskadronov, 3 oddelki in 92 topov. Vojaštvo se razredi v 4 oddelkih. Stanje vseh oddel-javi Nj. Veličanstvu poveljnik voja, general konji-štva grof Ueskull-Gyllenband. Prvemu oddelka bode zapovedoval nadvojvoda Evgen, drugemu finlt. Sonmmer, tretjemu fmlt. Laizner in četrtemu fialt. baron Wersebe. — Po završeni paradi bodeta jezdila 0*1 a c-sar'a s spremstvom v Schonbrunu. Nesreči. Iz Idrije nam pišejo: Dne 7. t. m. ponesrečil j* v radniku delavec Fran Šinkovec iz Kanoiulje. Dajali so ies z motovilom v jamo. Zaradi prevelike teže jim je všlo, ter je omenjenega delavca držaj motovila tako hudo udaril pod čelju-' stjo v vrat, da je ostal takoj mrtev. V noči od 16. na 17. t, m. ob 6. uri je pričelo goreli v liini Urbana Groma, ter se je ogenj prijel zraven stoječe hiše F. Trčka. Obe hiši sti bili takoj vsi v plamenu. Po hudem in napornem delu se je posrečilo pogasiti ogenj, vendar sti obe hiši zgo-reni do polovico. Dne 17. popoludne pa je pričela goreti rudniška hiša, vendar se je ogenj omejil, predao so priili ljudje z brizgalnicami ter ni napravil velike škode. V prvsm slučaju je vzrok ognja še neznan ; v drugem po so zanetli otroci, ki so se pod streho igrali z žvsplenkami. Kužna baltzai triiikl občini. V tednu od 10. do 19. t. m. ja kilo prijavljenih t področja seeta« občine tržaške 11 slučajev dAvice (prejšnji teden jih je bilo 13 al), 4 sk škrlatice, 3 al. kfiaie, 1 si. Ošpic in 2 si. porodniike mrzlice] Umrle so tri oeebe za ddvico. Umrljivost po avstrijskih nestih. StatiatiŠka komisija na Dunaju je sestavila izkaz, ii katerega je razvidno, da jo bilo v tednu od 28. maroa do 3. t. u. najzdravojse mesto v Avstriji mesto Nusle j ri Pragi. Izmed 1000 prebivalcev jih je umrlo 8-2. Potem pride: Stanoslavov ua Gališkem z 10*9, Olomuc z 181, Praga z 18 7, Gablonc z 19-7, Jagerndorf v Sileziji z 19 8 in Zador z 214. Naj. veča umiljivost pa je bila v Celovcu: 601 na tisoč ; potem se vrsta: Drohobjoz 52 2 Sternberg 48-5, Dunajsko Novomesto 42 2, Gorica 41*4, Ino-most 40-1, Trident 37*1, Lvov 35 7, Gradec 33*6, Line 32-4, Brno 31-3 in slednjič Trst z 27-5 7— Opozarjamo naše čitatelje na današnji i n s e r a t »Mejnarodni panorama" na četrti strani — serija jako zanimiva. Koledar. Daaos (20.): Marcelin, škof; Sul- picij, mučenec. — Jutri (21.): Anzelm, škof; Bruno, spoznavalec. — Polna luna. — Solnce izide ob 5. uri 13 min., zatoni ob 6. uri 46 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 12 stop., ob 2. pop. 18*5 stop. C. Loterijske številke, izžrebane dnć IT. t. m.: Dunaj 74, 75, 45 2, 12 _ Gradec 1, 71, 56, 35, 89 ~ Književnost. Matica slovenska. Audiatur ct altera p ar s. (Zvršetek.) Na več mestih poslednje kritike .Zvonove" se omenja važnost poljudnega znaustva in poučno zabavne delavnosti za .Matico slovensko". Kako znanstvo pa je dosedaj gojila Matica sloveaska, ako ne zabavno-poučno ? Ako izvzameš nekoliko šolskih knjigt n. pr. Rudninoslovje, Somatologijo, Rastlinstvo, Živalstvo, katere je Matica izdala in za katere ji gre n^jvtča zahvala, ker je s tem pospešila napredovanje slovenščine v soli, iščeš zastonj Matičnih Knjig, ki bi bile .strogo svetovno znanstvene'. Saj Schollerjeve knjige prirode, Trdinove zgodovine slov. naroda, Jesenkovega pri-rodoznansl;ega prirodopisa, Rossmasslerjevih štirih letnih časov, Marnov Kopitarjeve spomenice, ali Cigaletove „Znanstvene terminologije" itd. itd., vendar ne gre šteti med strogo-svetovno-znanstvene knjige. Vse so več, ali manj poljudnoznanstvenega značaja, tako, da jih ume lahko vsak uao-braženik — in za naobražene, inteligentne ljudi je menda vendar namenjeno delovanje Matičino. — Kje je razven nekaterih suhoparnih filoloških razprav, ki no pa v taki manjšini, da jih niti upoštevati nI, kaj strogo znanstvenega? Kje so znan-stvene razprave iz matematike, kemije, astronomije, fizike itd. ? Nikjer. Boj proti znanstvenemu, atrogo-znanstvenemu pravcu Matice slovenske je torej boj s sencami, prava okiamahija. Če pa povprašamo Matičarje, ali hočejo samo leposlovstva, ali pa tuli poljudno-znanstvene razprave iz vseh strok človeškega znanja, ne dvomim, da se ogromna večina izreče za to, da naj Matica goji popularno znanstvo nasploh, domoslovje v širjem pomenu pa še posebej. — In tega načela se je držala Matica tidi doslej, ker je število knjig in razprav, ki niso umljive širšemu izobraženemu občinstvu, minimalno v primeri s knjigami in razpravami občeumljivimi in zanimivimi. — Da bi mogla Matica kdaj vsem ljudem ustreči, tega ai niti njen odbor ne domišlja, saj pravijo, da še Bog ne more vsem ustreči. Recimo pa, da bi Matica res pridobila ogromno število članov, ako bi odslej gojila samo beletristiko, ne bi smela niti tedaj odreči se dosedanji smeri, ker je v to svrho ustrojena. Tudi akademije bi prodale več knjig, ako bi • namesto učenih knjig izdajale romane. Ali zato so ustanovljene, da pomagajo na svitlo tudi takim duševnim proizvodom, ki niso za vsacega banan za. Tako ima tudi Matica slovenska v svojih pravilih izražen namen in njej ni gledati, kako bi se povečalo število članov, nai ei bode s kakimi koraki, nego ona ima nalogo uoapredovati slovstvo in sicer na samo lepoznansko slovstvo, nego v prvi vrsti po-Ijodno-znanstveno slovBtvo. Tega načela se je držalo doslej in upamo, da se ga bode tudi odslej. lSmpa ow*Jft< 10. Daaee se j« vrjilo sloveaao zapri« aeženje noVoisvoljeaafa župani, dr«. K a r o 1 a Laegerj®. Na nagovor namestnikov je odgovoril dr. Lneger daljiim govorom. Slavnoat se je sakljn§ila a eeserako pasmi|e. Carjigrad 19. Poročila Edhem paše priznavajo, da se Grki bor* jako žilavo. Turški krogi so overjeni, da na kopnem zmaga turška vojska. Boje se pa akcije grškega brodovja, ker se turško brodovje nahaja v Dardanelah, nesposobno za akcijo. London 29. ,Dayly Telegraf« javlja iz Ela-sone, da imajo Turki v svojih rokah vse višine ob meji. Atene 19. Poročila prihajajoča iz Reveni, so jako zadovoljiva. Glasi se, da se je 22.000 mož turške vojsk« udeležilo napada na Reveni. Atene 20. Včerajšnji boj za sotesko Meluua je bil jake težak. V Larisso, Tirnavos in Volo so doveli 3 ranjene častnike in nad 200 mož. Grki so mogli zopet zasesti več važnih pozicij. Carjigrad 20. Oficijelne brzojavke trde, da so Tnrki vzeli vse višine, nadvladnjoče Tirnavos. Boj se nadaljnje. Grška vojne ladije bombardujejo Preveso že 4. in pol ure. Zobobol olajiujejo zobne kapljice lekarja Picoolija v Ljubljani (Dunajska cesta) katero so bile odlikovano z Najvišjim priznanjem Nj. c. in k Vis. prejasne gospe prestolonaalednice-ndove nadvojvodmje ur 6te fan i J e "lat Btoklenioa velja 'JO kr Trgovinske brzojavka in v isti. Bcdimpbitft. PSenio« mjet»n 7.05 7.06 PSonica ca •pomlad 1807 7.76 do 7 77 Ove« z» spomlad 5.60—6.85. Rž za spomlad 6.30—6.25. Koruza za maj-juni 1897. 3.46 3.47 P*«nira «ova od kil. t 7 95 8 — od 79 kilo. 8— 8 10 od 80 kil. f. 8.10-815, od 81. kil. f. 8 15 820 , «>d HSf kil. for. --.—. lafimen «'10—8 — proso 5 65 —6 10. Pšenica: Srednje ponudbe, trg jako stalen. Prodaja 66.000 mt. at. Vreme : lepo. fraga. NeraUnirani sladkor for. 11.65 do —'—. Nori po f. 11.75. mlačno. Praga. Centrifagal novi, poatavljno ▼ Trst s carino »rod o I^oSiljatov preoej f, 31'— 3T50 Conoaaso 82 75 33-25<'J0tT0rni 93 76'—V glaTah sodih 88' — SaTr*. Kavu 'nntjs ^ood »varajo z* april 53'— za arguBt 13.75 rastoče. Hamburg, bantos good av«rai?o za maj 43 25, ter juli ^3.75, aa september 44.75 za december 45.75. rastoče Dtuiajaka bova« SO. Državni dolg v papirju i . . „ „ v srobru . . . Avstrijska renta v zlatu . . „ „ v krouah . . Kreditne iikoijo .,,... London lOLnt....... kprlla 1897. 20 mark 101) Ualj. lir danes včerai . 100.50 101.10 . 100 75 101.10 . 122 50 m.75 . 100.85 101.20 . '142.75 S48.75 . 118.64 119.50 . 9.557, 9.51'/, 11.75 11.72 . 44.&S 45.10 Trin« oene (Cene ae razumejo na debtlo in a carino vred.) Dom&dl prld«lkl. Osaa Fiiol: Koks...........100 K. Handolani ......... „ svetlarudeči........ temnorudeči........ kanarček......... bohinjski ........ . beli veliki......... » mali......... zeleni, dolgi........ n okrogli........ mešani hrvatski...... „ štajerski ...... JUalo fin* štajersko ....... Ječmen št. 10.......... : S :::::::::: Zelje kranjsko.......... fiopa « .......... Krompir, ........ Proao kranjsko....... . . . Leča, kranjska ...... • . . . opeh o gorski........... Mait ........... Sara Mocca........... Cejlon Plaat. fina...... . Perl......... Portoricco......... Java llalang ........ Guatoiaala ......... Ban Damingo ........ Malabar Plant........ „ native. ....... Lagunyra Plant....... „ uativo....... Santos fini ......... n srednje fini...... „ srednji........ „ ordiuar ....... . ['."j Ria opruiii ......... n najfiniji......... „ srednji ......... Sl?dkor Centrifugnl I. vrste .... Concasn6......... v glavah......... rtizkoHani........ Bil Italijanski lini........ „ urednji....... Japnn fini AAA. . ....... n on'dnji........ RftugouH I«xtra ......... I.......... 11. ... •..... Petrolej luski v sodih....... v zabojih od 29 kil. . A . od for. 10.- 8.50 da for. 10.25 8.75 • n 6.75 7.25 n n 8,- 8*25 m m 8.- 8.25 n n 7.25 7.50 it 5.50 —.— n 6.— —,— ■ 65.- 70-— »i 8.75 — ■ 9.75 _,_ n n 11.50 —■— n n 2.70 » 9.— 9.26 n n 58!- 59!— n 49.— 50.- « 156.- 158,- n 170- 171.- • 180,- 182.- h 162.— 164.— n 142.- 143.- n 140.— 142.- n i» n 134 — 136— n n n 108.'- 109* — « 103.— 105-- ■ 99.— 108.— n 92.— 93.— n * 106!— ios!- n 100.- 101.- ■ 31.25 81.50 it 33.— 83.50 n 35.- 35.25 • 84.25 85.50 M 93.50 23 75 V 23.- 23.25 W 17.25 —.— n 18.76 —.— H 18.— 18.60 w 11 — 11.50 V 10^6 10.60 M 19.— —. — n fl.ll —.- 011« Halijamsko najfinsfi . . ( aredajaŠM booibaiao, aaerik. . . dalmatinsko..... Limoni Mesiaeki .... Pomarsaće a .... Mandeljni Dalmatinski ( • Bari . . / Pinjoli ......a. . . Bouftt Dalmatinski nori . . , Puljeiki...... SnokTO Pulješke . . . . „ Grike v vencik, Sultanlne) ...... VamperliJ novi...... oi i.U I....... Modra galloa . . . . . . PolenoTke srednje velikosti „ velike . , . . » male..... Kliniki v velikik sodih . . n T V ■ ■ Sreplo ....... Mtboj 100 K. •5.- •i*- 88.— N- 81.— aa__ 3.— i,— a .— 6 67.— 6».— «2.— 84.— 87,— 89.— T.75 —.— ■. ■ 14.76 15.60 4«.— 64 — 29.— 30.— 39.— 41.— 24.50 — ■_ 46.— 47.— 5.80 —•— ZELEZNIŠKI VOZNI RED. (JnAnaa železnica (Postaja južne želeinice.) Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD: 7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza t Reko. 8.25 „ brzovlak t Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— . omnibuB t Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.56 „ postni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Kormin. 4.40 „ omnibns v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dnnaj. zveza M'Pešto, Reko 8 05 „ brzovlak v nabrežino, Videm, Rim. 8.45 „ mešani Tlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do Miirzzuschl&ga. DOHOD: 6.48 predp. mešani Tlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani Tlak iz Milana, Vidma, Nabrtvune. 8.35 „ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak z Dnnaja. 10.20 „ poštni Tlak i Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.20 „ omnibuB iz Rima, Benetk, Nabrežinc. 5.40 popol. poštni rlak z Dunaja. 7.36 „ omnibus ii Vsrone, Kormina, Nabrsžine. 8.41 „ brzovlak iz Milana, Benttk, Vidma, Nabrsžine; -8.66 „ brzovlak z Dunaja zveza t Reko. Državna telemnioa. (Postaja pri sv. Andrejo). Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD r 6.30 predp, t Herpeljo, Ljubljano, na Dunaj, v Be^afc. 8.35 „ t Herpelje, Rovinj, Pulj, Divačo in na Dunaj 4 40 popol. t Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v Herpelje (in od Herpolj brzovlak T Pulj, Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni Tlak ob praznikih 2.20 popo!. v Divačo. DOHOD: 8.05 prodp. iz Ljubljane, Divače. Ilorpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 , iz Hnrpelj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljak« Ljubljano, Lokalni vlak ob praznikih: 8.35 povol iz. Divače. Borzni trg St. 14. Sedanja razstava: Svatba princa Neapeljskega. Velika novost! 10 novč. Ustopnina 20 novč. otroci )) Goriška Marna" A. Gabršček V Gorici, Gospodska ulica št. 9. ima v zalogi vse tiskovine za županstva, šole, sodišča, cerkve itd. — Izdajo časopise: „Soča.", tednik, cena gld. 4.40. — „Primorec" vsakih 14 dnij, cfna 80 nv8. — „Slovanska knjli-nioau, v mesečnih snopičih po 18 nrfi., naročnina za jedno leto gld. 1.80 Doslej izšlo 56 snopičov. — „Knjiinlo« za mladino", v trdo vezanih mesečnih snopičih po 2& no., zit naročnike 20 nč. Doslej iz^lo 23 snop. — „Ma-terino delo za Boga in domovino", 70 nvč. — roman „Bele noči*. 25 nvč. — „Venee olovan-aklh povestlj" 55 nvč. — „Kutarjere črtice o pokn. grofiji Goriški in Gradiški", 55 nvč. V Trstu prodaja prve tri tobakarnnr M. Lavrenčtč, nasproti veliki vojašnici in tudi tobakarna Pipan v sprehoda Ponte della Fabra, na kar opozarjamo Slovence v Trstu in okolici. 19" OLJE. Pošilja se od 5 litra naprej in na debelo. Naj fineje olje Pošilja se od 5 litrov naprej in na deV>o!o Acquedotto št. 9. (nasproti vLatteriii Svizzera") Ima se veliko korist in velik trud se prispara, aka se poslužuje pri l. špediciji in ulov. firmi za olje. kis in milo. Postrežba je točna, hitra in vrči so tralni. Prevzemujo se pošiljatve za celo Priitiornko, Kranjsko, Štajersko in Trst prosto na dom, ostavši vrč na domu brez are. Jedilno olje 1. 28 nč„ fino 32—3« n<\ 1., finejše 56—60 nČ. 1., ekstrafino 64—72 nč. 1. — Kia vinski in p i p e r s k 1 po jako nizki ceni. Milo kuhinjaku lu nč. k. lino 24. fi-i loj A o 26 28 nč. K. Velika zaloga mila (tfsijfe) aa toaleto po zvernih conah. Udani Anton Člivoa Lastnik kensorcij u»ta .Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran ttotnik. — Tiskar** Doleae v Trsu.