ečii slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta - - . • . $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: COBTLANDT 2876. NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in" ^ | the United States. □ Issued every day except Sundays .J and legal Holidays. 75,000 Readers. NO. 40. — ŠTEV. 40. Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 17, 1925. — TOREK, 17. FEBRUARJA 1925. TELEFON: C0RTLANDT 2876. VOLUME XXXTTT — LETNIK XXXIII. Število warrenovih sovražnikov narašča Judicijarni komite j bo izgubil Stanley-a, ki se je vedno zavzemal za Warrena, katerega je izbral predsednik Coolidge. — Curtis skuša uveljaviti program, ki bo vključeval najmanj nevarnosti sramotnega'poraza. N WASHINGTON, D. C., 16. februarja. — Imenovanje Charles Beecher Warrena generalnim pravdnikom je tako zavozljalo kabinetni položaj, da ne vesta v sedanjem času niti Bela hiša, niti Ka-pitol, kaj bi storila. Republikanski voditelji v senatu, ki so šli v Belo hišo po navodila, niso dobili nikakih drugih informacij kot to, da zeli predsednik, da bi senat potrdil imenovanje Warrena. Ker je judicijarni komi tej razdeljen v dva tabora, po osem in osem glasov, je skoro popolnoma nemogoče spraviti tozadevno poročilo pred senat. V kolikor pride vpoštev sedanji senat, je oči vidno, da bi nasprotna večina zavrnila imenovanca predsednika. Alternativa obstaja v tem, da se zadrži imenovanje judicijarnega komiteja in tam bo pretila na-daljne nevarnost, ker bo imel novi komite j novo večino proti Warrenu, če se ne bo strmoglavilo vseh senatnih tradicij. To bo posledica tega, da bo zapustil komitej senator Stanley iz Kentucky-ja, ki je do8edaj ščitil Warrena. Sledil mu bo demokrat, ki bo stopil na stran nasprotnikov Warrena. Republikanski voditelj Curtis sestavlja vsled tega program, ki bo vseboval kar najmanj nevarnosti. f Po četrtem marcu bo v senatu 55 republikancev, 40 demokratov in en član delavsko-farmske stranke. Treba je devet in štiridesetih glasov, da se potrdi imenovanje. Ce bi glasovalo sedem republikancev proti Warrenu, bi propadla njegova nominacija, seveda pod pogojem, da bi demokrati kot en mož stali skupaj. To bodo lažje storili v naslednjem senatu kot v sedanjem, ker bosta odpadla Stanley in Dial, ki bi gotovo glasovala soglasno z željami predsednika. V senatu bo dvanajst republikancev, ki lahko glasujejo proti Warrenu, — namreč Borah, Norris, Coiizens, Frazier, Howell, Johnson, La Follette, Brookhart, McMasters, Ladd in Schall. Vzroki nasprotovanja proti imenovanju Warrena so različni, soglasno z naziranji različnih senatorjev. Vsi ga smatrajo reakcijonarcem ter so prepričani, da so njegove simpatije na strani kršilcev proti-trustne postave. Veliki viharji v Švici in Avstriji. Viharji, ki so se pojavili v Švici in Avstriji, so povzročili velikansko škodo. — Tudi v Francije je slabo vreme. je v zadnjih dneh izvanrodno sla-ix> vreme. Izmenjavata se sneg in dež in ce«te Pariza so bile v nedeljo dejanski zapuščene. Reka Seine je narasla za štiri čevlje In ljudje, ki stanujejo ob reki, se boje. da se bo pojavila zopet povu-to senatorja v departmentu SSeine, "ki je l»il<> izpraznjeno pred dese-tiini dnevi vsLed smrti senatorja Ma«rmy. Millerand je bil roien It ta ter je stopil v javno politiko v starost i dvajsertih let. Aleksander Millerand je bil v očeh j a v 11 ■ • -11 skoro vsak trenutek svojega življenja. Pomikal se je od skrajne levice do skrajne desnice. Med letom 1885 in l!S92 je delil svoj čas ined. parlamentarnimi sejami ter last n bistvom v t " d i kalnih listov, kojih najboij gledni je bil La Petite Republi-que. Pno važno mesto je zavzel kot trgovinski minister .v kabinetu W a !*1 eok -Ro u sse a u - j a. ki je živel tri leta. Ril je prvi priznani socialist v kabinetu ter bil rad it sra izgnan iz socijalistič.ne strank«-. Leta 1901 je postal minister za javna dela in leta 1911 je obrnil nase pozornost cele Francije s svojim napadom na Caillanxa. Leta 1913 je bil imenovan Mil-rand ministrom vojne ter je zavzemal to mesto do leta 1915. On je napravil »Joffra maršalom Prane i je. Leta 1920 je st-opil na mesto Clemenceau-ja kot ministrski predsednik in jeseni istega leta. po resignaciji Doshanela. je bil izvoljen predsednikom francoske republike, Briand je postal njegov prvi ministrski predsednik. Millerand. pa se je pričel vedno bolj in bolj zavzemati za ideje Poineareja in leta 1922, po sklenitvi angl-eško-franeoške pogodbe v Cannes, .je moral Briand odstopiti in Puinoa-re ."fe 5-lopdl na njegovo mesto. Millerand je resignira kr»t predsednik Fraaicije dne 10. jnnija pretnkletga leta. pod priti-knnt radikalcen*. Radikalci so trdili, da je presegel .svoje pravice, ko je objavil -svojo osebno politiko te;* se skušal polastiti vlade, doeim je on sani trdil, da je igral le vlogo posredovalca med spornimi strankami. pričele evropske države z inicr-jativo. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENJU DRŽAVAH. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naš« cene iledeSe* JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $17.50 2000 Din. — $34.80 5000 Din. — $86.50 Pri iwlfBiilih, Id maiajo manj kot kot ee «M dinarjer mIubmh bokIm] 18 centov s» poštnino in drage stroške. Rarpoftiljm u sadnje pošte In izplačuje Teštni Čekovni urW. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE1. . 200 lir .......... $ 9.50 500 lir ..........$22.75 300 lir .......... $13.95 1000 lir..........$44.50 kot 2M lir računamo poeefcej po U centov Pri naročilih, ki saaiajo ta poštnino in drupe stroške. Batpošlfja na sadnje pošto In Izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trsta. Za po&ljatve, ki presedajo PETTISOO DINARJEV aU pa DVATISOČ ,LIR dovoljnjemo po mogočnosti še poseben popust. Mnarjw trn Liram sedaj nt stslas, stenja so vešk«a> In msh Is toga rastoga nam ni msgoge psdatt natančne eene vnaprej po Mri tistega dna, ko nam pride pislsni denar v roko. POŠILJATVE PO BKZOo AVNEM PISMU IZVRŠUJEMO !f NAJKRAJŠEM ČASU TEB ftAČUNAMO ZA STROŠKU fl.- New Te Je podati najbolje po Densest!« Psotal Draft. Order ali po FRANK 8AXSEB STATE BANK 83 Oortlfliidt Street, N«w York, N. Y. Gordaadt mt. • : - .• • . "t, - --ii aJI ;«:.• n GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) CI Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president_ Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list z a Ameriko Za New York zp, celo leto . ... $7.00 in Kanado ............... Za pol leta.......................... .... $3.50 Za pol leta ................. Za niozemstva za crlo leto . ... $7.00 Za četrt leta ............... Za pol leta.......................... Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeujej~. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje __najdemo naslovnika. "GLAS jn A K O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephonez Cortlandt 2876. NE SLEPITE JAVNOSTI! \ slovenski g rv a t erne \vy o rž k i nasebini je na dnev-lieiu redu razprava glede nameravane slovenske cerkve v Brook 1 yiiu. Agitacija za cerkev je že precej stara, denar so pa j:ač,eli pobirati pred dobrim letom Kolektati so začeli prej, predno jim je škof dovolil da smejo in predno je škof odločil, če si smejo Slovenci postaviti cerkev ali ne. Koliko so gospodje nabrali, nam ni znano. Sodeč po pismih tistih rojakov, ki nas vprašujejo za svet, kaj bi storili, da bi imeli cerkev ali denar, domnevamo, da je bilo nabranih približno dvanajst tisočakov. • Enkrat smo že objavili na tem mestu, da škof pod nobenim pogojem ne dovoli, da bi imeli slovenski frančiškani kaj o| ravka z brooklvnsko slovensko cerkvijo. Cerkvena oblast ima najbrž slabe skušnje z nekatero slovensko frančiškansko gospodo, ki ga je svoječasno irako lomila po Greenpointu, da je bil že javen škandal. Tudi sedanji subštitut, ki hodi vsako nedeljo past svoje ovce v Brooklynu, baje ne zadošča vzvišeni nalogi, ki mu jo nalaga njegova služba. Naj bo vzrok tak ali tak — eno je gotovo: brooklvn-ski Slovenci in tisti, ki so kaj dali za cerkev, doslej še nimajo dovojenja, da bi si cerkev sezidali. Ker se tega predobro zavedajo, so zahtevali denar nazaj. S cerkvenim denarjem je pa Strašno čudna reč. Kazen tistih, ki gii imajo, noče nihče vedeti, kje je. V nepodpisanih cirkularjih, ki jih razpošiljajo, pravijo "da je denar v dobrih rokah in ako nam škof odrečejo cerkev, bo vsaki svoj denar .ppšteno nazaj dobil." ' Spočet n ik teli cirkularjev je imel 'tioliko. časa, da je žalostno tolažbo napisal z rdečo tinto, preveč se mu je pa mudilo, da bi povedal, kje so tiste dobre roke, ki upravljajo .posojeni denar, in katere osebe.oziroma oseb, se tiste roke drže. V cirkularju so najbolj klasične sledeče besede: — "Ali Vam niso milostljivi gospod obljubili, da boste cerkev dobili kakorliitro najdejo primeren prostor za vas. Mar mislite, da m. g. škof rečejo danes tako, jutri pa zopet drugače? Vi ste za denar odgovorni, ako ga boste komu vrnili, dokler m. g. škof ne rečejo, da cerkve ne boste dobili, nimate pravice komu denar nazaj dajati." Take cirkmlarje razpošiljajo kolektorji denarja, meneč, da boda potolažili razburjeno javnost ter ji nasuli peska v oči. Da škof ne ve dosti o darovanem denarju, nam priča njegovo lastnoročno pismo, ki ga je pisal rojaku, kateri ni verjel prvotnim trditvam, da ima škof denar, nabran za brooklvnsko cerkev. Škofovo pismo, prevedeno v slovenščino, se glasi takole: — "Na pismo, ki ste mi ga pisali dne 4. decembra, v katerem me vprašujete, če imam kaj denarja za nakup oziroma za ustanovitev slovenske župnije, vam povem da lumam v to svrlio nobenega denarja." Kje je torej denar? Škof ga nima. Subštitut ki opravlja vsako nedeljo božjo službo v Broo,klyiiu, pravi, da ga nima. Pripravljam odbor pravi, da ga nima. Kje so tisočaki? Brooklvnski Slovenci bi radi vedeli. Rečeno je, samo to, da je d^nar v dobrih rokah. I Kje.so tiste roke? Tudi Trošt je rekel, da ima poštene roke, ko je lovil rojake s kislim zeljem na lini. Kje je denar? Pa že vsaj niso naročili zanj ajdove moke iz domovine? Ali so pa ž njim podaljšali izdajanje svoje odimljene flikce za par tednov? Rojaki, zahtevajte denar nazaj, saj ste morali trpeti in garati zanj. Ce je denar zafrekan, se na pristojnem mestu pome- fcite s tež^^ivksr fifi ga sefe&^ ^isv^^ _ Vprašanje — kadilca navadnih cigaret. Kaj je v Helmars. česar v drugih, ni? Odgovor — kadilca Helmar cigaret. Okus čistega in izrazitega turškega tobaka, ki vsebuje v vsakem pote-gljaju vso zadovljnost in bogastvo. Helmars so dobre kakovostne cigarete po zmerni ecni. čeravno vsebujejo sanu turški tobak, ki ima naravni okus In duh. Peter Zgaga Iz Londona poročajo, da angleški princ j ako rail poft u jo. Pri njegovih potovanjih mu gredo vsi na roko. Ko bo spomladi odpotoval v Avstralijo, mu bo dala neka avtomobilna tvrdka na razpologo sedem avtomobilov. In čeer povsem brezplačno. To je znamenje eivlizacije. Xi še dolgo tega, ko so zahtevali kralji, cesarja, 'presitolomasled-uiki in drv|-a svojat krvni davek svojih podložnikov. Niti zmenili .se niso, jeačkor j« nsMft bob za ni dom ta a omroi nbio. Zato h bus zdi vredno print* Uti poljndn« in podrab- mpojuBihe bBpnd« Članek 110. V ORODNE SMRTI. I j pravjeno. Borilen's Eage mleko je hrana, katera ojaea slabe noge in ustvarja zdravo telo. Pomaga otroku na teži. ki jo potrebuje za pravo normalno zdravje. To mleko je potrjeno in priporočano po zdravnikih že nad pet in šestdeset let vsled visoke kvalitete. Matere bodo spoznafe, da postanejo njih otroci pravi in zdravi, močnejši po vži-vanju Eagle mleka. Ako ne veste, kako se uporablja Borden's Eagle mleko, tedaj izrežite ta oglas, ki se nahaja v tem listu in «ra pošljite iiH Borilni Company, nakar vam bodo poslali brezplačno vsa navodila v vašem jeziku kako hranit: otroka in druga važna pojasnil^ kako >krbtti za vašega otroka in vas samo. Malo kdo ve kakšne nevarnosti za življenje so v zvezi s porodom. Ni pa več dalee čas ko bodo za-/V letu 1916 smo izjrubili v Združe- dovoljni s korja kruha. In ni več daleč čas, ko bo na- jiili državah 16.000 žensk vsled različnih vzrokov v nosečnosti in slov "kraljevsko veličanstvo"' pri porodih in skoro vse te smrti najhuja psovka, kar jih. bo premo« j bi se dale preprečiti. Mrzlica za gel svet. j časa poroda v otročji postelji je * j ena najglavnejših vzrokov smrti Bogati Francozi so zaeeli nala- | materah ob porodu, je nek vrst t« sati svoj denar v inozemske ban- rana zadana od strani oskrbnega ke. ker se boje, ri »jen-eni začetku? fare sv Štefana j Gospodarstvo pri tej cerkvi nam Gospod župnik nas ima za za-' -1' znaim- °b krsta" fotodce ali zlepljene Prekmuree. Res je. da ! J< jo št* nekoLiko zaslepljenih, ali ka- naj spadamo in kjt naj podpiramo. Akoravno je Ilrva«tska cerkev uboga in revna, pa vendar ne dišimo v nji: daj — daj — in še lia.j. — kakor je navada pri s\. Štefanu. V svoji fliki tudi navaja. da je cerkev sv. Štefana cerkev prekmur-kik Slovencev. Od k lila j ? Ali smo bili zraven, ali smo najdbo Iznašeil j • namreč način, j kako je mogoče kokain in nikotin PRED ROJSTVOM OTROKA, j idolov at i sintetičnim potom. Pred Predno je otrok rojen je dobro, j no pa je našel kupca za svoj V Sil je šel v pro Samomor nemškega izumitelja. V Gardnu se je zastrupil nem-osobja ob času poroda. |ški kemik Josip Born. Pri truplu Ena mati umre na vsakih lfiOjso na-n z napisom: Tmrt. slučajev poroda; en otrok na vsa- t; moram po lastni iznajdbi, ah mh zadnji tedetn iz Francije. ! kili dvajset živorojenih. ne živi ni fo sm^no.' Boru je prišel lam To je špekulacija. _ j šest tednov. Smrtni slučaji v za-;z žello in otrokom na Andeško, Špekulacija je čudna stvar. Cim kopit! za časa vojne so bili eden na | (la h; prmlal sroja kemično iz-bolj je upravičena in čimbolj jc vsakih petdeset mož v boju. v soglasju z zdravim razumom, t c m manj nese. Človeka, o katerem .bom sedaj povedal so smatrali pred leti v j da matere imajo: j izum. -o mu pošla vsa denarna domovini za norca. j i. Posvetovanje z dobrim zdrav- sred>tva. vsled če>ar Možak je bil priprost delavec, i mkom.- popolno fizično preiskavo \tovo].jno smrt. pa je vseeno toliko zaslužil, da mu vštevši izmerjenja okostja in večje na mesec nekaj ostalo. kratno priskavo vode. Vse. kar je ostalo, je poslal svo- 2. Redilno hrano in dosti mleika" j emu sinu v Združene države, da Vreditev naraščaja teže s tem, mu je svat onaložil v neko tukajš-j da se dajo tehtati od časa do časa njo banko. in prenehajo s hrano, ki vsebuje Takrat, je bilo pot kronic za ei! škrob in sladkor v jedilih, /dolar. Za sto .kronic je bilo petin- 4. Dovolj pijače, še posebno mle-»d vaj set dolarjev. In za tisoč kro- ]-a jn VocU». nic je bilo dvestopetdeset dolar-; 5 Vreditev zaprt nice, ako le mo- goče potom vživanje prave hrane. Možak je pošiljal, splošna sod-, (J. Vsak dan kopanje in tako poba njegovih tsosedov je pa glasi- j magajo povečanje odprave kože. Ia. da ni pri brihti'jJker ravna tako.! 7 Pažnjo na zobe Izbruhnila je svetovna vojna, j g Dovo\j počitka in spanja. Valuta se je strahovito zmešala., Danes ima možak denar. To je kratka zgodba o špekula- ■ ciji. Navidez slaba špekulacija se le redkokdaj dobro obnese. Ce se pa obnese, se aAbnese bolj kot tisoč sigurnih špekulacij. Delo in gibanje na lahko, da se ne vtrudite preveč. 10. Pravilno obleko v kateri je dovolj prostora za prosto gibanje. 11. Dnevni sprehod tki svežem zraku in sveži zrak v spalni sobi. Koledar za leto 1925, Še nobeno leto nismo Koledarja tako naglo prodajali kot ga letos. Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov. ki pridejo prav vsaki gospodinji. Nadalje vsebuje kratko zgoilo-v*mo priseljevanja v zadnjih pet-lesetih letih ter natančno besedilo love priseljeniške postave. Globok in mno«ro odkrivajoč je tudi člasek "Svet bodočnosti". Kdor hoče imeti Koledar, naj takoj naroči. Statistiki imajo dosti douti dela. kor je omenil župnik, da je vse društvo sv. Križ zaslepljeno, se: jako moti. Ako bi bilo zasleplje- ni P^apljen. 110. bi ostalo s svojimi sejami v basementu sv. Štefana, in bi si dalo narekovati kaj .-/me in česa ne. Zakaj smo se selili iz basemen- j narf>,"mkov-ta. aH kakor pravi g. Zakrajšck,1 Pozd™V VSPm naro'- prvo vprašanje: Ali imaš vse prispevke plačane ? Ako ne. ni otrok krščen, ženin ^ in nevesta nista poročena in mrlič I Amerikanci popijejo skoraj ve5 j kofeta. koit. pa žganih in vinskih Va\ danes naj zadostuje. Prihodnjič. ako treba, kaj več. Tebi Glas Naroda želimo obilo odstopili z fare >v. Stcfama, naj zve javnost. Večina -članov stanuje na Troop cesti in okolici in tam je tudi Hrvatska cerkev. Ako se je kalen, mu poljubilo, je šel tudi notri po-gledat. Dogovorili smo se lin darovali $5.00, ker je katoliška kakor sv. Štefana, in nam je pred nosom. To pa gospodu župniku m j ' bilo po volji. Po svojem agentu je dal govorili naokoli, da se sv. Križ mora selit i tiz ba sementa. kar je pa prišlo na ušesa predsedniku in več članom, kateri so prinesli stvar na društveni seji na dnevni red. Po daljši debati se je izvolil odbor treh članov da gredo vprašat gospoda župnika, koliko je resnice na tem. in -če se res moramo stj-liti. In ko je odbor vprašal župnika ali res moramo seliti, je o I neozdravljiva blaSiost. ! * Kueske, - J < . pijač. I11 objavili so poročilo, da popije povprečno vsak človek v Zdr. •iržajvak na leto pet tisoč čaš k a ve. Ko je prečil al to poročilo moj ■znanec, iki pije za za jtrk "presno vi no. je ogorčen vzkliknil: — Verjamem, kaj pišejo učeni gospodje Vrf-inoma vse. .kar so napisali. je res. Ne bom prej miroval. dokler ne dobim tistega vra-j ga. ki izpij« mojih pet t a vie nt' šol kofeta vsako leto. f * Človek je lahko diplomat, četn- i tli ničesar o diplomaciji ne razume. Kajti, če kaj razume o diplomaciji. ponavadi ni diplomat. * Zakonski mož se je bril in pri lem potil krvavi pot. T11 žena'ga vpraša: — Kaj pa proklinjaš, za božjo | \*oljo': — Kako bi ne p roki in j al. ko je britev skrhana ikot vrag. — Da je skrhana, praviš? Ni mogoče. — je odvrnila žena. — Ko sem včeraj odpirala ž njo ka-110 tomatosov, je izvrstno rezala... ★ Fant je vprašal očeta: — Oče. kaj pa je (to bigamija? — Bigamija je — je pojasnil c če — če ima moški dve ženi. — Kako se pa pravi. — je 12-praševal sin, — če ima moški pet ali deset žena? — Ne, fant moj, — je odvrnil Materam, ki imajo otroke in jih ne morejo dojiti strogo priporočamo naj rabijo Borden's Eagle mleko za dojenje na steklenico. To je najboljše mleko in najboljši sladkor znanstveno izčiščno in pri- PICCADILLY THEATRE BROADWAY ob 51. CFSTI I.ee A. Oc-lis. uimivui ravnatelj. Thq International Motion Picture Palace igra sedaj "The Parasite" Razna zabava, \ ključno Sirafonijs.'ti orkester, ki sa vodi /iiani violinist F. Fredkin. Vokalne in instrumentalne torke. PRKDSTAVK BRKZ 1'RESTANKA zmerni: cene. Naša želja je da Vas z dejanji, ne z besedami prepričamo, kako koristno je za Vas, ako se za Vaše ban-kovne posle poslužujete našega posredovanja. ZA DENARNE NAKAZNICE v dolarjih, dinarjih in lirah, ZA VLOGE NA "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" * katere obrestujemo na 4% na leto in katere so sigurno naložene. ZA POTOVANJE V DOMOVINO IN POVRATEK kakor za vse druge bančne posle Fobrni.te se s popolnim zaupanjem na poznano FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. Čudni svatbeni običaji. Raziskovalec Ferdinand Osendowski se je dolgo mudil med abakanskimi Tartar j i ter je v sledečem članku opisal njihove svatbene običaje. Fant ne govori nikdar z dekletom o ljubezni. Očetu pošilja darove, njo si pa mora poisskati. Nasprotje med Tartari in sovjetsko vlado. Celo poletje do pozne jeseni siuo potovali po stepi med Abakan skim pogorjem in sibirsko železnico. Obiskali smo levi breg Jenise-ja, kjer živijo Albakanski Tatari svoje nomadsko življenje. To je mešano pleme, sestavljeno in preostankov raamth mongolskih ljudstev, ki so to stepo prepotovali ter pustili tu mnogo svojih soplc-menjakov. Abakadisku Tatari so nepristopni vsaki civilizaciji in i-majo še dane« kulturo, ki izhaja iz trinajstega in štirinajstega stoletja, torej iz dobe. ki je imela izrazit vpliv Tia socijalne in državne prilike cele Azije. Tu prevladuje "džingis" ali takozvani ste-pni zakoai, pomešan s predpisi korana. Rodbinsko življenje ima povsem one oblike, ki so značilne za končujoča, bojevita pelmena, pri katerih je žena le predmet sile. Ona ni čislana zato. ker nomadski vojnik, ki jutri lahko pade v 1 K) j u. ne želi nikakih družinskih vezi kakršnakoli trajnosti. On i-ma ženo danes in hoče — da jo zapusti jutri breb obžalovanja in brez spomina nanjo; in če mora bežatii pred sovražnikom, jo bo celo zabodel s svojim nožem, samo da prepreči, da pride v roke svojih zasledovalcev. Ce pa poteka življenje nomada mirnejše, smatra ženo le za delavno živino. Sili jo k delu od ranega jutra do poznega večera in ji odreika vsako duševno naklonjenost, in sjx>što-vanje. To pomanjkanje prave ljubezni in spoštovanja ponližuje ženo v služabnico in sužnjo. Le slučaj jo lahko oprosti tega. Tatar si izbore izmed hčera svojih znancev ženo. po orientalski navadi pa ne razodene nikoli dekletu samemu svojih namenom glede poroke iin niti ne govori 7 njo. On pošlje samo darila njenemu očetu, kateremu reče snubač. '"Moj Kunak bo jezdil jutri ob Kolnemem vzhodu okoli tvoje Jur-te in bo vrgel na tla zavozljan jermen.*' "Sporoči tvojemu Kunaku,*: odvrne oče ali brat, "da je tat in da ga bo krogla gotovo pogodila, če se bo pri sol učnemu zatonu še enkrat približal našemu satoru.'; Po tem, po šegi predpisanem po govoru, preda snubač darove zast in za svojega prtijatelja. Mladi Tatar jezdi, iapolnujoč svoj sklep. < koli Jurte in vrže na tla jermen, zadrgnjen v vozel. Pred sotnčnim zahodom zavežejo stariši dekletu roke in jo pustijo — pokrito s tan čieo — samo v stepi. Pri solnč-Wm zahodu prijaše mlaxYt mož, posadi dekle na konja in jezdi k šotoru njenih starišev. Pri tej ceremoniji mora biti jaiko oprezen in spreten, ter mora mati konja dobro brzdati. Ko pride do taboiilSea, ga opozori nase oče ali najstarejši brat deklice z varnostnim klicem in list reli na roparja tako. da meri od spredaj natačno v glavo konja. Co jezdec presliši klie, ali Se ne zli a konja v hipu obrzdata, ga kro gla lahko zadene. To se sicer ni dogaja redko, čeprav iz drugih vzrokov. Če je nevestin oče star In nima sina. naroči enemu izmed hlapcev, da strelja na ženina. Večkrat pa je talk hlapec zaljubljen v hčer svojega gospodarja in upa— da postane s tem. da se poroči ž njo — prost sin stepe. Če pa se mu zdi njegov up ogrožen, strelja ob strani in opusti varnostni »klic. (e strel pogodi m pade žearin s konja, oživi v srcu tlačana novo upanje. On steiče k dekletu, ji razveže jermena z njenih ročnih Členkov in ji šepeta besede nagon ske jubezni, bi je nebrzdana -ko narava v stopi. Ce pa se ženinu posreči, pripeljati svojo izvoljenko do lastnega taborišča, jo tam odloži — medtem ko ostane on na konju, ter jo pelje ob jermenu okoli šotora. Potem ji prereže vozel in jo vede t njen novi dom. Pravi obred je n tem končan. Drugi dan pošlje mla cli par starišem "ikalym" ali poročno dačo, Idi obstoji iz živine, denarja ali drugih daril, kakor je bilo s stariši dogovorjeno. Take poroke, kjer se upoštevajo le želje moža — žena pa je brez pogojno prepuščena svoji usodi — so vzrok pogostih tragedij v stepnem življenju. O satmomorih med tem nesrečnimi tatarskimi ženami senu že govoril. Gode pa še druge žaloigre. Pripetijo se, ee začne brsteti v srcu žene, rdeča roža ljubezni in se z njo vzbudi tudi ljubosumnost, divja in brezobzirna. kakor to morje trave — peska in golih gora, s svojimi stra šmimi zimskimi viharji. Ondotne ž one poznajo skrivnost. kako se pripravlja strup iz semen t robelike in gazamanovih korenik — tajnostne rastline, ki je redika in draga. Da lahko plačajo njeno ceno, gredo žene tako daleč, da pokradejo najplemenitej-še konje in žrebičam svojih mož. Šamaoii (eudotvomi zdravniki) pomagajo razočaranim ženam in pripravljajo na podlagi njih poznavanja zdravilnih in otrovnih lastnosti trav in zelišč, ljubavne napitke in amulete — za novo ženo. rival i n jo ali gospoda soproga pa strupe, katerih učinek nikdar ne lizostane. Pred tremi leti sem zopet prepotoval stepe, po kateri hse je v prejšnjih časih paslo na milijone živine, zlasti tudi konj. Sedaj ji bila tod sama pustinja. Tatari s«» se umaknili južno čez mongolsko mejo, bežeč pred zločinskim nasi-'jem Sovjetov. Trava je bila uničena od požarov, ki so bili nalašč nod takn j eni in. od kobil ic. Ali je'bila to kazen božja, ali kletev Ahiiik Khana ... ali pa je bilo mašlčevanje raizžaljenih senc, velikih voditeljev in junakov davno izumrlih rodov? Naletel sem na trupla Tatarov, ki so bili umorjeni od boljševiko^ 'n na okostja ovc in živine njih ire d. Na Črnem jezeru, kjer sem taboril pred dvajsetimi letii z učenim profesorjem in onimi Rusi, kri so pobegli iz ječ sem videl vpe-oeljeno rafinerijo za sol in razvaline hiš. Ije mali ikolibi so prizant--li. V njej je stanoval oskrbnik s svojo družino. Čakal je— na gotovo smrt. Kakor simbol tega žalostnega, brezupnega življenja, se je prikazala na grebenu gore — ostro se odražajoč od mehkega spoml act-■ikega neba — silhueta volka. Stal je nepremično, kot figura z brona ; naenkrat je dvignil glavo, iztegnil vrat in zatulil. Tulil je dolgo — hrepeneče in grozeče, kakor da bi klical smrt, razdejanje in pozatbljenje . . . ^v ♦ jrpc +JTV* JTV.+J1X +JTL Miloščina Aufenbergu. Romunska vlada je svoj čas vstavila izplačevanje pokojnin romunskim državnim upokojencem, ki žive v Avstrij. Med te upokojence spada tudi bivši generalni polkovnik Arz in bivši avstro-bgrski vojni minister general Aut-^fenberg. Ker se slednji nahaja \ zelo slabih gmoftnih razmerah, mu je avstrijski zvezni predsednik Hainisch dovolil miloščino v znesku ene tretjino pokojnine, ki jo prejemajo avstrijski generali enu* kega činovenega razreda. Dobra kupčija. Pni nekem pariškem starinarju je kupil domačin za 10 frankov stari hranilnik, ki je bil pokvarjen. Ko so nerodno starino dA*v gnili na voz, se je odprla 1st ena m iz hranilnika se je vsul a množina starega denarja. Sedaj staiii-nar seve ni hotel priznati kupčije, toda policija je hranilnik z vsebino vred prisodila kupcu, ki je na ta način dolbil za 10 frankov, čez 50.0000 frankov. No. 138 BREZPLAČNO vtisnjen stekleni vrč in šest kozarcev za 150 labelnov — Star in Magnolia Mleka Te vrste kondenziranega Mleka jako zmanjša, jo račun za mleko. Odprte se dobro vzdrže ter sr. ^e pokvarijo.^ Foceni so ter ne potrebujejo ledu. Lahko jih porabite za kuho in peko ter jih boste tudi v kavi ali kakavu radi imeli. Dajo različen okus in duh. Imejte v kuhinji vedno pripravljenih par konev za trenutno po. trebo. BREZPLAČNO Labelni s teh konev so jako dragoceni. Za 130 labelnov dobit« vtisnjen stekleni vrč ter šest kozarcev, podobnih tukaj naslikanim. Vsaka gospodinji*- lahko s pridom uporabi to dragoceno darilo. Začnite danes hraniti t« labelne. I>oblte jih lahko samo v naših premfjskih trgovinah, ki so navedene spodaj. I'o pošti jih ne pošiljamo. PREMMSKE TRGOVINE NEW YORK CITY. N. Y. 44 Hudson Street near Duane Street 426 West 42nd Street near Ninth Avenue 1427 Third Avenue near 80th Street 61 East 125th Street near Madison Avenue BRONX. N. Y. 578 CoLirtlandt Avenue near 150th Street. Bronx BROOKLYN. N. Y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenua near Broadway LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue near 4th Street Kako je hotel Radič razbiti Jugoslavijo. Jugoslovansko ministrstvo za notranje zadeve je v listih objavilo Radičev načrt za strmoglavi j en je obstoječega reda v Jugoslaviji. Prepris referata, ki ga je Radič izročil sovjetskim oblastim, so našli v njegovem žepu. Razpoloženje srbskih kmetov je tako, da ni računati na njegovo pomoč. Ministrstvo za notranje stvari je objavilo zelo važen dokument, ki nosi naslov "Organizacija IIR- " Ko je IIRSS. 20. novembra 1. 1920. dobila večino, so njeni voditelji resno začeli se pripravljati za prdobitev oblasti na Hrvatskem v naslednjih slučajih: "A-ko v Beogradu z umorom kralja izbruhne takozvana dvorna revo-iucija. ako beograjski militaristi radi tega. ker ne bi bilo večine v parlamentu, ali iz kakršnegakoli drugega razloga proglasijo voja-Hko diktaturo, ako vliastodržci iz-vrše takozvano amputacijo, ako odsekajo Hrvatsko od današnje Jugoslavije ter jo prepustijo v razdelitev Italiji in Madžarski." "Centralni oidbor HRSS je razpravljal o prevzetju oblasti tudi za ta slučaj, ako bi se parlamentarne volitve na Hrvatskem izvedle nasilno in vsled tega ne bi bilo izraz svobodne narodne volje. Vsi ti slučaji so se podrobno pretresali v vseh krajevnih organizacijah HRSS., ter so se pri njih v— stanovile manje organizacije mladih borcev za borbo proti fašistom (menda Orjnni op. por.) ter več let v vojni in so dokaizali. da so sposobni v slučaju pOtrObe delati popolnoma samostojno. Javno se te sekcije imenujejo oddelki za zaščito svobodnih volitev. Xa Hrvatskem so v vsaki podrejeni politični* organizaciji HRSS. te bo.r-bent* organizacije izvedene v podrobnosti. V Dalmaciji iso se slič-ue popolnene organizacije začele izvajati pred pol letom ter so že dovršeno. Tudi v Bosni in Hercegovini so te borbene orgnizaeije. v nekaterih krajih že izvedene, posebno v onih. ki mejijo na Hrvatsko in kjer ni niti enega procenta Srbov." "Beograjski vlastodršci nimajo o tem niti najmanjšega pojma ter se čudijo, kako sp je seljaško prebivalstvo nehalo bati ne samo nacionalistov nego celo žandar-marije in vojske. Kadar se pojavi orožništvo v večjem številu, ali kadar koraka vojtska v večjih odredih skozi sela, jih seljaško prebivalstvo sprejema z neprestanimi vzkliki: "Živela seljašfca rcipm Gledališče-Glasba-Kinoj THE PICCADILLY THEATRE. Napisal Sigmund Gottlober. Piccadilly Theatre Je eno najnovejših kino-odinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete, 8 pomočjo katerih zamore boljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja in mati. Na tem mestu bomo vsak teden objavili fflanek, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo. XAVIDILO 10. Navodilo za kuhanje. vočji odredi bivših vojakov za l>orbo 2>roti žandarmeriji in v slučaju potreb 'proti oblastvom. O^t- ss. za pridobitev oblasti. ' To je ' delki mladih borcev štejejo nava-poiglavje iz referata, katerega jc \ dno ok<»li 20 članov ter so javno Radii • izročil sovjetom v Ploskvi | organizirani, kakor pevska in tam in katerega originalni koncepti j buraška društva. Pravi borbeni so, kakor znano, našli pri Eadicu j odredi imajo ipo približno 200 čla-v žepu, ko je bil aretiran. Vsebina ! nov ter jim na čelu jejo bivši a\-tega načrta je sledeča: Istro-ogrski podčaLstniki, ki so bili blika." To v kratkem označuje ves njihov program ter je posebno važno, da se ti vzkliki čujejo zelo pogosto tudi med vojaki."' Proglasitev repuMike teoretično ne' pomeni nič, treba je dobiti »bla-st faktično v roke. To pa je jako težko iz mnogo razlogov. V Srbiji je seiijafki narod precej pasiven ter so vsi volilci. ki ne gredo na volitve mnogo bližji republikancem ikakor monarhistom in razbojniški vladi, vendar so to mrtve duše. na ka.tere se ne sme računati." Nato Radič raapravlja o ra?.-položenjai srbskega seljaštva Iti prihaja -spiMlInje se i»oslužujejo korenja kot redne hrane namestil rirujiih t»liST-. Korenje je okusno in vsebuje desi*t odstotkov sladkorja. Mla« korenje je najboljšo za kuho. Vaša družina naj je vi^T* korenja kot jra je jedla di'sodaj. INiskusite naslednje navodilo katerikoli večer v tednu. KORENJE V SMETANI IN GRAH :ti eaše evai>orirauega mleka 12 čaši korenja. •"34 ease vode. - žliei masla. - žliei moke. 2 eaši ^r:iha. Sol in iM>iH»r po okusu. Ol»erite. olupite in zrežite kort^-nje na kot-ke. Kuhajte v slani vrnit. erete iK>sode za čaj in kavo. jih pustite stati z iHlprtiiui pokrovi, da l»o lahko zrak prodrl v notranjost ter ji ohranil svežost. Citroue IhhIo proizvettle »Ivojntt množino soka kot ^a ponavaili dobile. rt* jih i»oložite na radiator za IK'tnajst minut. ('e hočete očistiti mastno i>osodo. v kateri ste ]>ražili. j<» <«lr.irnite s IR'ščeniqia papirjem ter namažito nato z mastjo in soljo, nakar iz-in'rile v vroči vodi. 1'redno kuhate kurje meso. p: odrgnite znotraj in zunaj s koščkom limone. To bo napravilo meso bolj sočno in nežno. Domača sredstva. Kadar čistite hišne preproge, se poslužite atnontje in mrzle vode z malim dotlatkom mila. Za <>dstra-njenje madežev i»otresite madeže s suhim škrobom, prodno uporabite nmonijo in vodo. 0e so vam zmoei usnjat kovGes. jra mlrgnite s suho cunjo ter nato s cunjo, prei>ojeiio z oljem. To bo preprečilo pokanje usnja, kadar Iio->to kovčeg rabili. Kadar hočete oeistiti imitacijo trdega lesa. se poslužite borakso-veca mila. ntztopljeuoga v mlačni votli, a nikloj. T'e hočete očistiti zrak v svojih sobah t:iko. da bo prodrl celo vašo obleko Iti vso v i sore* predmete, vzemite čašo votle ter dodajte par kapljic lavendlovega «>lja ter postaviti zmes na mizo v sobi. Nasveti za lepoto. No smete neprestano izpreiuinja-ti mila. ki ga rabite za svoj obraz. -Kakorbitro pronajdete, katero milo ugaja vaši koži. ga rabite ter ne poskusite nooenega drugega. Izdelovalci mil dostavljajo milu parfume raditega ker so parfumi antiseptično sredstvo in ker uničujejo bolezenske kali. I>obro milo lahko >t>dite tudi ]h> glad kost i in množini pen. ki ustvarja. Z drugimi ho-sedatni rečeno, dobro milo je tisto, ki je čisto in sladko. Presenetljivo je. koliko skrbi so posveča izdelovanju dobrega mila. če hoče biti milo v resnici zdravo in zanesljivo, » Osebno zdravje. c v s<> nočete preliladit i. se vam n! treba prehbiditi. Ne postanite prijatelj prehlada, kajti gtklovo vas bo ujel. Z;ib»ti jih. kadar so izmučeni, kadar so preveč jedli ali kadar so zaprti. Statistike kažejo, da so navadni prehladi odgovorni za v«*" izgube časa kot katerakoli druga bolezen. Prehladi so nalezljivi t««r prehajajo z ene osei».- na drugo. f'o sto eden onih, ki imajo prehlad, skrbite zato. da ga n<» prenesete na druge. Poslužite so r<>!»<•;: ter si jKikrijte usta in lios. kadar kihite ali kasljate. Porabljene rnl>oo dajajte na ]»oselH*n prostor ter jih ne mešajte z ostalim i»orilom. Trot>a jili je izprati in sterlizirati jmso-bej. Mi priporočamo naslednje izdelke: Začnite danes hraniti laln-lne Star in Magnolia Mleka, ker dobite zanje drajrooena darila. BaS to mleko imirebujeto neprestano v vaši kuhinji za razna jedila. Čudna nadomestna obsodba. Množin>ki morilec Denke je izvrševal v Šlciaiji več leit svoje krutosti. ne da. bi policija za to vedela. Justica se je sedaj čutila, ka-■kor vse kaže, primorano. dobiti za to izravnavo. Zato je poklicala na odgovor oaiejra potujočega rokodelca, ki ga je Denke izvabil v svojo hišo in ga skušal umoriti. Temu fantu, ki je pobegnil in pritekel ranjen na policijo, se je bilo zahvaliti, da so prišla Den-kova grozodejstva na dan. Ta rokodelce je bil sedaj obsojen na veotedentoki zapor, ker je — pri Denku prosjačil. Lanski tujski promet v Italiji. Kakor poroča "Xuovo Paese*\ je poselilo lani približno 700.000 tujcev Italijo. Od teh je bilo 113 tisoč Angležev. 97,000 Francozov,* 88,000 Američanov, 69,000 Nemcev in 112.000 iz Podonavja, bal-kanskih držav in drugih delov Evrope. Ženska Haarmamiovega tipa. Madžarske oblasti so dognale, da je postarna vdova usmrtila svojega brata, razmesarila truplo ter porabila mast za izdelavo mila. Kosti je zakopala pod oknom. Pri svojem nečloveškem delu je imela tovarišico. Po umoru se tri dni nista prikazali iz sobe. V mestu Szentesu v župani ji j dolgo ča.sa v vodi, da jc odpadlo Csongradu ob Tisi na Madžar- vse meso. S tem je potrjena domskem so poslednje dni odkrili stra | neva. da je Borbelyjeva delala iz šen umor, ki se jc izvršil že v de-'mast.i ubogega lwata milo. Priče so izpovedale, da ie v-dova spravila tudi svojo prijateljico, pro>spo S-zilakovo. ki je jc pornajrala umoriti brata, s poti. Povabila jo je k sebi 'in jo zastrupila pol lefta po umoril brata. Stranke v hiši so pravile, na poli-brezuspešno. Pred par dnevi je da je Borbelvjeva naravnost ce ibru 1923. Imovitji poseistinrk Aleksander-Dombal-Szuecs, slaboumen človek, ki je živel pri svoji «estri, vdovi Ivani Borfbelyjevi. je neke-g:a dne brez sledu izg'inil iz s:tan(r-vanja, in vse iskanje je ostalo policija v Szentesu zopet prevzela preiskavo v svoje roke. Policija je imela vdovo Borbe-h-jevo, okoli'šestdeset let staro ženo, na sumu. da je morala biti udeležena pri odstranitvi brata. Sklepala je z vso gotovostjo, da gre pri stvari za zločin, ker ni m o goče, da bi slaboumne/ izginil iz lastnega nagiba. Redarji so ostro zaslišali vdovo, ki je zanikala vsako krivdo, in jo konfrontirali z raznimi pričami. Pri tem pa je po licija ugotovila, da je Borbelvjeva v resnici z neko prijateljico n-morila svojega brata, njeprovo tru- zveriusko ravnala s svojim slaboumnim bratom, tako da so pra morali odvzeti njeni obskrbi in izro. čiti drtifri stranki v hiši. Vdova pa je kmalu izposlovala. da so ji zopet izročili brata v prehrano. Priče so izpovedale na policiji, da sta se ti-ti dan. ko je brez sledu izginil Dombal Szuees. zaprle obe prijateljici v sol>o'in da jih tri dni ni nihče videl. Skozi špranje vrat je prihajal govt dim. in slišali so se neprestano močni ud are i kot od sekanja. Že takrat so stran ke v hiši sumile, da prre za zločin, in iso svoje mnenje tudi povedale . .. . | policiji. A endar je ostala stvar plo razmesarila m porabna mast. . . ^ ... , , , . , , nad eno leto prikrita, dokler za izdelavo mila. Policija je dala nato kopati v sob;, kamor se je zaprla vdova, ko je brat 'izginil in je ni bilo cele tri dni na iapregled. Pod podnica-mi (so našli v prlobočini kakih 15 do 20 centimeitrov ostanke človeških kosti. Našli .so dele ko*rti na rokah ir nogah in ostanke človeške medenice. Nadalje je ugotovila. da so se našle kost* kuhale ni prišlo sedaj vse na dan. ALI VESTE, — rl?t poinje slovenska plesalka jrospo-•liena Visiak po Italiji in da italijansko rn«of»sj(> jako livnli njpno nmM-nost? <"'e Itosfe enkrat okncili tnrški toMlc. ki je v Helmars cigaretah, up boste nikdar vcf kadili cigaret iz me-5;inesra tohaka. Helraars voje stva še. ter se preselila na njegov dom ii. ji je osomo ukazal, naj zakuri da ' * kjer sta živela skupaj, ne se poročila. Kot sad ljubezni je prišlo na svet moško dete, česar se Ivan oči vid no ni nadejal« Smatral je namreč, tla je otrok velika ovira za njegove uspehe v ljuba\-nih avanturah, ki jih je nadaljeval kljub razmerju z Anko. Radi tega je otroka do dna duše sovražil. Nesrečna mati, čepra\ osramočena i:i vržena iz društva poštenih vaških žen. je- kljub "emu posvetila vso nežnost svojemu otroku. Živela je samo za njega In pretrpela radi njega, naravnost neverjetne surovosti svojega izvenzakonskega moža. Ivan je bil notoričen alkoholik in ni bilo sko-1 ro noči. da ne bi f; kakim škandalom razburil in vznemiril cele vasi. Te dni ponoči je zopet popival s svojimi tovariši do ranega jutra. Ko se je zjutraj vračal domov. je v pričo tovarišev vzkliknil : "Kmalu boste videli, kaj napravim z Anko in njenfim otrokom!" Videč, da je pijasn in ker je imel sploh navado giroejti ženi in otroku, pa sfeljaki njegovih besedi niso vzeli resno. Ko je prispel domov, ga je mar Ijiva Anka, kakor vrtino, pokorno in ljubeznjivo čakala na pran gu. Niti majlo se ni čudila, _da je bi • peč in &icer tako močno, da bo žarela. Prestrašena in poslušna Anka je takoj zanetila ogenj, čeprav je slutila, da se iz te.ga ne bo razvilo ničesar dobrega. Ko se je peč že pošteno sogrela, je surovi oče pograbil svojega nezakonskega otroka in ga hotel vreči na raz beljeno peč. Opazivši kaj lioče I-van se je Anka z nadčloveško silo vrgla na svojega ljubavnika in mu iztrgala dete 'tz rok. Plačala pa je svojo drznost s težkimi poškodbami. katere ji je zadala su-rovež s palico in z nožem. Ko se mu ni posrečil prvi poskus, je Joksimovič vzel puško, jo nabasal in ukazal Anki, naj strelja ž njo na otroka. Čeprav že popolnoma onemogla od trpljenja, se je Anka vnovič rtiprla z vso s>lo in ni hotela -izpolniti groznega ukaza, t'im pa je Joksimovič u videl, da ne bo mogel prisiliti Anke k uboju lastnega otroka, je zgrabil dete in je vrgel v postelj. Nato je odstopil nekoliko korakov in pomeril. Nesrečna mati je imela še toliko moči, da je v zadnjem tre« nutku z lastnim telesom zavarovala svojega otroka. V trtn trenutku pa so tudi počili trije zaporedni streti L namenjeni otroku, ki pa so zadeli lp pjisa ^nesrečne žene. Seljaki so culi otroke in takoj slu- Razoearan sem! Drugače ne bi bila napačna žen Sika moda. Gledam modne list.* in so mi jako všeč. Naslikane so že:i-Tske in imajo tako majhna usta. j skoraj ni vredno, da l>i človek o njih govoril. Niso večja kakor pika! Ne vem. ali se da s tem ust-^mi sploh kaj jeatli ali nič. -Svinj-jskega plečeta gotovo ne ali pura-jnovoga bedra ali kranjske kloba-'se. K večjemu kako pijačo bi molela srnbatfi ta usta skozi slamni-co. To je jako idealno! Pa je h-kratu socijalno. kajti je sc.laj t:i !di neimovitejsim krogom omogočeno, si omisliti zakonsko dražijo. Mislim, da zakonska družica [ne more. povzročati posebnih stroškov. ko nič ne je. In kako lepo sloke so dame n« modnih podobah — soveda so. ko nimajo ust in ne jedo! Tako se mi j zdi: Če otopijo na ^olnee, ne nare-de nič sence. Obleke jm ni treba j dosti za tfutih par koščic. obleka I ne more stati Bog ve. koliko, j Odkrito povedano, meni ta jdamska moda jako ugaja. Ušes tudi nič nimajo in si lahko pri umivanju precej prihranijo mila. Nosu je komaj za rewno kapljico. Za tako dajmo gospod Bog celega re bra ne bi potreboval Adamovega. (nego bi mu Čez m čez zadostoval kak majhen hrustanec. ) Jako srčik am e so! Oči se jim '--ploh ne vidijo izpod klobuka, sto je pa modne dame vedno naslikale na detsni nogi. levo imajo malo tupognje.no. le s prsti se jim dotika tal. kakor da so pripravljene ,vsak hip kreniti odtod in se podati: v kino ali kamorkoli, j Vsak hip biti priipravijen, je ne izmerne vrednosti v človeškem ži-(Vljcnju Moja žena je dober to-; ,variš, toda vsak hip ni pripraivlje-jiia. ampak -mora vsaki krat še kaj 'oblo!i in t.rdi. da ji lasje vise kakor kisla repa. nn je treba klešče dati v žeravieo Ln to in ono. I To je jako nepo volj.no! Lahko \bi imeli strica v Ameriki, pa bi ! s trie iz Amerike prišel in dejal: i"Pojdimo sem. pojdunno tja. denarja kakor toče!" pa bi žena ne bila pripravljena in bi se stric skesal in bi lahko zamudila Bog ve kaj! I Tudi drugače moram reči. da . žena ni čisto taka. rad bi pa, tla j bi bila kajti jo čislam, in sem de-1jal:4' Žena . v listih se bero o modi ;jaIo vznesene in prepričljive be-tsede in so tudi podobe ta«k? in je I priporočen modni salon £iShim-I my. Pojdi tja. naj tii narede. kar I je potrebno, da narm domače og-jiijišče ne bo brez Iklealov in lepo-j te in plemenite linije in kratko-ma'lo brez ugodnejših življenskih pogojev!" i Moja žena je pristojna pametni besedi in je tako storila. Šla je v j modni salon 4 4 Shimmy" in sem I bil jako zadovoljen z njo. kakršno blagodonctee vestii je prinašala , domov, in so bile strune mojega pričakovanja jako napete, i Ni trajalo dolgo pa se je modni salon oglasi z obleko in raču-, nom. Žena si je obleko ovila okoli ži- ( vota in se je pokazala in je poka-I zala tudi račun, pa nisem bil vt-,sel ne tega ne onega. tili. da se je v Ivanovi hiši moralo nekaj zgoditi. V strahu pred pobesnelim branjevcem pa se nise upali prihiteti nesreenici na pomoč. Nekaj minut kasneje je počil še en strel, fdabejši od - prvih strelov, nakar je foilo vse mirno. Več seljak o v je medtem vdrlo v Joksimovičevo hišo, kjer se jian je nudil strašen prizor. Na tleh poleg postelje, na kateri je sedelo dete in se brezsklibno igralo, je ležala v krvi Anka. poleg nje pa branjevec Ivan. V bližini je bila puška in samokres. S poslednjim strelom, oddanim iz samokresa, je pobesnj-eK branjevec vzel sa memu sebi življenje. Težko ranjeno Anko. ki je imela na treh krajih prestreljena prsa. so prepeljali takoj iz Borce v Beograd, kjer. so jo operirali. Njene rane iso jako težke, vendar adravniki upajo,; da nesrečnico ohranijo pri življenju. Zapuščeno dete je sprejela j zadamo v vaistvo neka usmiljena kmetica. Bil sem razočaran. Rekel sem: '"Razočaran sem". To ni tisto, ikar je na modnih slikah. To n so ideali in lepota pri domačem ognjišču in kratkomalo' življcnski pogoji nikakor niso!j Modni salon se kruto moti. ako misli, da mislim, da so! Pojdivaj tja!" Sia sva in je bil modni salon j doma. Bil je zelo začuden, o! — I in da je kostum zasnovan in izvi-c:i natančno po izbranem kroju — o! — in da gospo 1 je nimajo vih oči za tako stvar. "Modni -aIon" sem rekel. No-besede vt0. nobenega o! Naj lovore dejstva! Tukaj je slika.1 '"■kaj je dama! Na »liki ima dama usta. niso večja kokor bi bila vizitka, ki jo muha pusti za sabo.' K.:? so tista usta, h >Modn: sa len. za ta usta mi odgovarjata pred posvetno pravico in pred ve-! '"no! Jamčite mi za ta usta z vsem '.vojim pokretnim in nepokretnim ' bremoženjem. Ne dovolj temu — , kje je tisti nc>ek — komaj za rosno kapljico l>i bil, da se utrnr* ?. ijega. he.' Kje sto tista ušesa in ti ste oči. ki jih sploh ni. he .' In plemenita linija? Vprašam, kje je tista linija in kakšen je vaš linir. a-ko ga sploh imate? Vaše tvrdke nikakor ne morem pohvaliti. V naročnikih zbujate nade. ki jih niste kosi uresničiti. In prosim : ali stoji ta dama. ki je tafkorekoč moči zakonska družica, na eni nogi. kakor stoje dajre na podobah, ali pa stoji tako. kakor sta ji še dve-premalo. lie?" Moji ženi včasi nedo-taje potrebne resnewti. kar je stvari v veliko kvar. Modni salon je bil poražen. Otl samih o! ni znal naprej, ponujale so se mu solze in je bil položaj preccj zadovoljiv. Toda — kakor rečeno — žena je vse pokvarila. Njeno lice ta hip ni razodevalo one mere resnosti, ki so jo zahteivaile otkolnosti. Pa jo je modni salon pogledal in videl in je zopet našel sapo. — " O" je dejal, oziroma dejala, kaj ti j«' ta modni salon ženskega spola. '"kako mi je žal! Gospod se niiste obrnili na pravi naslov. V na-di po vac mesecev. ,Znani književnik Rikard Votes je bil na pr. med tistimi redkimi možmi, ki so uživali naklonjenost Viljema II. in so smeli nekaj časa živeti v tej cgradbi. Voss je takrat napisal več del. v katerih je posebno moj-stersko orpi-ral večno mesto Rim in rimsko Campagno. Vila Falconjeri Lstoji na slikovi-i "ii gritl-ih, kateri dominirajo najl Rimom. Zgraditi jo je dal leta 1545. melfiški šikof Aleksander Ruffini. Pozneje — 1. 1650. — jo je izpolnil arhitekt Frane Borro-mini. Zunanjščina vile je enostavna, toda krasna, notranjost pa je še bogatejša in lepša. Stene dvo ran in sob so poslikane s karikaturami umetnika del Ghezzija. s freskami Čira Ferrija ter z oljnatim slikami Ilezeklorfa in del Ma-^ rat te. Vilo obtlaja velikanski park v katerem se nahaja mnogo arhitektur in kipov slavnih mojstrov. V parku je tudi jezero. Vrtnica vile je posejana s številnimi cipresami, ki delajo ta kraj še bolj impozanten in nepozaben. Moža je skuhala. V nekem selu v bližini Dvora, ki nahaja na bosanski meji, je našel neki seljak v potoku čudno ko-t. katero je dvignil in si jo ogk-Jal pobližje. V bližini je na. šel drugo ko>t. katere se je držalo jermenje od opaiuk. Seljak, ki j<- z; ln je 'ča verjetno eital v Časopisih o Haamianu. Denku rn drugih človečkih zverinah, je jet takoj sumiti, tla se je tu odigrai z'oein in je odnesel kosti na urad. kjer so ugotovili, da so ko-s'<" č! voske. Oblasti si (Hlredile preiskavt* potoka, pri čt mur so se našli š-razni deli človeškega telesa. l"vt-lena je biia obširna reiskava in ugotovilo se je. ila je kako pred 14 dnevi Rr>?ie:i Golijaš prijavila. ;la njenega moža ž:-> dva tedna ni domov in da je neznano kair, edšel. Rožico > . zap-li. C\ • nekaj clui j" slu:V{inja j riziiala straho-\ it ; ločin Golijašcve. Krvavi dogodek ima romantič-ro predigro. Preti 1leti sta, St Rožica in Y.:>o (Jolijaš za'.jubv b«. Ker sta bila o!>a revna, se nista mogla poročiti :n Va-o je «s i-št ! v Ann rik<>. da -i prisluži denarja. Rožica ga je \Vrno Čakala. In po lolgih 13 letih se je Vašo vnv'1. kupil si je posestvo in svet ter se i ž;'nil z Rožico. Sprva je bil zakon srt -en. kasneje pa so nastale med zakoncema razprtije. Mož je bi! nezadovoljen z ženo. ker ni rodila otrok, odtujil - je od nje ter zahajal k drugi v v;is . . . Prepiri v hiši so bili na dnevnem redu. Pretekli mesec se je mož vrnil domov s- sekiro. Pride-'dl jo je k zidu t«r legel spat. Rožica je spala na podu. Kakor pripovedujejo sosodje je par dni pn-preje Rožica pravila da ji je Vasn rekel: "Čez osem dni bom vdovec". Mislila je, da je mož prinesel sekiro, tla jo ubije. Ko je Vas« zaspal, je prijela za sekiro ter ga ubila. Truplo je s pomočjo -dužki-nje zavlekla na podstrešje, ga je razsekala in nato komad za komadoma skuhala. Kosti je vrgia v l>otok. kam pa je zakopala meso. ni znano. Rožico so izročili soil iščra. Največje poslopje v Varšavi in sploh na Poljskem bo brez dvoma zasnovani državni arhiv. V prostorih arhiva po nameščenih lS0.ee9 metrov polic za knjige ij: spise. V če j i del palače in zbirk nt bo dostopen občinstvu. Le majhen d. 1 ogromne stavbe bo un* i--1 '-'-a pose t prt biva-stva. >' zidanjem stavbe, ki bo trajalo ve--let. hi do začeli že letošnjo m!al. G rad bo državnega arhiva \otii arhitekt profe-or l'r .vbviski, čigar načrt je dobil v natečaju prvo darilo. Za Nervoznost — Slab Spanec _ Slabo Prebavo. Za to se dobi sednj pomoč. Čudovito je. kako hitro Nuga-Tone deluje. Ti.,3. čerim je pomagano v par drsevih. tV Vi:m :it I r-.lpi- il m,* z.Sr.ivtiik tf-ca z.lravita. poOm j-..j>v<> življenja fzOrjnm:!n ?ivr«-:u in mišicam. IK-Ui rd. f-o kri. m>r. . »mirj.--no živo in na <'ut]<>vit narin pove "t njih moč vzdržljivost. iTina.- i l !.l. I.-u ? J . -n^c. tlijlior tek. fino prt-bavo. rcBiilari •• stul. navdušenje in nmUU-ijo. i"'o s- il.--!>r<> r.e iKjfutite. je vaša dolžnost, tki j. IX »skusite. V;is jie sta:;.-. :ik» vain ne Stnri itol-ro. .1,- prijetna z.\ vlivati počutili se l»oste boljSi takoj. «"'e v nn j ■ š.- ni predpisal vaš zdravnik. i>-.x- ,i dite takoj v lekarno in kupite XugiT.ne. N<- sprejmite nadomestil. Viivajle jo par dni in če se ne počutite l.oljši in te r.e 7.el«-date boljši, nesite ostalo nizaj 1. - karnarju. ki vam l>o povrnil vas denar. Izdelov-ate? j i Nujra-Tone zahtevaj. • • d vseh lekarnarjev, iln jam<"-ijo za i.- to i-i povrnejo denar. r<- ciste zadovoljil!, priporočena. jamčena ln na prodaj v vseh lekarnah. _Adv'r bnovi v njem. . . Slišim 10 speljane brez načrta, klop. kjer nLsi mislil nanjo, trata sakrita med ^vari. ki jVzdaj več ni grmovjem ... V okrogli, zatemne- 11 kotanji so plavale ribe med vi-sokopramenasto trarvo in kamenjem. favn sredi kotanje je bil pokrit z zedenkasto snovjo. Na gredicah so se cveltice drcnjale v tesnem boju z zelenim plevelom. Sredi parka pa je stal v krog-u nt katerih zelo visokih dreves, na nekoliko vzvišenem prostoru ka-menit paviljon, podprt z osmerico jonskih steibrov. V vsem tem neredu sta bila čudovit red in lepota. In ko sem stopil skozi vežo velikega. 1-enesan. skom sIo?ru seaaidajiega poslopja, >e mi jo vselej zdelo, da sem sto pil v nov svet. ki o stezi z lahkimi koraki v mehkih čevljih ali sedela na klopi, a gledala je neprestano na vhod, kot 'bi od tam pričakovala koga vse dni. a ne ipride. kljub temu. da starki trepetajo vela ustna in lica in ji beli lasje izpadi j o na ramo. Pogostokrat je vsta'a nenadoma s klopi, sključena se je zravnala v isvoji čudni staromodni obleki (in gledaila polni r.t\T m pogledom na vhod. Zatrepetale so ji obrvi . . . Nič! . . . Tu-patam se je ustavila na steizi in sklonjena zrla v tla.. Dvakrat sem se hotel približati starki: "Kaj iščete? Ali naj pomagam V Dvagnila se je naglo, okrenila glavo in me pogledala s pol začudenim. pol izprašujočim pogledom kot človek, ki se prebudi iz sanj.. Oddaljila se je kot za^ačena pori čem .prepovedanem. • Tudi jaz sem v zadreg ostal na mestu, nato sem se vrnil na svojo klop. Naenkrat je zaškrtal ipesek pred menoj. Dvignil sem glavo. bila je starka. Začuden sem razširil oči. V njenih očeh sem bral, da mi hoee nekaj povedati, a sva molča l la. kot da iščeva vsebine in začetka svojega pogovora in se bojiva be "Lep kraj je tu. Park poza- Starka me je pogledala globo ko. "Park življenja je to. Vse st poltiiho govorico iz moje mladosti, vidim . Vse. česar tam šo je bilo tedaj, 1110.1 lečko. Takrat jo bi! razbojnik res •azbojnik in se ni sramoval svoje-ra imena in kdor je bil plemenit, ie bil tudi v resnici plemen!it . I . ljubezen je bila v resnici ljube wn in njen pomen s" ni zlorabil . . Poznala sam še tako ljubezen. Ona hiša ob vhodu jo bila last leke kneginje ... — Zdaj so tam lotri p\s*arne. Knegi':nja je bSa lepa. - visoka 7opa. z belim, čisto belli m obratom in temnimi lasmi. Nosila je svilene obleko. Ljubila jo cvetlice. Se ko njenega moža ni bilo več. losila temnordeČo e vet k o. Nikdar rti razjezila. Sta-egli smo ji kot >lroku. Aj, kakšna je bila njena spalnica! Hram ljubezni! Kolikokrat je blaga lepa got-:pa tam jokala. da -so bile mokre svilene za-vese. Kiioz jo bil rodno doma, a kne-Tinja ga je silno ljubila. Bila jo nekofliko plaha pred njim. mala, 'ropotajoča, kot mi služabniki, to-lit radi itega ga je še bolj ljubila. ' VHe popoldneve ga je čakala pml tkivom 'in vezla njegovo ime v !>t . . . Odšel je po daljšem opravku v tuje kraje in ise ni vrnil . . . Ona ga je čakala ! Vsakega diha. lista, pozdrava od njega. Ona je mislila samo nanj. čakala samo nanj. V ta park je hodila 7. menoj, sedela, sprehajala -se, kot da jo mori zla slutnja in gledafla neprestano na vhod. Zaupala mi je ljubezen in trpljenje in v sramoti svoje bolofsti se je ponižala, da mi je bila prijateljica. Pričela sem se tudi jaz bat iza gospoda. Spočetka morda površno, samo iz sočutja. hvaležnosti, da mi izkazuje knegi nja tako milost. Toda pozneje sem se bala zanj v resnici vsaka moja misel je bila misrcSl nanj, da, celo rada sem ga imela, srce mi je trepetalo za njegovo usodo, gledala sem proti vhodu. . . Gospe tega nisem omoniJa, da z njo.vred tt-plm . . . Pozneje sva govorila malo, le spogledavati sva se in vzdi-hnili. Nekoč se je gospe odluščil z zlate zapestnice biser in paded. v pv sek. Iskali siva ga in ga nisva modi najti. In ne vean, kaj, da je kne zinja rekla: "Kadar ga dobiva, s vrne konez". Iskali sva biser z osem hrepenenjem in boieKtjo, ne radi bisera samega . . . Do večera "r drugi dan tretji dan . . . Knegi-•ija je klečala na kolenih in njene bele roke so bile črne. razrezane xl peska. I11 vendar je naslednji dan zopet pokleknila na stezo . . . Na-stopni zopot . . . Otročja se mi 'e zdela, celo smejati se sesm jo vl-lela tistikrat . . Ko sva nekega dne blečali v p<-v(Yt je t roabrazen, moj dečko, zate sem se vrnila semkaj. Toda. moj dečko, jaz sem se vrnila radi lepote ... Tu je lepota ljubezni kneginje in njenega pričakovanja. lepota stotisoČerih pogledov na vhod in iskanja bisera. Lepcfta ne izgine. Ko sem iskala preje biser, sem bila za hip prepri caiia, da knez pride, če najdem bi ser. Ko pogledam proti vhodu, me objame prijetno čuvstvo: "Če se zdaj prikaže.' Kolikokrat se zjo-čem. ko pridem domov . . . Radi lepote igram vlogo kneginje, taka je bila njena ljubezen, moj defčko; dasi mi je srce za vse otopelo, to ljubezen in z njo ta park še ljubim ..." Molčal sem. Starka je vstala, priklonila se mole in odšla počasi, počasi ... Izginila je za ovinkom v senci dreves . . . Zdelo se mi je, da ne pride več nazaj . . . g^HEj" Kreianje pamikov Shipping New* 1t. februarja: Mongolia, Cherbourg in Hamburg. ti. februarja: Aqultania, Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg In Hamburg; Veendam Rotterdam: President Roosevelt, Cherbourg. K februarja: Martha Washington, Trat; Stuttgart Cherbourg ln Bremen. 25. februarja: La Savoie, Havre. M. februarja: Leviathan, Cherbourg; France. Havre; Berengaria, Cherbourg. 5. marca: Clevland, Boulogne In Hamburg; Minnekahda, Cherbourg in Hamburg. 7. marca: Olympic. Cherbourg: Pres. Harding, Cherbourg in Bremen; Conte Verde, Genoa. 10. marca: Bremen, Bremen; America, Cherbourg in Bremen. 12. marca Pittsburgh Cherbourg in Antwerp; Westphalia. Hamburg. 14. marca: Aquitania, Cherbourg; Suffren. Havre; George Washington, Cherbourg ln Bremen; New Amsterdam Boulogne in Rotterdam, 16. marca: De Grasse, Havre. 18. marca: Orduna, Cherbourg in Hamburg. 19. marca: Albert Bill in, Boulogne in Hamburg. 21. marca: Leviathan. Cherbourg; Majestic. Cherbourg; France. Havre; Conte Rosso Genoa. 24. marca: Pres. Wilson. Trst. 25. marca: , Berengaria. Cherbourg. 26. marca: Thuringia, Hamburg. 23. marca: Olympic, Cherbourg; Paris. Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen; Reliance. Cherbourg In Hamburg; Ohio, Cherbourg in Hambjirgt; Veen-dam. Boulogne. 31. marca: Stuttgart. Cherbourg in Bremen. 1. aprila: Mauretanfa, Cherbourg. 2. parila: Deutschland Boulogne In Hamburg. 4. aprila: Homeric. Cherbourg; A scan la. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen. 7. aprila: Resolute, Cherbourg In Hamburg; Republic. Cherbourg in Bremen. 8. aprila: Aquitania, Cherbourg: La. Savoie, Havre. 9. aprila: Zeeland, Cherbourg In Antwerp; Mt.. Clay. Hamburg. 11. aprila: Majestic Cherbourg: Leviatha-j. Cherbourg; Volendam. Boulogne in Rotterdam; Conte Verde. Genoa. 14. aprila: Martha Washr.igton, Trst. 15. aprila: Berengaria, Cherbourg: I>e Grasse, Havre; America. Cherbourg in Bre-mcn. 16. aprila: Cleveland. Boulogne in Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg in Antverp; Columbus Cherbourg in Bremen. 18. aivila: _ Olympic Cherbourg: France. Havre: George Washington, Cherbourg in Bremen; Orbita, Cherbourg. 21. aprila: Belgenland, Cherbourg in Antwerp. 22. aprila: Mauretani£, Cherbourg: Suffren, Havre. 25. t^prilfa: Taris, Havre; Homeric. Cherbourg; Orduna Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen. 28. apr'rla: Lapland Cherbourg In Antwerp: Luetzow. Bremen. 29. aprila: Aquitania, Cherbourg." 30. parila: Ohio, Cherbourg in Hamburg; Albert Ballin, Boulogne ln Hamburg. 2. maja: Majestic, Cherbourg; Leviathan. Cherbourg. 16. maja: Paris, Havre. — S tem parnikom bo sprerr.ljal potnike uradnik tvroke Frank Sakser State Bank. Arheološka najdba na Bolgai-skem. Pri Vučikrinu v bližini Plevne so našli dragocene arheloške o-stanke. Doslej so izkopali 11 starih vaz iz zlata ki tehtajo 12 k?. Vaze so se uorabljale pri verskih obrodili in so okrašene -z orijental-skinti okraski. Izkopnine so oddali v narodni muzej, da jih preiščejo strokovnjaki. Kje se nahajata FRANK RUl'-NIK in JERNEJ MIHEVC, doma iz vasi Ziberše, fara Gorenji liogaitec. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi naznani, afli naj se pa sama javita. Anton Rupnik, 104 Lincoln St., Iron-wood, Mich. ANTHONY BIRK hišni ar sobni sukar in dekohatob Prevzamem vsako t to strike ipiflijufu dele. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. 359 Grove Street Bidgewood, Brooklyn, N. Y. Telephone: Jefferson 6253 LORENZ «42 Penn Ave., ~ PITTSBURGH, PA. CDINI tLOVCNlKO OOVORKČI ZDRAVNIK iPECIJALIST M0&K1{4 SOLCZNI. M*J« (trtkt jm sdravljenj« akutnih In kranlCnili Mol mm 1. 4m mri t« zdravim nad 25 lat ter Imam akuinja v vnk baleanh* 1» fcw snam alavaMko, aata vas maram popolnoma ruumat] «ua belaznl, da vm axdravim In vm«m moS Im sdravj*. mm < erldobll poaabno akuinjo pri ozdravljanju molkih balaznL Zate ee aopelnoma zanesti na mana, maja akrto pa law da vaa ntilami vlm. Na adlaiajta, ampak prfdita ftimpraja. laz ozdravim zastrupljeno kri. mazulja ln Usa pa Tsissn. Pilsaill v brvm, t padanja las, bolaeins v kosteh, stara rana. aalatoalss*. itvCna In hataanl v mm-nurju, tsdicah, j strah, tslodeu, rmanica, ravmatlzam, katar, zlate tHa,i Uradna ara: V ponsdeUok. sredo in pstak od S. do > ▼ tank. Cstrtsk te sobota od t. *tHw «o t. mkr v pnuaOfk od U. dopoldne do S. Ameriške ladje Vi lahko iwtujete v >;taro domovino ter se vrnete tekom enega leta preko Kills Islaniln, ako si pre-skrbite dttvoljeuje za povratek. 1'oizvejte za vse pre«lnosti pltvle potovanja na ameriških vladnih parnikih. Imajo ciste, udobne kabine za 2. 4 in 8 oseb. I zborna in raznolika hrana, prijazna postrežba, veliki krovi, koncerti ter vsako-■vrstne udobnosti in prijetnosti. Uredite da brnlo dospeli vasi sorodniki v Ameriko na auier. vladnih parnikih United States Lines. Vprašajte lokalnega agenta aH pa UNITED STATES LINES 45 Broadway. New York City Managing Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARD Iščem svojejra soseda FRANK KLEMENCA.