r
X
i
Največji tlorenaki dnevnik v Združenih državah
Vetja z* rte leto ... $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
The largest Slovenian Daily in the United States.
listislovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: CHelsea 3—3878
1
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
Issued every day except Sundays a and legal Holidays. 76.000
NO. 218. — ŠTEV. 218.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 17, 1931. — ČETRTEK, 17. SEPTEMRA 1931
VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXTX.
ANGLEŠKI MORNARJI PROTI SKRČENJU PLAČ
ČLANI ANGLEŠKE MORNARICE SO ODPOVEDALI POVELJNIKOM ZVESTOBO IN POKORŠČINO
Mornarji so začeli sklicevati zborovanja, na katerih so protestirali proti skrčenju plač. — Vlada je naročila prvemu lordu admiralitete, naj sestavi natančno poročilo. — Na sestankih so peli mornarji komunistično himno. — Ko jim je admirali teta obljubila, da bo odpravila vzroke nezadovoljstva, so se vrnili na delo.
LONDON, Anglija, 16. septembra. — V škotskem pristanišču Invergordon počiva šestnajst bojnih ladij angleškega atlantskega brodovja. Med njimi sta dve skoro največji križarki na svetu, "Hood" in 'Nelson *. Uradniki si na vse načine prizadevajo pomiriti razburjenje, ki je nastalo vsled skrčenja plač navadnim mornarjem.
Rear-admiral R. M. Colvin, štabni načelnik at* lanskega brodovja, je danes pred admiralskim svetom opisal podrobnosti položaja. Izjavil je, da se mornarji nočejo več pokoriti poveljem, da sklicujejo zborovanja in protestirajo proti skrčenju plač ki jih je odredila vlada, da spravi svoj program v av-notežje.
Na ladjah počiva vse delo. Mornarji čakajo odloka admiralitete.
Med tem časom se je začel baviti s položajim kabinet Ramsaya MacDonalda, ki je odredil skrčenje plač. Prvemu lordu admiralitete Sir A. Chamber-lainu je bilo naročeno, naj sestavi izčrpno poročilo o tej zadevi.
Kot poroča Ev*ing News, se je nezadovoljstvo po javilo že prejšnji teden, ko so bili odrejeni manevri v Severnem morju.
Ko so dobili mornarji naročilo, naj dvignejo sidra, se ni nihče pritaknil dela, ampak so vsi začeli nazdravljati kralju. S tem so hoteli pokazati, da njihov prostest ni naperjen proti kroni, pač pa proti ministrom, ker jim hočejo skrčiti pače.
Javnost je izvedela za nezadovoljstvo v morna-ci, ko je admiraliteta izjavila, da so manevri preklicani ter je uvedena natančna preiskava. Kurjači so zapustili svoja mesta ob kotlih, in prvič v zgodovini angleške monarhije, niso bile angleške bojne ladje zmožne odpluti na trenutno povelje.
Dasi admiraliteta vztajno molči, ni zaenkrat še nobenega govora o kaki pravi vstaji. Na obrežju in na bojnih ladjah se vrše demonstracije, in mornarji nočejo delati.
Po kantinah v Invergordonu so se vršila velika zborovanja mornarjev. Sempatam je bilo celo slišati komunistično himno.
m
LONDON, Anglija, 16. septembra. — Najbrž se bo še tekom tega tedna izvedelo, kdaj bo raz-puščen parlament in kdaj bodo razpisane nove volitve.
Po vsej Angliji debatirajo o besedah, katere je izgovoril državni zakladničar Philip Snowden, ko je bila zaključena debata z ozirom na proračun.
O članih delavske stranke se je izrazil: — Po preteku nekaj tednov jih prostor, ki jih zdaj pozna, ne bo več poznal. Najbrž si noben član ne želi tako iskreno novih volitev kot si jih želim jaz.
Bivši kancelar Winston Churchill j e napadel Ameriko in Francijo, češ, da sta si nagromadili dve tretjini svetovnega zlata, ter da sta vsledtega povzročili sedanje cene.
Poslanska zbornica je odobrila resolucijo, ki povišuje dohodninski davek za petindvajset odstotkov.
Ameriška letalca
TEŽAK PROBLEM BODOČNOSTI
Tudi ko bo sedanje depresije konec, bo v Zdr. državah stalno nad tri milijone delavcev brez dela.
WASHINGTON, D. C. 16. septembra. — Edward MacGrady, pravni zastopnik Ameriške Delavske Federacije. je rekel, da bo v Združenih državah nud tri milijone delavcev brez dela tudi tedaj, ko bo odpravljena sedanja depresiji.
MacGrady pravi, da je celo v normalnih časih najmanj poldrugi milijon delavcev brez dela.
Vsled izboljšanja strojev je v zadnjih petih letih izgubilo devetsto-tisoč mož dela po raznih tovarnah. Na farmah so izpodrinili stroji osemstostisoč delavcev.
MacGrady priporoča sledečo od-pomoč:
— Uvesti je treba petdnevni delovni teden in šesturni delavnik; plače je treba ohraniti na sedanji višini, da bodo zamogli ljudje pokupiti ono, kar producirajo stroji; noben otrok ne sme biti zaposlen v industrji
PORTUGALSKA PRED NOVIMI H0MAT1JAM1
V glavno mesto so bile pozvane velike množine vojaštva. — Telefonska zveza z Oportom prekinjena.
LIZBONA, Portugalska, 16. sept. Neobičajne vojaške odredbe so zadosten dokaz, da se je začela portugalska vlada bati nove revolucije.
Kabinet je včeraj vso noč zboroval. iz raznih mest so bile pozvane sem velike množine kavalerije, do-čim je artilerija zastražila vse važne strategične točke.
Telefonska zveza med Lizbono in Oportom je prekinjena.
Tako m zadnjega revolucij onarne-na gibanja, ki je izbruhnilo prej-an?i mesec v Lizboni, je bilo usmr-čenih dvajset oseb. Nad sto oseb je bilo več ali manj težko ranjenih.
Meseca maja se je posrečilo vladi zatreti vstajo m otoku Madeiri. Vtaja se je razširila tudi po Azor-skem otočju in po portugalskem delu Afrike.
ŽENA SOKRIVA PRI UMORU SVOJEGA MOŽA
Ziegler j e bil ustreljen na potu domov. — Izdihnil je v naročju svoje žene. — Žena priznala sokrivdo pri umoru.
PARK RIDGE, N. J., 16. septembra. — Ko se je Otto Ziegler, premožen izdelovalec svilenih oblek, vrnil iz tovarne d^mov, je bil ustreljen iz zasede. Njegova žena ga je pričakovala na pragu. Ziegler o-mahnječih korakov dospe do hiše, pade ženi, ki mu je hitela na pomoč, v naročje in umrje.
Podliclja je takej pričela s poizvedbo. Zieglerjeva žena, Olga, je priznala, da je njenega moža ustrelil George F/anard, ki je bil zaposlen v Zieglerjevi tovarni.
Flanard je imel ljubico, Mrs. Ruth Prudon, s katero se je Ziegler dogovoril, da napravita izlet v Cana-do. Zra to je Zieglerjeva žena izvedela in poklicala Flanirda v svoje stanovanje, da se dogovorita, kako bi preprečila Zieglerjevo potovanje in lepe Ruth v Oanado. Dogovorila I sta se, da naznanita Ziegierja prii policiji in ga pustita aretirati, me-1 sto tega pa je Flanrard Ziegierja ustrelil.
130 BOLNIH NA TIFISU V BLAZN1C1
CLEVELAND, O., 16. septembra. 130 blaznih v državnem zavodu za bkazne je obolelo za tifusom. 6 jih je po kratki bolezni umrlo, med temo trije moški in tri ženske.
Ta epidemija je zelo hude narave tifusa. Vročina naglo naraste in v največ slučajih do 100 stopinj F.
Vzrok bolezni še ni dognan. Analiza vode in mleka je dognala da je oboje 'čisto in zdravo.
"IZDAJA JE ONEMOGOČILA REVOLUCIJO
Sin beimwel&rskega voditelja je izjavil, da je nekdo izdal vladi vse načrte zarotnikov.
DUNAJ, Avstrij-a, 16. septembra. Odvetnik dr. Walter Pfriemer, voditelj nedeljske "revolucije", ki je nameravala odstaviti sedanjo avstrijsko vlado, pa se je temeljito izjalovila, je dospel sinoči v Jugoslavijo ter se odpeljal naprej proti Italiji. Seboj je odpeljal ženo in hčerko.
Par ur za njim je pribežal v Jugoslavijo dvaindvajsetletni sin, ki je rekel nekemu časniškemu poročevalcu, da je biLa 'revolucija** d^bro zasnovana, da je pa moral nekdo izdati vladi vse načrte.
Heimwehrovci, ki imajo po deželi veliko zaslombo, so nameravali cb-koliti Dunaj, in ga. če bi ne bilo drug luže, tudi izstradati. To bi se zgodilo seveda le v slisl-aju, če bi se ne hotela vlada prostovoljno udati.
Vojaški strokovnjak Heimwehra je bil baron Prankh, ki je do zadnjega trenutka upal, da se bo domačim brambovcem pridružilo tudi zvezno vojaštvo. V svojih pričakovanjih se je pa temeljito zmotiL
— Drugače ni moglo biti. — je rekel mladi Pfriemer, — kot da smo bili nesramno izdani.
M0YLE IN ALLEN STA NA SOVJETSKEM PARN1KU "BURIAT"
SEATTLE, Wash., 16. septembra. — S sovjetskega parnika "Buriat" je dospelo danes sem po raznih ovinkih brezžično poročilo, da sta pristala ameriška, letalca Don Moyle in Cecil Allen na poletu z Japonskega v Ameriko na nekem otoku v bliži ni Kamčatke.
ORKAN PRETI VERA CRUZU
MEXICO CITY, Mehika. 16. sept.; Velik orkan s Karibejskega morja bo še danes dospel od države Vera Cruz.
Iz mesta Vera Cruz poročajo, da je pričelo močno deževati, in da piha precej močan veter. Prebivalstvo se je pripravilo za vsak slučaj.
SCOPES SE JE VRNIL
DAYTON, Term., 16. septembra. -John T. Scopes, mladi profesor, ki je bil leta 1925 pred tukajšnjim sodiščem, da «se je pregrešil proti evolucijski postavi, s9 je zopet vrnil v mesto po šestih letih.
Po tej obravnavi, pri kateri so bili navzoči tako odlični zagovorniki kot William Jenings Bryan (kot cb toži tel j) in Clarence Dar row (zagovornik), je bil nameščen v državnem uradu za rudnike v New Mexico.
Scopes noče govoriti o evoluciji, tem veli je obiskal svoje prijatelje.
SWIFT BO ZNIŽAL PLACE
CHICAGO. 111., 16. septembra. — Swift & Co. bo v nekaj dneh znatno znižala plače svojim uradnikom in uslužbencem, razun onim, ki že sedaj dcfbivajo $15 ali manj tedenske plače.
GANDHI IN ANGL. LAB0RIT1
Gandhijev cilj je popolna neodvisnost Indije. Z Anglijo ne bo sklepal nikakih kompromisov.
LONDON, Anglija. 16 septembra. Delavski člani poslanske zbornice so povabili indijskega nacionalističnega voditelja ira sestanek.
Pri tej priliki je ponovil Gandhi, da bo Indija vztrajala pri svoji zahtevi tglede neodvisnosti ter da ne i bo sklepala z Anglijo nobenih kom-' promisov.
| Pripravljalni odbor za angleško-indijsko konferenco je bil danes po-i zvan, naj zavzame stališče, da mo-Irajo bitd tudi najnižji davkoplače-1 valci Indije zastopani v zakonodaji nameravane indijske zvezne države.	*
Gandhijev prijatelj Iyengar je dejal:
— Indijci, ki ne bodo zastopani, ne bodo plačevali davkov.
Na sestanek laboritov je prišel Gandhi v spremstvu svoje učenke Madeline Slade. Videti je bil zelo izmučen.
INVERGORDON, Škotska, 16. septembra. — Angleško atlantsko brodovje je danes na povelje admiralitete odplulo v domača pristanišča.
Kot se čuje, so se mornarji, ki so protestirali proti skrčenju plač in so bili odpovedali nepokorščino, zopet vrnili na delo.
Admiraliteta jim je obljubila, da bo čimprej mogoče odpravila vzroke njihovega nezdovoljstva.
ANGLEŠKI MORNARJI
V MESTU BELIZE
BELIZE, Angleški Honduras. 16. septembra. — Opustošeno mesto Belize in okolico bo zasedlo danes vojaštvo, ki se je izkrcalo z dveh angleških bojnih ladij. Dosedaj so vzdrževali red domači žandarji in ameriški mornariški vojaki.
Prva naloga oblasti bo, filtrirati vso pitno vodo, da se prepreči širjenje nalezljivih bolezni, predvsem kolere.
Sedaj se nahaj-ata letalca zdrava in zadovoljna na pamiku "Buriat" ter potujeta proti domu. Letalca so že vsi smatrali za. izgubljena ker ni bilo toliko časa o njima nobenega glasu. Ako bi srečno poletela z Japonskega v Združene države, bi dobila petinsedemdeset tisoč dolarjev nagrade.
Prvotnim poročilom, da sta se rešila, niso posveOali prevelike važnosti, dočim je brzojavka z "Buria-ta" odpravila vse dvome.
Obrežna straža si je brezuspešno prizadevala stopiti v zvezo s pa mikom *\BurLat~, ki v Lloydivem ladijskem seznamu sploh ni. naveden.
Po mnenju poveljnika obrežne straže H. D. Hinskleya. sta zašla letalca v meglo in sta se morala izkrcati na kakem malem otočku v bližini polotoka Kamčatke.
Parniku "Buriat •* je m j brž zmanjkalo vode, pa je pristal pri o-toku. Nemara sta pa letalca tudi z dimom oziroma z ognjem daja>a znamenja.
Moyle in Allen sta se dvignila dne j 8. septembra pri Sabiširo na Ja- J ponskem. Uro pozneje ju je opazilo j vojaštva nekega parnika, dočim izza onega časa ni bilo o njima nobenega sledu.
Če bo Moyle srelno dospel v Zdr. države, bo moral odsedeti še trideset dni v ječi, ker je vozil mececa julija avtomobil v plj-anem stanju.
POSOJILO RADIO CITY
J. D. Rockefeller, ml., gradi na 12 akrov obsežnem zemljišču med 5. in 6. Ave v New Yorku velikansko skupino nebotičnikov pod imenom Radio City.
Na strehali posameauh poslopij in med poslopji bodo viseči vrtovi, s katerimi se le morejo primerjati viseča vrtovi v Babilonu, ki so veljali v sUrem veku za eno izmed sedmih čudes sveta.
V Radio City bedo gledišča in opera ter razni uradi.
Največ je za t-o podjetje prispeval Rockefeller. Metropolitan Insurance Co. pa je posodila na prvi mortgage 65 milijonov dolarjev.
Cela zgradba bo veljala 250 milijonov dolarjev i n bo sredi New Yorka mesto samo zase.
DENAR BREZ LASTNIKA
ALBANY, N. Y., 16. septembra. — Država New York ima za 2 milijona dolarjev vlog od 4000 vlagateljev, ki so nepoznani.
BOJAZEN PRED RUSKIM SLADKORJEM
PARIZ, Francija, 16. septembra. Mednarodni sladkorni svet, ki je Včeraj zaključil svoje zasedanje, je bil najbolj zaposlen z namero Rusije. da bo v letih 1932 in 1933 založila evropske in druge svetovne trge s sladkorjem in ga prodala za vsako ceno. ki jo more dobiti zanj. Iz vrjetnega vira je bilo speroceno. da namerava ruska vlada v teh letih izvoziti na tuja tržišča 700 do 800 tisoč ton sladkorja.
Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
DENARNA NAKAZILA---
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM
1
V JUGOSLAVIJO
Din 500 Din 10M Din 250« Din 3000 Din 5000 Din 10,000
$ 9-35 $ 18.50 $ 45.75 $ 54.60 f 90.50 $180.00
=11
V IT A T,T JO
Ur 100---$ 5.75
Lir 200 ------$11.30
Lir 300 -----$16.80
Lir 500 -------$27.40
Lir 1000 _ $5425
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbini znaša 60 centov za vsako posamezno žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $36.— 70 centov, $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, n $100— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25.
Za izplačilo večjih zneskov kot atoraj navedeno, bodisi v lirah ali dolarjih, dovoljujemo le bolj Se pogoje. Pri velikih lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom spe te f lede načina
Nujna nakazila izvršujemo 90 CABLE LETTER za prMoJMsi |U,
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	Hew York, H, T.
Telephone BArclay T—0180
•» G L A 8 NABODA"

THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A.
owned and Published by
BLOTENIO PCBLUHING CO
U
the corporation and addressee of shore officers: of Manhattan« New York City, N. I.
" QLAI MABODA (Voice ef the Peeple)
Issued iw; Daj Except Sundays and Holidays
m c4o leto velja Ust aa Ameriko
la Kanado S* pol leta _
ta četrt leta
_$6j00
43 J)0
...41.50
Za New York sa celo leto Za pol leta
$7.00 4SA0
Za Inosemstvo sa, celo leto___$7.00
aa pol leta-----------------»3.50
Subscription Yearly $fl.oo.
Adveitlsement on Agreement.
"Olaa Naroda" Uhaja rsakl dan lavsemM nedelj in praznikov.
brsa portiiM In oeebnoeti se ne priobfcujejo. Denar naj se blagovoli potUJ atl po Money Order. Pri spremembi kraja naroftnlkor. io. da se nam tudi prejšnje bivališče Tiernsnl. da hitreje najdemo naslovnika.
wi if NABODA", tis W. XSth Street, New York. N Y.
Telephone: CBelsea 3—3878
PUČ V AVSTRIJI
Državni preobrat oziroma puc, ki so ga skušali izvesti Heimwehrovei v avstrijski republiki, se je popolnoma izjalovil.
Ves svet se smeje ponesrečeni komediji, ki jo je vpri-zoril Hiftierjev prijatelj JStarhemberg.
Ako niso mogli voditelji dobiti kontrole niti nad onimi kraji, v katerih imajo največ pristašev, je jasno, da je Jleimwebr prenehal tvoriti nevarnost za Avstrijo oziroma njeno vladno obliko.
Se bolj komična je pa dostojanstvena resnost, ki se je poslužuje Francija, ko se bavi s «fem ponesrečenim poskusom.
V JVanciji sicer priznavajo, da ni nobenega povoda za -strah, da bi bil sedanji "red" v Avstriji količkaj iz-premenjen, navzlic tbiiiu pa prihajajo na dan predlogi, ki jasno dokazujejo nazadnjaški značaj francoskih mogoč-nikov.
Nedeljska vstaja je dokazala, da "heimwehrovci" nimajo v Avstriji nobene zaslombe, kliub temu so pa začeli govoriti v Franciji o potrebni združitvi Avstrije in Madžarsko pod habsburško monarhijo.
Pravijo, da bi bila s tem odstranjena vsaka nevarnost sovražnih zapleftljajev na Balkanu, kar bi znatno zmanjšalo oboroževanje v Evropi.
Človek pride takoj do zaključka, da so ti nazori napačni. Samo pomisliti mu je treba, v kakšnem nasprotju sta Francija in Italija z ozirom na Balkan.
2 združitvijo Avstrije in Madžarske pod habsburško krono, skuša Frncija utrditi svoj vpliv na Madžarskem ter ga razširiti ffudi nad Avstrijo.
To bi seveda prisililo Italijo k protiodredbam. kar bi pa seveda nasprotje še j>ovečalo. Namesto mirovnih možnosti, bi na Balkanu vse nekaj drugega dosegla.
Z monarhističnim preporodom v Avstriji in Ogrski pa Francija še nekaj drugega namerava. Svoj vpliv bi rada povečala in zmanjšala vpliv Nemčije.
Monarhija, ki bi nastala po milosti Francije in bi bila pod njeno kontrolo, bi It ako j odstranila nevarnost nem-ško-avstrijske zveze.
Ker se pa francoska republika ničesar bolj ne boji kot zveze med Avstrijo in Nemčijo, je začela propagirati idejo avstrijske monarhije.
Francoske želje pa zaenkrat še nimajo dovolj izgleda za uresničitev.
Fašistični puč se je žalostno izjalovil, namesto, da bi pomagal uresničiti francoske imperijalisitične načrte.
NASI LJUDJE PO AMERIKI
V St. Marys bolnici v Milwaukee »e je moral podvreči operaciji na slepiču John Ermenc Jr., sin Mr. in Mrs. John Ermenc, slov. asembiy-man. Operacijo Je srečno prestal, ter so mu stanje te obrača na bolje. V tati bolnici se Je morala podvreči operaciji tudi Mn. Anna Kobe, Tudi Ona Je operacijo srečno prestala te se JI zdravje obrata na bo#e. — istotam se nahaja t boinitti oskrbi rojak Geoaitpe Turk iz West Alllsa.
— V County Sanatoriju pa se nahaja 16-letni stn družine John Re-ponteic. Stanje se mu polagoma vra-tm a* bolje.
— Rojakinja Mrs. Luka Ermenc, Je wm lervt roki dahlia nevarno za-■fcrt^tjenje krvi, ki «e Jo rasrflo fe prvotne praske na pm Se todl ona fte later a
—	V Clevelandu je preminul Anton Štefančič, po domače Bognar. Star Je bil 55 let. Pokojni je bil do ma na Nortranskem,- kjer zapušča mater. V Cleveland^ je »bival 31 let.
—	Preteklo soboto je umrl v Cleveland eden starejših slovenakSi pionirjev v Clevelandu, iftartin Novak. Star je bil Martin 54 tet, doma iz vasi Ponikve, flora TWbnje, in je pričel v Cleveland pred 36 leti. Tam eapufiča soprogo Katarino, hčer Mary, omoženo Bambte, brata Jožefa v Clevelandu In dva brata v stari domovirmi. Ranjki je bolehal dtiri mesece.
Mr. John Turk iz Osceole, Mich., kateri Je pred enim mesecem in pol «*> težko obolel, je prifcl že dobro k sebi.
—	Mike P. MihelcAch iz Tama-racka je padel tako - nesrečno po stopnicah, da se je hudo poškodo-
val m hrbtu in glavi
Dva požara na Vranskem.
31. avgusta proti četrti uri popoldne je divjala na Vranskem velika nevihta. Po zadnjem gromu je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika. Avgusta Jurjevca. Komaj je uboga rodbina prebolela izgubo očeta, je usoda že drugič težko prizadela vrlega posestnika. Gospodarsko poslopje je v hipu objel ogenj in obstojala- je velika nevarnost, <la zanetijo orjaški plameni tudi hišo. Na mesto nesreče so pri-spsli najprej vranski gasilci, ki pa niso mo&li z lastnimi silami ukrotiti plamenov, zato jim je prispelo na pomoč še gasilno društvo iz Prekopa z motorno brizgalno in gasilci iz Kaple. Poslopje je do tal pogorelo. Ogenj je uničil tudi vsa drva, ki so bila pripravljena za zimo, živino pa so mogli še pravočasno rešiti. Škoda je krita z zavarovalnino.
Komaj se je razburjenje po prvem požaru poleglo, že je Ob desetih zvečer zapel rdeči petelin nad kozolcem posestnika Atona Zorka. Ogenj je upepelil kozolec do tal, u-ničii vse hrastove deske, pripravljene za ncvi most, vse seno in fižol. Tudi tu je, hvala bogu, krita škoda z zavarovalnino. Domnevajo, da je bil ogenj podtaknjen ali pa da je nepreviden prenočevalec odvrgel gorečo cigareto. Pri tem požaru so stopil v akcijo gasilci iz Vranskega.
Eden, ki Je zadel v loteriji 10,000 dinarjev".
32-letni .pekovski pomminik Franc Grošek je bil od marca 1. 1. v službi pri Antonu Gabrijelu na Glin-cah. Ker je bil ves raztrgan in zanemarjen, mu je Gabrijel kupil o-bleko in v oktobru suknjo za 1050 Din. Grošek je imel pri mojstru hrano in stanovanje in tedensko plačo 100 Din. Meseca oktobra je začel Grcšek potratno živeti in popivati. Denar je kradel mojstru iz zaklenjene rodne blagajne. Ključ do blagajne si je pustil napraviti pri strojniku -Konradu Habjanu. Že o Božir ču je Gabrijel ugotovil, da mu zmanjkuje denar v blagajni, ni pa mislil, da mu Grošek jemlje denar. Ker je ves Ičas do februarja primanjkoval denar v blagajni, je februarja začel voditi kontno kontrolo in je v prvih desetih dneh o-pazovanja ugotovil, da mu je zmanjkalo iz blagajne 500 Din. Meseca marca je prenesel Gabrijel blagajna, ki jo je poprej vedno imel v spalnici, v kredenci v kuhinjo. Dne 10. marca letos je Gorsek zopet vzel iz blagajne 290 Din. Ob tej zadnji priliki pa je bil razkrinkan in je zbežal od Gabrijela. Vsega skupaj je ukradel od oktobra do 19. marca letos okoli 6000 Din. Denar je lahkomiselno zapravljal 5 popivanjem in ženskami.
Grošek je prišel te dni pred senat trojice in se je zagovarjal, da ni kradel denarja, temveč da mu ga je dala mojstrova žena. "Ona je bila kapo in gospodar, on ni smel nič relSi. Ona ga je komandiraia".
Mojster Gabrijel je izpovedal, da je bil Grošek sprva priden, potem pa je začel hoditi za dekleti. Ko ga Je oblekel, mu je dajal mesto 100 dinarjev manjše zneske, ker mu je odtrgaval od plače radi posojila za obleko.
Dekleta so zaslišane kot priče izpovedale, da je bil Grošek. veiik ka-vaiir. Kupoval jim je obtoke in jih vodil v gostilne. Koso ga spraševale, odkod ima denar, jim je pravil, da je zadel v loteriji 10,000 Din.
Grodek je bii obsojen na eno leto ječe in na 3-letno izgubo častnih državljanskih pravic.
Nesreče.
V splošno bolnico se je prišlo zdravit več ponesrečencev. 30-letnemu delavcu Alojzu Goršetu z Vidov danske ceste 3 je tovariš razmesacil z nožem levo roko.
—	42-letnega delavca v Dravljah Janeza Ješeta je obdelal tovariš z lopato po hrbtu in po glavi.
—	Iz Trzina so prepeljali z rešilnim avtom 45-letnega delavca Jakoba Sitarja, ushižbenega pri inž. Dedeku. Našli so ga močno potolče-nega na cesti pri Trzinu.
Strel v trebuh.
Te dni se je dogodila na Boču pri Selnici ob Dravi težka nesreča. Posestnik Ludovtk Gomilnik se je ob vrnitvi z lova sporekel s svojo ženo in udaril v jezi z nabito puško po tleh. Pri tem se je puška sprožila in Gomilniku je zletel ves naboj šiber v trebuh. Prepeljali so ga Lakcj v tukajšnjo bolnišnico, vendar je njegovo stanje zelo nevarno in ga 'bo teAko ohraniti. Ponesrečeni Gomilnik je star 40 let.
Nesreče na dnevnem redu.
Jesenice so industrijsko mesto in veliko prometno križišče. Nesreč v industriji je vedno dosti, pa tudi prometnih ie manjka.
—	Te dni je zmečkalo palec desne noge tovarniškemu delavcu Kranjske industrijske družbe na Jesenicah Mohorču Antonu iz Gori j. Padel mu je na nogo precej težak predmet.
—	Dalje se je pcoesrečil tudi tovarniški delavec Skomonc Tomaž, katereml je padel 50 kg težak kos mangcuna in m zasekal precejšnjo rano.
—	Tretji ponesrečenec v tovarni Kranjske industrijske družbe pa je delavec Bucek, zaposlen v tovarni na Dobravi. Na nogi mu je prereza -lo in je rana velika 5 cm in precej globoka.
Vse tri omenjene ponesrečence so oddali v bolnico Bratovske skladni-ce na Javorniku.
Pripetili sta se tudi dve nesreči radi "židane volje". Žemra Jože, doma iz Mtevkša pri Gorjah, se je, po njegovih izpovedi, izprehajal po Spodnjfh Gorjah. Bil je nekoliko "dobro razpoložen". Njegovo dobro voljo pa je zagrenil težak kamen, ki mu je priletel od nekod na glavo, ter mu je povzročil težjo rano, dolgo 6 cm in globoko do kosti na čelu.
Tovarniški delavec Pikon Kari iz Koroške Bele se je spri z mesarji. Beseda je dala besedo in govornika Je nagradil Hrovat Petka z Javor-nika precejšnjimi udarci. Pikon čuti bolečine v glavi In križu, okrog oči ima podplutbe.
UmrM in rojeni v prejšnjem
V	avgustu je umrlo v Celju 38 o-seb, in sicer 30 v javni bolnici, 2 v mestu ter v 6 v okoliški ofcfitni. Rojenih je bilo v mestu in v okoliški občini skupaj 48 otrok, poročilo pa se je 14 parov.
Poli na kolodvoru.
Da ne bodo prebivalci Višnje gore po nedolžnem imenovani polžar-ji, je Peček, ki izdeluje vse vrste cementnih izdelkov, sam na svoje stroške izgotovil lep, nad pol metra visok podstavek in na vrhu postavka postavil lepega polža. Te -dni ga bo postavil na kolodvoru v Višnji gori.
Predrzen vlom v tadramu in na Prihovi pri Konjicah.
V	noči od 28. na 29. avgusta se je oglasila večja tolpa tatov okoli 1. ure pD polnoči pri trgovcu Kurniku v Čadramu. Vlomili so v izložebeno okno ter iz njega pobrali vse bLago. Ko so poizkušali prodreti še tudi naprej v trgovino, jih je zaslišal vajenec Kurniia, ki je spal v sosednji sobi, ter začel klicati gospodarja. Ko je ta hotel opreti v tržna vrata, da prežene tatove, je zapazil, da so vrata trdno povedana in se ne dajo odpreti. Istočasno so začeli tudi tatovi streljati s samokresi skozi viomijeno izložbo. Očividec, neki kmečki fant iz bližnje soseščine, ki se je zgotitf] zjutraj odpravljal kosit, pripoveduje, da je videl vso hišo Kurnika obkoljeno od neznanih oseh; po njegovem mnenju jih je bilo kakih osem, ki so bili baš zaposleni okrog izložbe. Ker se mu je ves prizor zdel sumljiv, je začel klicati sosede, toda na njegove klice so začeli vlomilci odgovarjati s streli. Ko je več sosedov prihitelo iz hiš, so aiičeli slediti bežeči vlomilski tolpi, ki pa je izginila v smeri proti Prihovi. Še isto noč so pa vlomili tudi v tamošnje župnišče, kjer so iz pisarne odnesli tamošnjemu župniku Juliju Vajdl 1000 Din denarja in eno štampiljko.
Težka nesreča na letnem telovadi-šču Sokola.
Te dni se je na letnem telovadišču Sokola v Tivoliju težko ponesrečil gojenec sofcolskega prednačkega tečaja Ignacij Vodnika. Zadobil je hude notranje poškodbe in si najbrže nralomil tudi hrbtenico. Ponesrečenca so z rešilnim avtmObik>m prepeljali v bolnico, kjer se do poznega večera ni zavedel. Kje je Vodnik doma in kaj je po poklicu, bolnica ni majla dognati.
CENA DR. KERK0VEGA BERILA
JE ZNIZANA
Angleško-slovensko
(BfQUM BtOTKNI
VSE ONE ROJAKE SlROM ZDRUŽENIH DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM' VLAGATELJEM
Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno.
Vloge obrestujemo po A°/o
Sakser State Bank
v •> COitUKM STREET
NEW YORK. N. T.
Aareeiee ga yrt
KNJIGARNI'GLAS NARODA
m wm h umi Rn M OH7
ZAMOTAN FINANČNI POLO ŽAJ NA MADŽARSKEM
"Esti Kurir" je objavil uvodni članek o madžarskem, finančnem in gospodarskem položaju. List celo pesimistično presoja madžarski finančno bodočnost in opozarja na Avstrijo, ki si je morala pomagati 2 dolgoročnim posojilom. Karolyijeva vlada bo na zasedanju DN zahtevala dolgoročno posojilo. Članek pravi ob koncu: "Kakorkoli merimo svoj položaj, moramo priti do za-klučlca, da ga moramo pred DN v celoti razkriti".
Vrhovni kontrolni urad je sestavil poročilo o državnih, dohodkih in izdatkih v proračunski dobi 1929-30. Po tem poročilu je Bethlenova vlada izdala v tisti dobi 30,024.000 pen-gov brez odobritve parlamenta. Ti izdatki so se nanašali na informacijsko službo, tajno policijo, centralni tiskovni urad, nadzorovanje tujcev itd. Pri natančnem pregledu teh posebnih izdatkov so dognali, da je na pr. neki zaboj stal 51.000 pengov, da so za cigarete ministrskega predsednika izdali 16,000 pengov, za polo na konju 1,210,000. za proslavo praznika sv. Emerika 2 milijona pengov. Med ljudskimi masami je to poro-čilo izzvalo silno senzacijo.
Madžarski listi se v zadnjem času vedno bolj zanimajo za odnoi-aje med Francijo in njenimi zavezniki. Listi sklepajo, da deluje Francija, čim bolj more, za pomiritev med narodi v srednji in vzhcdni Evropi. Francija hoče v tem delu Evrope stvoriti blok, ki bi bil osnova za Panevropo.
"Pesti Naplo" prinaša zanimiv članek, v katerem pravi, da Francija trdovratna nadaljuje svojo politiko za pomiritev. Evrope, člankar navaja francosko-ruska pogajanja, ki trajajo <že tri mesece in ki naj bi se zaključila s sklenitvijo trgovinske pogodoe in pakta o n ena padanju. Na Quay d Orsayu hočejo sple-sti mrežo za vso zahodno Evropo. Osnova vsem načrtom je L-carno.
A1MEE NIMA SREČE
LOS ANGELES, Cal., 16. setpem-bra. — Stara ljubezen je danes prišla na dan kot strašilo za evan^e-listko Aimee McPherson in njenega novega moža Davida L. Hutton.
24 let stara bolniška strežnica, Myrtle H. St. Pierre, je danes vložila tožbo zi 200 tisoč dolarjev odškodnine proti Huttonu, katerega dolži, da je prelomil obljubo, da jo poroči.
PROSTA VOŽNJA NA
POULIČNI ŽELEZNICI
HAVANA, Cuba; 16. septembra. — Prebivalci Havane so imeli danes priložnost voziti se zastonj na pouličnih železnicah. Vozovi so bili ves dan polni in ljudje so se obešali nanje, kjerkoli so mogli, celo na streho so nekateri zlezli. Ceni se, da se je do 6 zvečer prepeljalo okoli 350 tisoč oseb.
Konduktorji in motormani so bili 44 dni na stavki in ko je ibila stavka ko niža na, je železniška družba naznanila, da se prvi dan po končani stavki vsakdo lahko vozi brezplačno.
DRUŠTVA
D NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" m
a«n*tvo, p*čp»Tu Slovenci ▼ v*ši (Mid,
O PETRU, VINU IN O BOGU.
Rojak mi je podal sledečo zgodbico o vinski trti:
Ko stu po svetu potovala Jezus in sv. Peter, je nekega dne sv. Peter našel na poti malo koščico od fca-nabika, in vpraša Jezusa, kaj naj stori ž njo. Jezus mu odgovori j — Spravijo jo v svojo torbo in pa2i na njo.
Ko korakata dalje, zopet zagle-igleda sv. Peter na poti večjo kost, in jo pobere in spozna, da je to kost od medveda. Vpraša zopet Jezusu, kaj naj stori s kostjo? Jezus mu odgovori: Spravi jo v svojo torbo, in pazi nanjo. Komaj pa napravita par korakov, zopet zagleda sv. Peter na poti ležati še večjo kost, in jo zopet pobere in spozna, da je ta kost od osla. In vpraša zopet Jezusa, kaj hoče s to kostjo.
Jezus je bil že sit Petrovega nadlegovanja, in mu reče: — Zveži vse tri kosti skupaj in vtakni jih v zemljo. pa bo že kaj iz njih prišlo.
Čez leto, ko se zopet po isti poti vračata domov, prideta do mesta, kjer je sv. Peter vtaknil v zemljo kosti. Tam je zraslo lepo, zeleno gr-mičje z lepim vise:im sadom.
Sv. Peter ves začuden gltda to novo lepo okrašeno rastlino in vpraša Jezusa, kaj to pomeni, in kako naj bi se imenovala ta prekrasna rastlina?
Jezus se mu nasmeje in z veselim glasom erče:
—	Vidiš, Peter, to je vinska trta, in sad nje je grozd iz katerega bodo ljudje stiskali pijačo, ki se bo imenovala vino. Sv. Peter ves začuden in radoveden vpraša Jezusa, kako more biti to užitno, ko je prišlo iz kanarčkove, medvedove in oslovske kosti, in kakšne posledice bo imela ta pijaJia?
Jezus se mu nesmehne, in mu pojasni sledeče: — Ta pijača, kot sem ti že rekel, se imenuje vino, in kdor ga bo primerno zavžil, bo dobil lastnost kanarčkove koščice in bo pel kot kanarček. Ako ga bo pa še nadalje srkal in pil, bD pričela delovati medvedja kost. da bo postal močan, da bi cel svet premaknil, samo če bi se imel kam opreti. Ako mu pa še ne bo zadostovalo, in bo še nadalje srkal žlahtno kapljico, bo pa nastopila moj oslovske kosti, in valjal se bo po tleh kot osel.
—	Sedaj me o tem več ne vprašuj, ampak ti povem, d-a boš ti prvi, ki bode okusil te lastnosti.
In res, pri zadnji večerji, je bil Peter tudi najveselejši. Na gori, ko so prišli sovražniki, je potegnil meč in začel sekati in mlatiti po njih. Kasneje je onemogel pri ognju i nzatajil svojega gospodarja.
Od takrat dalje se širi po svetu ta vinska lastnost. Lahko rečem, da ga ni slovenskega rojaka, ki ne bi bil prepričan o resničnosti te zgodbice!
Tako zgodbo o vinu oziroma vinski trti mi je poslal dragi rojak. Prilik, zgodb in pesmi o vinu ima naš narod skoro toliko kot o ljubezni.
Sedanji čas je res najbolj pripraven, da se z godbami tolažimo, kajti staro je že večinoma pošlo, novo se pa vozi v karah iz daljne Oali-fornije.	,
Prijatelj Frank me je povabil na Hrib na pokušnjo domačega pridelka. Osem dolgih let se je mučil, da ga je toliko pridelal, da gu bo za pokušnjo, in da ga bo nemara še kaka steklenica za kako svečano priliko ostala.
Toda vsako leto bo bolje, vsako leto ga bo več.
Še par let pa bo pokaeal tri ali štiri trebušaste sode v kleti in rekel ponosno: — Toliko smo ga pa letos pridelali, oziroma toliko ga nam je Bog dal.
V splošnem naš narod j ako rad spravlja vino z Bogom v zvezo. Če Je vino kislo, pravijo naši ljudje, da ga je Bog dal. Če <je sladko in ga je dosti, pozabijo na Boga ln pravijo, da 30 ga sami pridelali.
Kot sem že nekoč omenil, se je bil neki rojak povzpel do nenavadne trditve, namreč, da je vino bolje ko Bog.
— Če ti Bog pamet vzame — Je dejal, ti je (nikdar več ae vrne. Če ti pa vino pamet vzame, ae prespiš, pa si naslednjega dne zdrav, čil, krepak in zopet pameten.
GLAS NARODA
NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 17, 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY in 17. S. A.
L. P. BALJE:
POGODBA ZA HOLLYWOOD
Na vožnji z Bremerhavna v Helgoland sem se se2nanil z ljubko mladenko, ki me je mnogo bolj : ammala kakor morje. Že med vožnjo so se zbirali na nebu oblaici, in ko smo na Helgulandu stopili iz ladje na trdna tla, je nastala nevihta. Morali smo se zateči v restavracijo. Sedli smo za mizo, in ko je vsak izmed naročil prigrizek, nisem hotel zamuditi prilike in sem se ji predstavil.
—	Mene gotovo že po:nate, — je dejala in se namuznila.
—	Poznam? — sem se začudil.
—	Oprostite, mislila sem. da je moj obraz ka«cor tudi ime splošno znano pri vas — mogoče se motim. Pišem se Lund. Lia Lun d.
Napenjal sem rpomin — a nisem le mogel domisliti tega imena.
-— Po poklicu sem filmska igralka. — je nadaljevala ona. — Pred t«.dnom dni sem podpisala filmsko pogodbo za Hollywood. Jutri odpotujem v Ameriko.
Začuden rem jo gledal. Tako imenitna zvezdnica — pa da je ne po-:nain! Da, niti po imenu mi ni znana Začel sem jecljati, da bi se o-pravi čil.
O, jaz sem pa čisto vesela, da me- še ne poznate, — je hitela ona.
Saj niste e'dini meški te vrste. Precej jih je, ki jih film ne zanima. In slednjič naj vam povem: lahko ste zadovoljni, da ne hodite v kino. Veste, biti slaven je strašna rt?. Ah. človek se komaj iznebl sitnih muh. ki mu sledijo kakor sen-
ca. Komaj sem se jih otresla za danes.
Natakar je prinesel naročeno. Zatopila sva se bila v pogovor, tako globoko, da sva po prigrizku naro-šlla še kosilo. Mene je pretreslo to, kar sem slišal iz njenih ust. Kakšno i/nenaden je, sedeti za eno mizo s svetovno filmsko zvezdnico! In slišati iz njenih ust, da sem ji.... nu recimo všeč....
Lia je kazala, da ji film ni škodoval. Poznala ni blaziranosti ne predrznosti. Kakor otrok je uživala vse, kar je mogla dobiti na Helgolandu. Na promenadi so vse oči gledale samo za njo.
Med prijetnimi pomenki na iz-prehodu sva skoro pozabila, koliko je ura, ki je kazala že šest. Morala sva se podvizati, da sva dosegla še zadnjo ladjo za Bremerhaven. Kakor da se poznava že deset let. sva I šla k blagajni in se vkrcala.
V	Bremerhavnu me je spremila na vlak. Ko sem moral vstopiti, se mi j s izvil \z prsi vzdih:
— Na svidenje, Lia.
V	tistem trenutku sem začutil, kako sta se dve roki ovili mojega vratu. Njene ustne so se srečale in ujele z mojimi. Za trenutek.... Potem je izginila.
Pripeljal sem se na cilj in taval po ulicah, ves zamišljen v doživljaj minulega dneva. Neka temna sila me je gnala v kinematograf.
Ko sem vstopil, je bilo temno. Kmalu se je prižgala luč, in ko sem
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
V premeru meri globus 6 inčer. — visok je 10 lndev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI je. KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2.
50
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GltAfl NARODA", OZIROMA SE NAROCE,
OA DOBE ZA —
NARODA"
stal tam na prehodu iz ene vrste v drugo, je pristopila k meni ženska, ki je obiskovalcem kina dodeljevala sedeže.
—	Želite spored? — me je vprašala.
Pogledal em ji v oči in obraz se mi je podaljšal.
—	Lia! Ti tukaj? — sem zajec-Ijal.
Ona pa je odvrnila:
—	Oprostite gospod, jaz nisem Lia, Luiza sem.... Pri tem je spremenila barvo.
—	Kakopak, — sem rekel. Zamenjal sem vas. In sem plačal program. Ko sem spustil novec v njeno roko, sem čutil, da se trese.
Pozneje mi je bilo zelo, zelo žal, da sem šel v kino. Razdrl mi je ilu-rijo. Iluzijo male prodajalke sporedov, ki vodi ljudi na sedeže, pri tem pa pustolovi kadar je prosta, in pripoveduje naivnim moškim, da ima pogodbo za Hollywood.
MINISTER BREZ HLAČ
Angleški list "Morningpost" pripoveduje !
— Neki miinster je bil odšel s svojim uradnim tovarišem na deželo na izlet. Ko pa je njegov dopust potekel, se je odpravil peš na pot do bližnje železniške postaje. Bilo je lepo popoldne, ko se je gospod minister pojavil na kolodvoru. Prišel pa je na kolodvor skoraj za uro prezgodaj. Ker ni hotel čakati v čakalnici, je odšel na bližnji travnik, kjer s? je vlegel v travo in zaspal. Žvižg bližajoče se lokomotive pa ga je prebudil in baš v zadnjem hipu je še mogel skočiti na vlak. Komaj pa se je vsedel, je začutil po nogah, neko čudno goma-zanje: pogledal je in videl, da ima polne hlače mravljincev, ki se jih je bila nabral med lego na travniku. Mož pa ni prav nič pomišljal, kako bi se rešil mravljinčje nadlege, ampak je kar naglo slekel hlače in jih začel stepati in stresati skozi okno. Nesreča pa je hotela da so mu hlače padle iz rok, vlak pa je drvel naprej — minister je bil naenkrat brez hlač! Na naslednji postaji se je minister postavil k vratom svojega vagona, da prepreči vstop drugim potnikom in da pojasni postajenačelniku svoj čudni položaj. Postajenačelnik pa se je samo smejal in dal znak, naj vlak pelje dalje. Na zadnji postaji pred Londonom pa se je ministru le posrečilo pojasniti tamkajšnjemu po-stajenačelniku svoj položaj in mož je brzojavil v London: "Primite nevarnega norca v prvem razredu! Spoznali ga boste po tem, da je brez hlač in da trdi, da je angleški minister.
DOMAČA ZDRAVILA
V	žalost Imam jedilne diftave,
Knajpovo Ječmenovo kavo In Import Ira nil zdravila, katera prljiorofa
mFgr. Knajp v knjigi —
DOMAČI ZDRAVNIK
PUlt« po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlin« ta kaj ae rabi.
V	ceniku boste naSlI Be mnogo drugih koristnih stvari.
MATH. PEZDIR
Box 772. City Hall Sta.
New York, N. Y.
S

NAŠA USODA JE HUJŠA OD SMRTI!'
Pred kakšnimi osemnajstimi me- j sedež GPU, (sovjetske politične poseči so zadeli finski graničarji, killicije) in rdeči vojaki stražijo nad so patruljirali po neskončnih, za- jetniki.
Jetnik na teh strašnih otokih ne živi povprečno del j nego tri leta. Vsem je usojena počasna smrt. Le-gar in druge bolezni so zanje prava milost božja, ker jih spravijo vsaj hitreje v grob.
sneženih močvarah in gozdovih Karelije, na skupino mož, ki so bili vsi razcapani, napol zmrznjeni in komaj zmožni gibanja. Bolj so sli-čili strahovom nego ljudem. Bili so begunci s Solovjeckih otokov. Ko so zvedeli, da stoje že na finskih tleh, s se nekateri med njimi onesvestili. Graničarji so jih povedli do bližnjega sela Martukule, kjer so izpovedali, da so bili radi svojega političnega delovanja od sovjetskih oblasti obsojeni in deportirani na Solovjecke oteke, pa jim je u-spelo pobegniti. Dva tedna so po-t vali po zaledeneli pustinji Karelije, preživljali so se s posušenimi jagodami. Še vedno so bili pod vtisom grozot, ki sc jih doživljali v solovjeekem peklu, in so prosili linske oblasti, naj jih puste živeti tu.
—	Ubijte nas, če hočete, — so vzkliknili ops-tovano, — a ne pošljite nas tja nazaj, kjer nas čaka hujša usoda od smrti.
Solovjecki otoki ali Solovki ležijo v Belem morju na skrajnem severu ruske dežele. To depotracijsko ozemlje je nekaj sličnega kakor Francoska Guayana, samo neprimerno grozovitejše. To je po vsej priliki največja kaznilnica na svetu in pred brezprimerno trdoto njene uprave trepeče vsa Rusija.
—	Iz groba ne vstaneš več, s So-lovkov se več ne povrneš, — pravi rusko ljudstvo.
Še pred nedavnim je bilo skoro nemogoče dobiti kakšno zanesljivo informacijo o tej kazenski koloniji. Svjetski tisk je ne omenja sko- ' raj nikoli, tujih turistov pa ne va- 1 bijo tja na ogled.	'
Le poredkoma je dospelo v svet kakšno kratko poročilo o trpi len ju ki ga prestajajo jetniki na teh otokih. Tako so našli včasih na drevesnih deblih, ki so jih Sovjeti prodali inozemstvu, napise te in podobne vsebine:
—	Rešite nas! Kaznjeni na So-lovkih smo živi zakopani!
NI HOTEL V ŠOLO IN
SE JE USTRELIL
EXETER. N. H., 16. septembra. — Dve mlajši sestri ste ,poklicali brata Raipha Wiggin, starega 14 let, da pre naglo v šolo, sicer bo zamudil "Danes ne grem", — jima odvrne. Nato se začuje strel in sestri najdete brata s prestreljeno glavo. Sta-riši, so bik ob istem času na delu.
Kot zatrjuje otrokov oče, je bil Ralph dober učenec.
IZ ZGODOVINE PODMORNIC
EDISON VEDNO SLABŠI
- WEST ORANGE, N. J., 16. sept. Eo-lezen Thomasi A. Edison se vidno slabša. Kot pravi njegov zdravnik dr. Hubert S. Howe, Edison ni več tako trden kot je bil pred enim tednom. Njegova življenska sila dan za dnem peša.
MAČKA REŠILA DEVETIM ŽIVLJENJE
Anglež Kornelij Drebbal je izdelal že leta 1624. čoln, s katerim se je vozil pod vodo na reki Thamesi. Čoln je izdržal pod vodo celi 2 uri in sicer 15 čevljev globoko.
Tudi Denis Popin, ki je bil iznajdbi parnega stroja že zelo blizu, je izdelal leta 1691. povodni čoln. ki ga opisuje v svojem pismu na svojega prijatelja, znamenitega lizika Huyengensa. Čoln je bil podoben sodu, za obnovo zraka pa je napravil Popin poseben ventilator, ki je bil zvezan s cevjo z ozračjem nad vodo. Popin je hotel napraviti čoln, ki bi pod vodo razstreljeval sovražns ladje.
Tudi Anglež Day je izdelal podmornico, ki se je leta 1773. držala pod vodo celih 24 ur. Leto kasneje je izdelal Day novo podmornico, toda pri poskusih ž njo je sam z ladjo vred utonil v* pristanišču v Plymouthu.
Za časa ameriške državljanske vojne pa S3 je leta 1864. posrečilo Amerikancu Davidu Bushnellu izumiti podmornico, s katero je razstrelil neko angleško vojno ladjo.
"Nautilus"' pa se je imenovala tudi podmornica ki jo je napravil le ta 1801. Robert Fulton. Fulton je bil sin irskega delavca, ki se je bil izselil v Ameriko. Robert Fulton se je rodil leta 1765. v Pennsylvaniji Ko je bil star 21 let, se je preselil v London, kjer se je kmalu seznanil s slovečimi tehniki tedanje dobe. Ker pa v 10. letih svojega bva nja na Angleškem ni dosegel posebnih uspehov, se je preselil leta 1796. na Francosko. Tam je vladal
j V Royal Chemical Co., 106 E. 19. I St., New York, je kotel s kemikali-| jami prekipel in strupeni plini sd | se razširili po tovarni. Domača mač- j .takrat revolucionarni "direktorij" ka je pričela na ves gias mijavkati jn temu je Fulton ponudil svoje iz-in čuvaj David C. Katz je opozoril j najdbe v nakup. Francoski mini-na nevarnost, 8 delavcev in jim s < ster za mornarico pa je nakup od-tem, kakor tudi sebi rešil življenje, klonil.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET
NEW YORK« N. T.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vft&k pondeljek do 7. ure zvečer,
PosFoinjmo se vsi brei lajamo te stare in stanovitne domaȫ
OČE BOLAN. MATI
IN HČI MRTVI
PELHAM MANOR, N. Y., 16. sept. Mrs. Constance Harrison, stara 33 let in jena 9-letna hferka Jean ste bili danes zjutraj najdeni mrtvi, na zasilni postelji v kuhinji. Iz petih plinovih cevi je uhajal plin.
Mrs. Harrison je bila žena James R. Harrisona, ki je pisal športne članke za več newyorskih listov. Zadnje dni leži bolan v bolnišnici. Trupli je našel nadzirnik električne kompanij-e, ko je prišel pogledat električno uro.
Dosedanja preiskava še ni dognala, kaj je gnalo Mrs. Harrison do tega dejanja.
VT1H0TAPUANJE TUJCEV
Naselniški komisar Francis A. ONeil je včeraj izdal 8 nsvih obtožnic proti uradnikom v naselniških uradih v New Yorgu, ker so proda-Pred kratkim se je nekoliko mo- ^ Priseljeniška dovoljenja tujcem
DRAGOCENE PREPROGE
Najdražje preproge so staro-ori-jentalske luksuzne preproge. Taka je n. pr. preproga, ki je bila nekdaj last avstrijskega dvera; ta preproga meri skoro 22 kvadratnih metrov cenili pa so njeno vrednost 1. 1910. na 3 milijone zlatih frankov.
Draga je tudi neka starinska per-
žem spet posrečilo, da so pobegnili s Sokolovkcv. Skupino, o kateri govorimo v začetku člana, je vodil neki Finnec po imenu Achonen. Pozneje ji je sledil V. Sivežnikov, bivši častnik rdeče armade, ki so ga poslali na Solovke zaradi "proti-sovjetskih izjav"'. Temu je spet sledil Lotiš A. Grube, ki so ga bili boljševiki p0 krivem obdolžili "kapitalističnega vohunstva". Nedavno tega sta Finska in sovjetska Rusija radi takšnih beguncev izmenjali zelo ostre note.
Solovki niso samo kaznilnica, to je, kakor rečeno celo kaznilniška država. Kamilniške naselbine ali taborišča ne leže samo na otokih, temveč tudi na celini med Kemom in Murmanskom v bližini Arhan-gelska. Predlansko leto je znašalo skupno število jetnikov, mož, žena
za prihod v Združene države.
D? sedaj je obdolženih 25 naselniških uradnikov, ki so se bavili vti-hotapljanjem tuicev.
i Šale Napoleon je kazal nekaj več zanimanja za Fultonove iznajdbe |
in ga je tudi z denarjem podprl. S' . .	....
• ! ♦ zijska preoroga, ki ji travno *'ar-to pomesjo je Fulton izdelal tudi:	^ - & J	J
,	itVT ... „ i „ ; debil"-preproga; ta meri 61 In pol
svojo podmornico "Nautilus , ka-1	K K &	^
: kvadratnega metra, hranijo jo pa tero je začel preizkušat leta 1801. i a ,	„ * „ J / *
_ ,	.___ i na Angleškem v South Kensington
v Le Havre-u. Poskusi so se obne-	.	*
! muzeju. Leta 1893. so jo cenili na
2500 angleških funtov.
i Stare orientalske preproge še
i dandanes visoko cenijo v Evropi In
WASHINGT0N0V GLAVNI STAN POGOREL
WEST CHESTER, Pa., 16. sept. — Stara farmerska hiša, v kateri je imel George Washington s svojim generalnim štabom svoj glavni stan tekem bitke pri Brandywine leta 1777, je danes do tal pogorela.
PETROLEJSKI VRELEC
V PLAMENU
BUFFALO, N. Y., 16. septembra. — Danes se je vnel petrolej ski vrelec in otrok, okroglo 45.000 seb, dva J v Silver Creek in plamen šviga 75 begunca ki sta lani v juliju dosegla ' čevljev visoko. Osem delavcev je

POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem poila naročnina za list, so naproaeni, da jo po mo*
finska tla pa sta zagotavljala, da je bilo takrat že do 300,000 jetnikov na Solovkih.
Teh 300,000 jetnikov spada med prave sužnje moderne dobe, med sužnje države. Oni so v prvi vrsti, ki vršijo prisilno del0 in ki proizvajajo tisto ceneno blago, s katerim preplavlja Rusija inozemski trg. Že pred revolucijo so bili Solovki znamenitost, čeprav v nekem povsem drugačnem smislu. Na največjem izmed otokov se je dvigal namreč velik samostan, do katerega So romali v poletnih mesecih tisoči vernikov iz vse Rusije.
Zima traja na teh otokih povprečno sedem mesecev. Viharji in plavajoče ledene plošče onemogočaj v tem času skoraj vsako zvezo s celino.
Bivši samostan je danes upravni
bilo nevarno ožganih.
ROJEN MORA BITI V ITALIJI
RIM, Italija. 16. septembra. — Otroci Gino Bertini družine iz New Yorka morajo biti v Italiji.
Mrs. Bertini se je pred kratkim zopet vrnila v Rim in je dala življenje hčerkil. Njen mož ki je navaden delavec v New Yorku, zahteva, da so vsi njegovi otroci rojeni v Italiji.
GEOLOGIST NAJDEN
SIOUX OUTLOOK, Ont., 16. sept. Char lesa W. Gordon, profesor im geologist, katerega so pogrešali 29 <tni so iskalci, 'ki so bili poslani za nj-im, našli ob Trout jezeru.
Uprava "G. N."
Nesreča ne počival
Tadi smrt na. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan.
KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO BtOJIE OTROK t
'JM sts is eavaravani ta slučaj boUšmi, naagods ali smrtif Ako ne, tedaj pristopita takoj k bližnjemu društvu Jugoalo-▼anaka KatolMka Jednote. Nafta jednota plačaj« največ bol-niike podpora mod vsemi jugoslovanskimi podpornimi orga-nitaeijami t Ameriki Imovina znala nad $1,100.000.00, flanatva nad 90,000. Nora drnitva as lahko TStanovijo v > 8. BaL Pristopnina prosta.—Brnita "Naaa Doba", glasilo J8KJ. Pifita
sli tako, da je Fulton plul pod vedo več ur. Po padcu Napoleonovem pa je zanimanje za podmornice ponehalo do najnovejše dobe.
GOLJUF, KI NI GOLJUF
Neki Francoz je prav spretno re- , šil vpršanje, kako se da v zastavljalnicah zaslužiti lepe denarje. Mož je namreč kupoval biserne ogrlice, ampak iz ponarejenih biserov, na ovratnice je pa pripenjal zaklopke iz pravega zlata ali pa iz platina in s pristnimi briijanti. Tako "pripravljene " ovratnice je nosil v zastavljalnice, kjer je dobival zanje tudi po 20.000 frankov. Svoje po-lslcvanje je razširil počasi tudi na Špansko in v južno Ameriko. Ko si je na ta na<:in pridobil nekaj milijonov, je odšel v zasluženi pokoj. Ko so pa prišli njjegovi slepariji na sled,-so ga prijeli, a mož je rekel, da <ni nikdar nikjer trdil, da so biseri pristni. Ker se je pokazalo, da je njegova trditev resnična, so g*a izpustili kot "poštenjaka", tako da sedaj Lahko mirno uživa svoje milijone.
i v Ameriki, in jih tudi drago pla-j čujejo. Zato ni čudno, da se dandanes pristna starinska preproga v
! orientu le še težko dobi. V pala-
i
| čah orientalskih vladarjev in bogatašev jh imajo sicer še. ravno tako tudi po mošejah. toda te drago-_ I censti sploh niso na prodaj. Zato se jako moti listi, kdor misli, da bo staknil še kje v Carigradu, v Smirni ali v Kairi kakšno preprogo. ki je bila speta v času od !. 1400. do 1. 17000.
Imenitni in bogati mohamedanci pa znosijo mnogo dragocenih preprog v Meko, kjer krase stene ta-mošnjega mohamedanskega svetišča. Tu so se dali res nekajkrat zapeljati čuvarji svetišča, da so nekaj takih dragih preprog prodali, toda taki slučaji so bili zelo redki.
Določiti vrednost staro-orientalske preproge je silno težko. Tu je treba vedeti, kdaj je bila preproga narejena, poznati je treba njeno kakovost in poznati je treba vzorce. Staro-orientalske preproge, ki so lepo delane, zlasti pa take, ki so bile delane v dobi od 1 1600 do 1650.
WBMHBMBiiMiniwiBtitf tniutWfBiwaitMiwmimHK	iBBiiwgaiiimim MMHfiiinf^fi}^ |^^^f^pffffl^p^^^^flllWl^^^HlMMBH^H^l^l^llBl^tll^l^
5 MfiiitRiinifBiiiisBnmin tiitiaiun u *in isnfnir umnti i inHMturtniitfifliidjQisiniiitBtiiUBisitt^isnSniinsi! ■
imajo velik uspeh
Si

_
• o
NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 17, 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A.
ČAKAM TE!
■OMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za Glas Naroda priredil G. P.
i«niii»iinlllllllimillLIIIIII»IUIIH
J. RIBIČIČ:
iiimmiiiiniiHiiM
17
(Nadaljevanje.}
NA VELIKI PLANINI
Veliki šmaren je padel na soboto, spod Trebušnik: skotil na noge in Pa se je gospod Trebušnik odločil, kako je ^sbežal in splezal čez žično da bo žrtvoval soboto in nedeljo lju- j ograjo, ki je napeta ob grebenih bemu zdravju. Zadnje čase je nam- planine, da. varuje živino prepadov,
Silva izklada iz potne torbice obleko in perilo in stara gospa str-. meč gleda na svileno perilo, obrobljeno z dragocenimi čipkami. In to- ^ iiko steklenic iz najboljšega stekla in posodice s srebrnimi pokrovi, — »a kaj ji je vse to? Klara vsega toga ni imela in vendar je bila kot cvetoče življenje lepa in zdrava!
Vedno in vedno je obe primerjala.
—	Ali Andrej še ne pride? — vpraša boječe in skrbno Silva.
_ O, draga moja, saj ničesar ne vem o njem. Jutri se bo gotovo
Vn mraku pcletneg-a večera sta sedeli na divanu, vsaka zatopljena
v svoje misli.	„	.
Stemnilo se je. Skozi odprto okmo je prihajal sveži večerni zrak.
Žarek luči svetilke pred hišo je obseval Silvin Obraz.
S počasnimi, težkimi udarci je stara stenska ura oznanjala dese-
to uro.
—	Prižgala bom svetilko; saj je že tako temno — potem pa bo
že tudi čas iti v posteljo.	.
Gospa Hammer prižge petrolejko in zapre okno, da ne bi prihajali
v sobo komarji in veše.
_ Ali ti naj še kaj prinesem, Silva? Kako sadje ali malo mleka?
—	Ne, hvala ti, mati, — pravi Silva in z -velikimi očmi, ki so se borile s trudnostjo, je gledala predse.
Nato se na tihi cesti zaslišijo glaisni koraki, ki se vstavijo pred hiio. Zatem zazvoni hišni zvonec prav tiho in previdno. Obe se spogledate, njiju srci naglo bijete.
_ Andrej? — zašepeče Silva s trepeta jočimi ustnicami. Gospa Hammer naglo stopi k oknu, ga odpre in pogleda ven.
—	Mat!, jaz sem! Ne vstraši se! Vrzi mi ključe doli! — zakliče mo-*ki glas. ki razburi Silvino kri, da ji burno polje po žilah. Skozi pokonci in od razburjenja pobledi.
—	Samo za trenutek, sin! — Stara gospa se strese. Ključe zavije v
robec in jih vrže na cesto.
—	Nikar ne povejte, da sem tukaj, — prosi Silva. — An slisite.
Medtem grem v sosednjo sobo.
Nekaj trenutkov nato stoji Andrej Hammer pred svojo materjo. Objame jo in poljubi na ustnice. Njegove oči tavajo nemirno okoli, bled
ln zamišljen.
—	Odkod tako naglo prihajaš, Andrej?
—	Pozneje, mati, za trenutek me pusti. — Sede, toda takoj niglo vstane ter hodi po sobi gori in doli. Roko položi na njegovo ramo in ga prisili, da obstoji.
—	Andrej, — mnogo materine ljubezni in skrbi je tičajo v tej sami besedi. — Kaj imaš v mislih moj sin?
Z roko si potegne po obrazu, nekoliko pomisli, nato pa naglo reče:
—	Mati. nekaj velikega, mogočnega je stopilo v moje življenje, — toda sedaj ti ne morem še povedati.
_ Pred tvojo staro materjo imaš skrivnosti?
Gospa Hammer pogleda proti vratom za katerimi Je stala Silva.
—	Jutri moram zopet odpotovati! Mislil sem, — toda ne, ta misel it prav gotovo bila prepustolovska, pa čudno, z nepremagljivo silo je zopet prišla nad mene, — kajti kje drugje bi mogla biti? Mati, ali je tukaj pri tebi? — Prime njeno roko. — Kaj ne, mati, na razumeš me, dvomiš celo nad mojo pametjo. Ali verjameš, da se še godijo čudeži?
—	Da. moj sin, še se prikazujejo znamenja in dogajajo čudeži'. — edvrne svečano, — samo na to moraš vrjeti trdno in močno, — in zopet pogleda proti vratom sosednje sobe, ki so se lahno odprla — čez prag pride Silva z velikimi, koprnečimi očmi, smehljajočega se pogleda.
Pred njo stoji, nezmožen vsake besede, od nje pogleda mater, od matere k njej! Ne, ni bila samo goljufiva prikazen njegovih čutov! Bila je resnica!
Prijetno osre^ujočo resnico je čutil v svojem grlu, občutil je mehke ustnice na svojih — nato se je zavedei. Z vriskajočim veseljem pritisne Silvo k sebi.
—	Silva, moja ljuba, ti tukaj!?
—	Kje drugje naj bi bila? Pri tvoji dobri mamici sem bila v dobri oskrbi. Ali se ti to zdi čudno?
—	Hvala za to besedo draga, draga moja. Da, nič čudno in vendar nisem mogel razumeti do pred kratkim. Silva, današnji dan, — preneha in pritisne vroč poljub na njene ustnice; globoka guba med njegovimi obrvmi je izdajala, da je mislil na nekaj težkega. Ne£no se pri vije k njemu ter bojazljivo in tiho vpraša:	- 4
—	Ali M videl moje stariše?
—	Da, Silva, ko so opazili, da si izginila. Tvoj oče te je zahteval oc mene, — iskal te je pri meni — jaz pa nisem še ničesar vedel. V župnišču sem hotel počakati tvoje odločitve; prišel je tja v največji razburjenosti, kateri sem pripisal vsa njegova krivična očitanja. Ko-neino ml je moral vrjeti, kajti bil sem ves iz sebe. Nato smo te iskali ves dan. v parku, v Darwiškem jezeru, — pripomni potiho in se strese pri spominu na vse to.
—Ali mojega pisma niso našli?
—	Ne takoj, poleg tega pa si ga tudi dobro skrila.
—	Tudi nisem hotela, da bi ga bili takoj našli. Berta me tedaj ni Izdala.
—	Ali je ona o tem vedela? Rekla pa je, da se ji zdi čudno, da si nenadoma izginila. Rekla je, da ti je še zvečer, ko si se preobleki a, pomagala. nato p«, da je šla spat.
—	Da, Berta mi je zelo vdana. Da, pomagala mi je, — toda povej ml, prej, moji stariši —
Prime Jo za roko in Jo resno pogleda.
—	Ne veš, kaj si storila svojim starišem. Tvoje pismo, ki jim Je povedalo, da — živiš, je bilo za nje vidno olajšanje.
Silva povesi oči.
—	Zakaj pa me tako mučijo?
strastno Jo objame, — imaš samo še mene, Silva, — pravi resno in jo straactno Jo objame, — imaš samo še mene, Silva, — pravi resno in Jo pomenimo pogleda.
—	In tvoja mati. Andrej, — ljubko se mu nasmeje in prime staro gospo za roko. — sklenili sva med seboj že dobro prijateljstvo.
—	Sliva, — prisrčno Jo poljubi, — kako zelo me obdariš s to besedo
—	Ker te ljubim, Andrej! Silva je bila tako zelo napolnjena z romantiko teh ur, da ni mislila na ničesar drugega. Vsled svoje strastne, omamljive ljubezni do Andrej* Je zavrgla vse. Za. Jezo in sovraštvo starišev Ji ni bilo mar, kakor tudi ne nepoenana bodOinowt. Imela Je smisel samo za sedanjost ki vroče poljube svojega ljubljenca.
Z faOotUUm pogledom in akrbdpolniml mislimi pa Je gospa Ham-opazovala od sveta ločeni par.
reč slabo spal in mu je bil zdravnik predpisal izpremembo zraka. Nabaše tedaj nahrbtnik z vsem, kar je pravim turistom treba, ne pozabi tudi zelenke dalmratmca — pa se odpelje na vse zgodaj proti Kamniškim planinam. Do Stranj je šlo vSe gladko in brez truda, zakaj viak je pomagal do Kamnika in avto do Stranj. Ali od tam naprej je bil gospod Trebušnik mnenja, da je njegovo ljubo zdravje več žrtvovalo nego pridobilo. Ko je srečno prisopihal do Sv. Primoža, je bil že tako zbit in betežen, da ga niso spravile v dobro voljo niti freske v cerkvi ki kažejo, kaj vse so naši predniki delali s tem ubogim svetnikom. Razgled je bil lep, ali kaj, ko se ti oči zapirajo od trudnosti. No, po dveh urah počitka se je opomogel in okrep čal s konzervo in kozarcem dalma-tinca. Popoldne si je spet oprtil nahrbtnik in ha j d proti Veliki planini. Vdan v usodo stopa navzgor, se izogiba kravjekov, se spotika ob korenine, se prekrižuje ob stezd, ki pelje po Prelazu mimo prepadu podobne strmine — in sopihajoč in ves rdeč v obraz priroma ob petih na Veliko planino.
— Tak ne morem v kočo! — za-mrmra in sede v travo, da pride spet k sapi in da se nato malo o-krepča. Nahrbtnik mu služi za zglavje in brisača se nasrka njego-
teg-a debeli gospod še danes ne ve. Ostalo mu je v spominu le to, da je obsedel na drugi strani ograje in buljil v bika, ki je tb ograji pihal vanj. KO se je gospod Trebušnik o-pomogel, je vstal in se plazil ob o-graji, da bi po ovinku prišel do svojega nahrbtnika, ali vsaj do koče. Ali bik tega ni dovolil. Spremljal ga je na drugi strani ograje, kamorkoli je šel. Pa še krave so prišle in se pasle ob o(graji. Gospodu Trebuš-niku ni ostalo drugega, nego da čaka mraka in se čreda sama odpravi v staje.
—	Da bi imel vsaj svoj nahrbtnik, — je vzdihnil in milo pogledal n-a prostor, kjer ga je bil pustil. Ali, joj, nove nesreče! V njegov nahrbtnik je z gobcem silila debela svinja.
—	Mrha, stran; — je zavpil gospod Trebušnik in zagnal kamen proti svinji. Ali namestu svinje, je zadel nahrbtnik. Reklo je "plenk" in črna tekočina je pritekla iz nahrbtnika. Svinja je renče začela srkati dobro vince. Ves divji je začel gospod Trebušnik metati kamenje vanjo. Ali se svinja ni zmenila za to. Šele ko se je napil a, se je odzibala proti pastirskim kočam.
Mrak je legel na planino in čreda z bikom je odšla proti stajam. Gospod Trebušnik je z "mahom«" in vega potu, da bi jo lahko ožel kot; "ohom" Preplezal ograjo, zgrabil gobo. Polagoma mu cdleže.	i nah^*btnik in odšel proti planinski
— Malo bom zadremal, nato si | privoščim malico, — si misli in tre-' painice mu zlezejo na oči. Ali zdrami ga prečuden ropot. Kakor da bi se gnala tropa divjih jezdecev preko planine. Presenečen se skloni in po- , gleda. Toliko, da mu kri ne zastane v žilah." Preko pašnika dirja veli-) Dobil je samo odejo, ker so bili v kanski bik naravnost proti njemu, koči zadnji teden vse rjuhe pera-Glavo ima sklonjeno k tlom in rep bili, in odšel v sobo iskat svoje le-mu štrli pokonci kakor prst usode, žišče. Luči ni imel, zaradi tega si je Čreda krav na k:ncu pašnika pa moral pomagati z rokami. Prijel je gleda zvedavo, kaj bo. Kako je go- za boso nogo.
koči.
Ko je dosple. je bila že tema. Po-, večerjal je in med jedjo zvedel, da bo spal v sobi, kjer počivata dve zakonski dvojici, ki obhajata srebrno poroko, pa še en fantek in en učen profesor.
—	Zasedeno! — se oglasi sopran in noga se mu izmuzne iz Tok.
—	Zasedeno — ni pravi izraz! — se zasmeje učen glas iz kota. — Bolje bi bilo: zaleženo ali zavzeto.
—	Oprostite, — se opraviči gospod Trebušnik in se dotiplje do praznega ležišča.
Nekaj časa je tiho in mirio. Le premet*j.vanj e teles in pritajeno vzdihovanje moti tišino.
Nenadoma preseka tišino moški glas v basu:
—	Ni mogoče! Zaspan sem, pa ne morem spati!
—	Tudi ti ne? — vpraša alt cb njegovi desni strani. — Mene po vsem telesu srbi!
—	Če niso bolhe? — poizveduje bas.
—	Ne, bolhe skačejo, to pa leze. Čes pa primem — ni nič!
—	Gorska bolezen je to! — pravi učeni glas.
—	Kakšna bolezen?
—	Genska! Pritisk na krvna telesca je manjši, kot v dolini. Ustroj ni vajen, pa ne more Ičlovek spati.
Spet. je pol ure vse tiho.
Pa vzdihne na zgornjem ležišču tenor:
—	Uf, kako me zvija!
—	Kaj je? — vpraša sopran.
—	Kislo mleks! — Ne morem čakati do jutra. — In se tenor vzdigne z ležišča z vzdihom: — Kaj vraga silimo na planine, če nismo za to!
| Ko se tenor vrne, zavlada spet ti-| šina. Ali ne za dolgo, Sopran začne ■ vzdihovati, se premetavati in konč no zašklepeta:
—	Ivan!
Tenor s skrbjo v glasu:
—	Kaj pa je?
! — Trese me! Dotiplji se do moje torbice — tam najdeš veronal.
Tenor vzdihne, išie po sobi, se spotakne, parkrat pade, godrnja ker je prepovedano prižigati sveče in končno najde veronal. Zasliši se ' cmak-nje, vzdihovanje preneha in ; že je vsak prepričan, da bo zdaj zdaj 1 zaspal.
(Dalje prihodnjič.)
V
PRIHODNJI NAS SKUPNI IZLET, KO BODO ZNATNE ZNI2ANE CENE SE V VELJAVI, SE BO VRŠIL NA 2. OKTOBRA po FRANCOSKI PROGI
s parnikom
rr
lie de France
a
Cena voznim listom III. razreda do Havre in nazaj samo $147.00; do Ljubljane in nazaj samo $177.00; in do Trsta in nazaj samo $155.00.
Nadaljni izleti po isti progi in z istim parnikom se bodo vršili na:
23. okt. — 14. nov. — II. dec.
PRIHODNJI IZLET
po COSULICH PROGI, ko bodo znižane cene še v veljavi bo 25. SEPTEMBRA
Z LADJO
"Saturnia"
Cena voznim listom III. razreda do Trsta in nazaj samo $153.00. Prtljago se laliko eekira že tukaj do
Ljubljane.
Nadaljni Izleti po tej progi se bodo vršili na:
1 3. okt. — 29. okt. — 1 4. nov. — 3. dec.
ZNIŽANE CENE BODO V VELJAVI OD — 1. AVGUSTA PA DO 15. OKTOBRA
SE IE ČA^ Pridružiti ^ enemu naših izletov, kdor žeU J	potovati v prijetni in veselo razpoloženi
družbi. Ne odlašajte predolgo z odločitvijo, ker prej ko se kdo priglasi, tem boljši prostor dobi. Mi smo v tem poslu že nad 40 let, dajte nam priliko, da Vam dokažemo, da Vam zamo-remo dati vsled tolikoletne izkušnje najboljšo postrežbo ka-kor tudi, da boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno, pravilno o vsem podučeni.
MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROO TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE. U. S. LINES in drage
ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA. POTNIH LISTOV, CEN, VIZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO
Cakser State Bank
Cortlandt Street New York, N. Y.
In je res premagal sanec najprej gospoda Trebušnik a. Ali komaj za-dremije, že zasmrči, da se stene tresejo.
—	Nak, tako pa ne! — ga zbudi učeni glas. — Prijatelj, le zaprite svoje registre. To je hujše od or-gelj!
—	Oprostite! — se je opravičil gospod Trebusink in odprl oči, da ne bi zaspal. Pa če bi tudi hotel, bi ne mogel. Kajti v sosednjo sobo je pri lomustila družba mladih ljudi. Zapele S3 orglice, zaplesale bose noge in smeh in vpitje je trajalo do zore Ob zori je tenor še dvakrat šel iz so-
Kretanje Parnikov
— Shipping N1
rt —
18.	septembra:
Olympic, Cherbourg
Bfclgtnland. Cherbourg. Antwerpen Augustus, Napoli, Genova
19.	septembra:
Paris. Havre
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer Rotterdam
21.	septembra:
Reliajice, Cherbourg. Hamburg
22.	septembra:
Bremen, Cherbourg, Bremen
23.	septembra:
New York, Cherbourg, Hamburg Mauretania, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg
24.	septembra:
Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen
25.	septembra:
Saturnia, Trst Homeric, Cherbourg
Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rot terdam
26.	septembra:
"France. Havre Leviathan. Cherbourg 28. septembra:
Europa, Cherbourg. Bremen 30. septembra:
Albert Ha 11 in, Cherbourg, Hamburg Avjuitana, Cherbourg
President Harding, Cherbourg, Ham Ourg
1.	oktobra:
Clit-rVxiurg. Br»-men
2.	oktobra:
lie de France, Havre Majestic. Cherbourg
3.	oktobra:
St. I.ouis. Cherbourg. Hamburg Voleridam, Boulogne Sur Mer, Rot^r-dam
5. oktobra:
Resolute. Cherbourg. Hamburg 7. oktobra:
Ber« jjgaria, «'hei bourg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 9. oktobra:
Bremen, Cherbourg, Bremen 9. oktobra: PYixis, Havre ' Hympie. Cherbourg
Statendain. Boulogne Sur Mer, Rotterdam
Koma, Xapoli, Genova
10. oktobra:
America, Cherbourg,
13. oktobra:
Vuleania, Trst
Hamburg
be in je klel kislo ml£ko, sopran si je še enkrat pomagal z veronalom, zakonska -alt in bas sta še enkrat u-gibala, kakšne vrste živali so neki to, k i napadajo ljudi ponoči, na planinah, pn jih pod prstom nič ni, u-ženi glas je razdelil zadnje nauke na desno in levo — nato so zares vsi mirno zaspali. Preden pa je gospod Trebušnik 2'j.mežal, si je prisegel, da ne popjd? nik:li več na planine.
Prvi se je zbudil mladi fantek. Ta je edini zdravo in mirno spal vso noč. Za»:uden je ob jutranjem svitu pogledal. Vsi odrasli v sobi so le-žrali vznik in s pre&rižanimi rekami na prsih Fantek je k vsakemu posebej nastaovil uho. In ko se je prepričal. da še dihajo in živijo, je odšel iz koče, naužit se lepot solnčne-ga vzhoda.
14.	oktobra:
Kuropa, Cherbourg, Bremen I-eviathan, Cherbourg Ueutschland, Cherbourg, Hamburg
15.	oktobra:
iJresilen, Cherbourg, Bremen A qui tan ia. Cherbourg
16.	oktobra : Homeric. Cherbourg
17.	oktobra:
President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg
Milwaukee. Cherttourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur .Mer, Rotterdam
21.	oktobra:
New York, Cherbourg, Hamburg
22.	oktobra:
Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen
23.	oktobra:
lie de France Havre Majestic, Cherbourg
Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
Augustus, Napoli, Genova
24.	oktobra:
George Washington, Cherl»ourg. Hamburg
26. oktobra:
firemen, Cherbourg, Bremen
28.	oktobra:
Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg
29.	oktobra: Satturnia, Trst
Stuttgart, Cherbourg, Bremen
30.	oktobra:
Kurojja, Cherbourg, Bremen Kerengarii, Cherbourg Olympic, Cherbourg
31.	oktobra:
President Harding, Cherbourg. Hamburg
Cleveland, Cherbourg1. Hamburg
4. novembra:
Hamburg. Cherbourg. .Hamburg
6.	novembra:
llom-ric, Chertxiurg
Stat.--iidam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
7.	novembra:
America. Cherl»ourg, Hamburg 10. novembra:
Roma, Napoll, Oen-.va
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 West 18th Street New York, N. Y.
razne povesti in
ROMANI:
(Nadaljevan je J
Pasti In Tanki ................ JL5
Pater Kajetan ..................L—
Pingvinslci otok ................ .M
Povest o sedmih obeienlh ...... J*
Pravica kladiva .............. M
Pabirki Iz Roia (Albrecht) .... JW
Pariški zlatar .................. iS
Prihajal, oovest ...............6#
Požirale« ..................... ju
Povesti, pesmi v prod (Baudelaire)
trdo vezaon . ................. 1,—
Po strani klobuk ........................ .50
Plat zvona .....................4f
Prt strica ...................... .M
Prst boijl .................... M
Patri a, povest is Irsko junaške do-
dobo ........................ JS
Po gorah In dolinah ............ .M
Pol litra Vipavca ...............60
Poslednji Mehikanec .......... JM
Pravljico H. Malar .....m_____ M
Prodtrtanl. Preiern In trn*] svet. nikJ v gramofona ............ .SA
Prigodbe £ebellee Male. trda ve*.. .1.—
Rdeča megla ..............................- .70
Rdeča kokarda ..................1.35
Slovenski šaljive« ...............4»
Slovenski Robinzon, trd. vos. .....76
Skrivnost najdenke ......................35
Skozi širno Indijo ............. jS«
Sanjska knjlfca. mala"...........«4
sanjska knjiga, največja .............90
Sanjska knjiga, Arabska ............1.50
Sueški invalid ..................35
&olnee in senre..................64
Spomini Jugoslovanskega dobro-
voljea 1914.18...............L»
Sredozimri, trd. ves............. M
broi .......................40
Strahote vojno ................ JI
Štiri smrti. 4. sv ............... M
Smrt pred hišo ................ M
Stanley v Afriki .............. M
Spomin znanega potoval ca .... 1JM Stritarjeva Anthologija broS. .. Ji* Sisto Šesto, povest is Abnicev .. JI Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ..............................JI
Študent naj bo, V. sv........... .S5
Sveta Notburga .................35
Spisje. male povesti ............ .55
Stezosledec ..................... JI
Šopek Saasotarke ............... .33
Sveta not ..................... J§
Svetlobe In senco .............. 1.30
Slike (MpSltol...................M
Serzant Diavolo, vez...................1.60
Sveta Genovefa ................ JS0
Snake, humoreske, trd« res. .... j9§
BAKES, t, ARE V A DELA:
Machbet, trdo broSlrano .
vea.
Ptice selivke, trda vet.......... 7S'Othe!o
Pred nevihto .................. Jt
Popotniki ................../... OS
Poznava Boca .................. Ji
Plrhi .......................... JU
Povodenj ...................... 31
Pralkf jndek .................. M
Prisega H umskega glavarja . ...31
Pravljico ln pripovedke (KoSntnlk)
1.	weiek .....................40 '
2.	svesek .................. .41
Sen Kresno noil
M
.70 .71 .71
SPLOŠNA KNJIŽICA i
št. 1. (Ivir Albrecht)
gruda, ivzirna povest. 104 str., broširano .................... Ji
11. novembra:
I.»*viathan. Cbf r bourg I »••utsi-hl:uid, Cb«-rl»-»urg,
Ha mburg
12.	novembra:
I»re*«J.-ri. Cherbourg, Hi t-nim
13.	novembra: Acjuitania. Cherbourg Majt-sti«.-, ''herbourg
Sr Louis, Cherbourg. Hamburg
14.	novembra:
lie ile France. Havre Vulcan la, Trut
President Kouttevelt. Cherbourg. Hamburg
New Amsterdam, lioulogne Sur Mer. Rotterdam
17.	novembra:
bremen. Cherbourg. Bremen
18.	novembra:
New York, Cherbourg, Hamburg
19.	novembra:
Iter.in. Boulogne Sur Mer, Bremen
20.	septembra:
Olympic*. Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
21.	novembra:
George Washington. Cherbourg. Hamburg
25.	novembra:
Albert Balliri. Cherbourg. Hamburg
26.	novembra:
Stuttgart. Cherbourg. IJremen
27.	novembra: Homeric. Cherbourg Augustus. Napoli, Genova
28 novembra:
President Harding, Cherbourg. Hamburg
NARAVNOST v JUGOSLAVIJO
Nova jadranska orjaka
SATURNIA in VULCANIA
sta odlična med največjimi in najhitrej. šimi ladjami sveta. Uzorna služba vas čaka. Uljudni, pozorni uslužbenci, ki oovore slovensko, so vam na razpolago, in hrana je taka kot v najboljiih hotelih. In samo pomislite na kratko, cene-no železniiko vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vizej.
Odločite se za potovanje vnaprej!
SATURNIA 25. septembra	29. oktobra
VULCANIA 13. oktobra	14. novembra
Katerikoli agent vam bo reservlral kabino
cosuLich line
17 Battery Place	New York
Prvi* Med Indijanci ... Preganjanje Indijancih lev .......................... Jf
Razkrinkani HansburianJ ......
Roman treh src ............................UM
Roman zadnjega eesarja Habs-
buržana......................................120
Robinson .............................................50
Robinson Crusoe ________________________.60
Revolucija m Pertacal*« Ji
. JI
St. 2. (Rado Mnrnlk) Na Bledo, lsvlrna povest, 181 str., brofi...
St. 8. (Ivan Rozman) Testament,
ljudska drama v 4 dej., broi. 108 strani _..................
' St. 4. (Cvetke Golar) Poletne klasje, Izbrane pesmi, 184 itr„ broširano .....................
St. S. (Fran MuMnskJ) Gospod Prldolln Žolna in ujegova družina
veselomodre črtice I.. 72 strani, broširano ................
St. 0. (Novak) Ljubosumnost ..
JM
JU JO
Najhitrejša
PARNIKA NA SVETU
BREMEN EUROPA
MANJ KOT S DNI NA OCEANU prtkt CbsrWexia -- i 4si preke Brcasas
Posebni vlaki iz Bremmerhaven
MANJ/KOT 7 DNI DO JU6QSLAVIJE
Ali potujte z ekspresnlm parnikom
C OLUMBUS
Znižane cene v tretjem razredu za tja in nazaj so zdaj v veljavi. Za pojasnila. vpr&SaJte kateregakoli lokalnega. agenta ali
17 BROADWAY
NIW YOII NCITI OKI M A N
LLOYD