PRIMORSKI DNEVNIK nriiMmir«iranMimmiiwMfwnw«TniMnn™BWMHWMBMn^ ■■■■mu ..——— GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2 ŠtPV . Ppna 4 _ llrp Poštnina plačana v gotovini 4. btev, - tena **•- lire Spedizione in abbon. postale TRST, sobota, 20. julija 1946 Uredništvo In uprava, Piazza Goldoni St, 1 • L Tei. St. 93806 93807. 93808. KokoptBi ee ne vročajo Zahtevamo samo, naj bodo vsi zavezniki dosledni v tem, kar so proglašali med vojno kot svoj vojni cilj, ki je bil uničenje fašizma in napadalnosti, zgraditev čvrstega miru ter priznanje svobode in demokratičnih pravic narodom Edv. Kardelj Pravda za našo šolo Kakor v vseh ostalih vpraša-*J*h, tlčočih se načina uprave cone A, tako je tudi glede solnega vprašanja stališče Zavez-niške vojaške uprave povsem različno od stališča primorske-»a ljudstva. Ne mislimo ponov-n° objasnjevati vzrokov, ki so Privedli do takega stanja, ker j® bilo stališče primorskega ljudstva cb raznih prilikah s kompetentnega mesta dovolj Jasno povedano, da bi bila po. hebna nova pojasnila. Mnenja. Pa smo, da je vprašanje naše ovenske šole tako važno, da "e moremo mimo zadnjih do-I?očkov, ne da bi jasno pribili "skaj dejstev, ki naj odgovorim organom Zavezniške voja-!e uprave pojasnijo, zakaj je butalo njihovo prizadevanje "a šolskem področju naleteti "a neuspeh. Zavezniška vojaška uprava ® je prizadevala, dati našemu JUdstvu šole, ki bi mogle nu-"°mestiti to, kar so Primorci rigubili pod fašizmom. Pri tem Prizadevanju pa je postalo ta t0i jasno, da ni šlo za slovenske šote, ampak le za šole v bjoveniji; in šole v slovenščini ®!S0 slovenske šole, kakor Ra-'o ■ Trst II ni slovenska radij. *a Postaja. Iz te osnovne hibe s" izvirale vse težave, ki so nastale v zvezi z’organizacijo sionskih šol na področju A Jurske krajine in Trsta. Zato je "spah takega prizadevanja mo- ^1 izostati. Ko je Zavezniška vojaška •'Prava prevzela upravo pobočja \t sfa jjiia vsa julijska !rajina in Trst osvobojena z astnimi silami, ob podpori Jugoslovanske armade, ki je — !" to je bistvene važnosti — 'počasno tudi armada jjrimor-®liega ljudstva. Ves teritorij "Kjske krajine je bil že v teku °sVobodilne borbe razdeljen na "Pravne enote, od krajevno na. ^no osvobodilnih odborov Preko okrožij do Pokrajinslte-narodno osvobodilnega od-,. ra. Postavljena je bila torej iudska oblast na že osvoboje-llem in na še neosvobojenem "Zemlju. Narodno osvobodilni "ribori, od ljudstva izvoljeni, so vršiii vse oblastne funkcije, ki s° v zvezi z upravnimi naloga-mi vsake oblasti. Tako smo že Za &a«a borbe na osvobojenem °**mlju jn deloma tudi na ne-usvobojenem ozemlju imeli 'postavljeno ljudskošolsko or-Sanizacijo. Samo po sebi je umevno, da je ta šolska orga-"*zacija — kakor po vsem sve-tudi pri nas imela tisti Pačaj, ki obeležuje vsako šol. 100.000 Beograjčanov protestira proti Francovemu režimu S pomočjo nacistične Nemčije in fašistične Italije vzpostavljen režim je danes gnezdo fašistične napadalnosti sko organizacijo: peda goško Beograd, 19. Tanjug. — Na iniciativo sveta sind kalnih zvez in skladno s sklopi izvršnega odbora svetovne 8'ndikalne federacije, naj st-vršijo dcmcstracije proti fašističnemu Francovemu režimu po vsem. svetu, se je včeraj vršilo v Beogradu množično zborovanje, katerega so. je udeležilo nad 109.090 Beograjčanov, ki so izrazili svojo, solidarnost s svobodoljubnimi narodi v njihovi borbi proti osovraženemu fašističnemu režimu v Španiji. To mogočno protestno zborovanje je otvoril predsednik mestnega sindikalnega sveta Grča Jankec, ki je v svojem govoru dejal, da je včeraj preteklo 10 let, odkar je španska reakcija na čelu s generalom Francom po načrtu Nemčije in Italije napadla mlado špansko republiko in uspela s pomočjo osi odvzeti svobodo španskemu narodu. Govornik je nato poudaril, da je postala Španija po porazu italijanskega in nemškega fašizma središče najbolj razvpitih fašistov in no-ih napadalnih provokacij. Delavske množice vsega sveta, združena v svetovni sindikalni federaciji, bodo na čelu te borbe za resnično ljudsko demokracijo, za politične svoboščine in za socialno pravižnost. One bodo zaprosile Združene narode, naj podvzamejo odločne korake za uničenje španskega fašističnega režima. Nato je govoril v imenu osrednjega odbora sindikatov delegat Dušan Petrovič, ki je rekel, da je mogočna včerajšnja demonstracija v Beogradu del splošnega protesta, ki združuje vse svobodoljubno človeštvo proti fašističnemu režimu v Španiji. Ne samo da Franco živi in vlada, ampak tudi nadaljuje s svojimi fašističnimi metodami, z ubijanjem in uničevanjem najboljših sinov španskega ljudstva. Zborovanje je zaključil Vladimir Simič, predsednisk Zveznega doma narodne skupščine, ki je govoril v imenu jugoslovanske ljudske fronte. Simič je poudaril odlično vlogo, ki so jo igrale mednarodne brigade v španski osvobodilni vojni. Jugoslavija je kljub ogromnim oviram odposlala v Španijo 1.200 prostovoljcev, od katerih je 600 najboljš h sinov Jugoslavije dalo svoje Življenje na španskem bojnem polju. Junaška narodna osvobodilna borba Jugoslovanov je tesno povezana z borbo španskega naroda kakor tudi z borbo naših prostovoljcev v lastni deželi. Mednarodna reakcija skuša s svojo politiko nsv-mešavanja v Španiji spet podpirati Franca. To se nikakor ne sme več dogoditi. Narbdl ne smejo dopustiti. da bi fašizem s svojim zločinskim dolovanjem ogražal svetoval mir., ■ Slavne mednarodne brigade, ki so ss junaško borile v Španiji, so se porodile v duhu solidarnosti in mednarodnega bratstva. V imenu te teZnje za mir in mednarodno varnost ter ne podlagi izkušenj preteklosti, ki so stale reke krvi v tej vojni, terjajo demokratične množ -ce vsega naprednega sveta likvidacijo Francovega rež ina v Španiji. Na zborovanju so prebrali resolucijo. na glavnega tajnika ZN, Tryg-va Lie-ja, v kateri zahtevajo, naj na prihodnjem zasedanju glavne skupščine ZN sklonijo takojšno prekinitev diplomatskih in trgovskih odnošajev s tolovajskim Francovim režimom in povabijo predstavnike španske republikanske vlade Girala na zasedanje ZN kot edine legitimne predstavnike španskega naroda. Ogromna mncZica ljudstva je sprejela to resolucijo s protestiranjem proti Francu in s pozdravljanjem Giralove republikanske vlade. Po zborovanju se js razvil po metnih ul cah velik množični sprevod, ki je prepeval domoljubne pesmi in vzklikal svobodi in demokraciji. pije hitlerjevskih koncentracijskih taborišč. Članek se konča s trditvijo, da svetovna kampanja proti Francovemu režimu dokazuje, da je vse napredno človeštvo odločeno pomagati španskemu narodu, da pride do svobode. m Vse napredno človeštvo želi španskemu narodu svobodo Orna gora navdušeno pozdravlja maršala Tita Beograd, 19. Tanjug — Po dvodnevnem bivanju v Budvi v Crni Gori je včeraj maršal Tito obiskal Bar. Na svojem potovanju se je zadržal več ur v Petrovcu, kjer ga je prebivalstvo navdušeno pozdravilo. Ob prihoda v Bar, ki je bil svečano okrašen z zastavami, so maršala Tita pozdravili meščani in kmetje bližnjih vasi ter dobesedno pokrili s cvetjem ulice, po katerih je vozil njegov avto. Clan okrajnega odbora Nikola Popovič je izrekel maršalu Titu dobrodošlico in imel kratek govor. Maršal Tito je potem cb skal barsko pristanišče in Dečji dom v Miločeru. Na to se je vrnil navdušeno pozdravljan v Budvo. v Parizu so na dan francoskega narodnega praznika velike mnotice manifestirale za priključitev Trsta k Jugoslaviji. Pred sklenitvijo francosko-češkoslovaške pogodbe Praga, 19. - AFP — Clement Gottvvald predsednik češkoslovaške vlade in komunistične stranke, je dal «AFF ju* izjave' o skorajšnji' sklenitvi francosko - češkoslovaške zavezniške pogodbe. Sklenitev te pogodbe je najavil minister za informacije Kopecki na nekom kosi- Jugoslavija manifestira za Trst in Julijsko krajino tradicionalno zavezništvo med Ce-škoslovačao in Francijo. Češloslovaška vlada si ja zadala največjo r.alego, utrdit: varnost svoje države. Temelji za to so bili postavljeni s pogodbo o zavezništvu s Sovjetsko zvezo, ki je bila podpisana 12. 12. 19-13. Češkoslovaška se je tako vključila v sistem varnosti, katerega bistven: činitelj je tudi francosko- Cačak, 19. Tanjug — V Cačku je bilo dne 17. julija veliko protestno zborovanje zagradi krivične odloč t-ve zunanjih ministrov o vprašanju Trsta in JK. Pred pričetkom mitinga so se prebivalci mesta in okolice uvsrtili v povorke, v katerih je sodelovalo več kot 8.000 mož, Zena m otrok. Ljudstvo je med jugoslovanskimi l.i srbskimi zastavami nosilo velike slike maršala Tita, generalnima Stalina, Molotova jn Kardelja kakor tudi parole in transparente in man festlralo po mestnih ulicah. Nato so se napotili na glavni trg, kjer so prisostvovali velikemu mitingu. Prepevali so domoljubne pesmi in klicali ljudstvu Trsta ln JK ter ostro protestirali proti odločbam par ške konference. Dragan Miljkovič, član okrožnega tajništva narodno-csvobodilne fronte, je poudaril v svojem govoru, da se danes za zeleno mizo ne u-poštevajo vse Žrtve in teZnje narodov Jugoslavije in posebno ljudstva JK, ki se je borilo za stvar zavaz-nikev proti fašizmu. vinskih delavcev, ki jih vodi Voja Lekovič, podpredsednik osrednjega odbora jugoslovanskih sindikatov. Odposlanstvo ima za cilj med svojm bivanjem v Sovjetski zvezi študirati organizacijo sindikatov v Sovjetski zvezi. Kulturni dvig Makedonije Skoplje, 19. - Tanjug — Delo za kultlrni razcvet Makedonij žanje od meseca do meseca večje uspehe. Ob koncu leta 1945 je bilo v Makedoniji 92 ljudskh čitalnic in knjižnic, pet mesecev kasneje, maja 1946, pa je bilo ljudskih čitalnic in knjižnic 249 s skupno 227.607 knjigami. Večina ljudsk h knjižnic ima tudi radijske sprejemnike. lav Pragi,‘prirejenem na čast pod-1 sovjetska pogodba z dne 10. 12. tajn ku za informacije Brichetu. | 1944. To sianje stvari nas sili k V skupni izjavi z dne. 22. 8. 1944 | izpolnitvi izjave iz leta 1944, tako sta č :-\:cslovaška in francoska ; da Češkoslovaška in Francija skle-vlada najavili, da bosta v ugodnem , r.eta prijateljsko in zavezniško po-trenufku sklenili političen spora- | gedbo, podobno kot sta jo sklenili zum, upoštevajoč dano situacijo, i obe dve s Sovjetsko zvezo. Tako sporazum, ki ga je po prvi svetov- bomo tudi mi prispevah mnogo k ni vojni izraLalo prijateljstvo in j sistemu evropske varnosti. Monakovsha politika ie razrušila enotnost demokracije Obtožba Daladier-a v ustavodajni skupščini i ^aiii/iai ijvj • --- tli-V,?ljučsvaIa’ Kakor mora "'iučevati vse one gospodar-tč®' socialne, politične in kuK •"rile vrednote, ki iz ljudstva -jKstjajo narod in ki se v lih zrcali nacionalna zavest "Kega naroda. -Taka je tudi 5ola primorskih t°vencev, izpostavljenih sto j. Poletnemu nacionalnemu za' Janju, ki so si v najtežjem klubju svoje zgodovine z o-k^unimi žrtvami v priborili s^Vico, da sami razpolagajo s j °Jo usodo in si postavijo ta-- Šolsko organizacijo, ki bo — t "plcšnih, občečloveških, kul-*o - pedagoških načelih — dajala mlade generacije v s> "u stoletne borbe sloven. ). "8a naroda za njegovo svo-°k vzK*edu njegovih naj-bov S‘T10V lx narodno osvo-l-'lne borbe, ki mu je končno tal S!a 8v°bodo. Taka, samo je lahko naša slovenska <3 Se hoče biti res slovenska. Vo.®kolitično» šolo Zavezniško s^Ja&ke uprave primorsko ljud-0,z vso upravičenostjo od-{ "ia> kakor bi z isto uprnvi-Ua 0stjo. na primer, ameriški "e kf ^Klanjal tako šolo, ki "hei * P° osvoboditvi iznod lav?®kega gospostva — hote-Vefl * * rienernciji ničesar po. Ugi o legendarni borln amc-p/r’v nabodu pod vodstvom a®kcga Jurija VVashingtona. ti, * Navedenih razlogov prilil sko ljudstvo odklanja šolo, 'eltb Zad"j’1 analizi predstavlja skug<0 nevarnost s tem, da liti a načeti nacionalno in po-w° *avest primorskih Slo-zi ,c' na zemlji, ki jo bila sko-itiu "Ietja izpostavljena hude-yast?0sl)odarskemu pritisku in "entu ?arav fontišpi usmerjenosti'in 'v°ii > ki so ga ustavili delno prepoved volitev, cenzuro itd. Poudaril je, da se ne da unič ti delavsko gibanje, ker je to gibanje nepremagljivo. Spominjal je na glavne stavk- iz svoj-ga nisma, katerega je poslal leta 1939 Ilerriotu. ki je bil takrat predsednik zbornice. V tem trenutku so nekater' poslanci sk”n'ne desnice usali iz svojih sedežev in zanusHli dvorano v znak protesta, medtem ko so komunisti govorniku ploskali. V neent Auriol je nato svetoval govorniku, naj — če je k mogoče — skrajša svoj govor, medtem ko so komunisMčni poslanci onc?,arjaii na dejstvo, da je Paul Reynaud govoril cele tri ure: Bontč je nadaljeval s svojimi obtožbami v pogledu postorim proti poslancem, ki so bil; člani komunistične stranke v letih 1939-1940. Osebe, kt so odgovorne za Miinchen, je poudaril Bontč, je zavrgel veš svet. Te osebe so: Hitler M"sseiini. Dricditr in Chamberlain Stari preda-dnik prositi Francijo odpuščanja, je zaključil Bonte. Nato je govoril Jaques Duclos. ki je opozoril, da so razpravljali proti Daladierju zaradi zelo obremenilnih dejstev. On bi lahko delal na to, da se ta stvar pozabi, vendar se je raje podal ponovno na politično pozornico, Nihče se ne sme čudit', ako so danes komunisti proti njemu, ker jr on eden izmed onih, k; so najbolj odgovc-ni za nesrečo Francije, «Ne pred to zbornico, ampak pred sodniki ,bi se moral predstaviti*. je zaklical Duclos. «Skupš!Jna je suverena*, je za. ključll Duclos, in lahko izključi Daladiera. Morala bo to storiti, če noče edobriti miinohenske politike. V Beogradu se bo vršil 8. decembra vseslovanski kongres Beograd, 19. Tanjug — Včeraj je bila konferenca odbora za organizacijo vseslovanskega kongresa, katere so se udeležile delegacije vseh slovanskih držav. Odbor je sklenil sklicati vseslovanski kongres 8. decembra v Beogradu. Vsaka slovanska država bo na kongresu zastopana po delegaciji 20 članov, s pravico glasovanja. Povab-Ijenfbodo tudi predstavniki luž ških Srbov in slovanske organizacije iz ZDA, Kanade, Avstralije, Francije in južne Amerike. Za vsako državo bosta prišla na konferenco pq dva delegata. Dnevni red vseslovanskega kongresa obsega tri točke: 1- slovanski narodi v borb! za mir in demokracijo: 2) doprinos slovahskih narodov k svetovni kulturi; 3) organizacijska vprašanja. Naloga kongresa bo predvsem utrditi odr.ošaje med slovanskimi narodi, da se ojači demokracija v Evropi in po vsem svetu v borbi proti ostankom fašizma, kakor tudi da se utrdi mednarodni mir in varnost. Grški monarho-fašistl vpnzarjaio spopade na albanski meji Tirana, 19. Tanjug — Po poročilu albanske časopisne agencije nadaljujejo grški-monarhofaš:sti s svojimi provokacijami vzdolž grško-albanslte meje. V zadnjih petih dneh je bila grško-albanska meja večkrat prekoračena. Tako je skupina pobeglih fašistov po nalogu majorja Muzaketisa iz krfske garniz je prekoračila albansko mejo, da izvrši terorist čna dejanja. Po močnem streljanju z obeh strani so bili ubiti dva fašista in en albanski oficir. 11. julija so grški vojaki prekoračili albansko mejo in izvršili napad, pri čemer so imeli enega mrtvega. Grki so začeli streljati na Albance, ki so bili na svojem ozemlju. 12. julija sta dva grška oficirja prekoračila mejo, a sta bila primorana. vrniti se. Ko so istega dne monarho-fašisti napadli albansko ozemlje, je trajalo streljanje več ur. KRATKE VESTI Manifestacije za zvišanje plač v Franci ii Pariz, 19. - AFP —. Danes je tretji dan delavsk h manifestacij za zvečanje mezd za 25%. Vršili se bodo številni sestanki med delegacijami delodajalcev in predstavniki delavstva. Sirnim kazen za črnoborzijance Pariz, 19. - Reuter — Francoska vlada je včeraj na predlog ministra za prehrano Ičves Fargesa odobrila uvedbo smrtne kazni proti glavnim črnoborzijancem. Komunike o sej' vlade pravi: izdelujejo sedaj zakon, ki določa razloge, na podlagi katerih se lahko izreče smrtna kazen zaradi prestopkov pri prehrani. Zadovoljstvo češkoslovaškega tiska ob ratifikaciji pogodbe s FLRJ Praga, 19. - Tanjug — Vsi češki listi objavljajo na prvi strani poro-č la o seji češkoslovaške ustavodajne skupščine, ki je ratificirala pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči ter sodelovanju v miru med Češkoslovaško in Jugosla-v'jo. Listi z očividnim zadovoljstvom pozdravljajo ratifikacijo te pogodbe in poudarjajo njen ogromni pomen za okrepitev prijateljskih odnošajev med obema deželama in za zagotovitev miru in demokracije po svetu. Jugoslovanski slndlkaM v Moskvo Beogad, 19. - VZN — Danes je odpotovalo v Moskvo jugoslovansko sindikalno odposlanstvo 15 članov, sindikalnih funkcionarjev in trgo-1 ske mladine Stavka v Kanadi se nadaljuje Hamilton Ontario. 18. AFP. — V Ontariu s? stavka nadaljuje. Stavka 7000 kovinarjev, članov CIO Kanade. Pokrajinska CIO Montreala bo odločila, ali bo stavka zajela tudi jeklarne v pokrajini Quebcc. Pri spopadih med stavkujočlmi in stavkokazi je bilo več ranjenih. Nezakonite aretacije vTnrčIii Istambul, 18. - Tass — Po vesteh tiska so postali mnogi predstavniki demokratičnih strank žrtve nezakonitih aretacij po turšk h oblasteh. Govorijo še celo o tem, da bodo ubili one osebe, ki so danes v opoziciji prpti vlad Po listu «Istambul» je b i v mestu Cataldija, zapadno od Istam-bula, hudo ranjen predsednik krajevne organizacije demokratične stranke. Tudi njegova dva tovariša sta bila ranjena. Ugotovili so, da je bil izvrš lec tega atentata član ljudske repu blikanske stranke. Mnogo takih primerov je tudi drugod. Zaradi situacije ki vlada na predvečer volitev, so predfltavn ki demokratičnih strank v Istambulu poslali prvemu ministru Saragioglu pismo; v katerem zahtevajo njegovo ostavko. V pismu pišejo o zlorabah in terorističnih dejanjih, ki jih vršijo v mnogih predelih države. Obenem PARIZ. — Visoko pariško sodišče je obsodilo v odsotnosti na smrt in na izgubo državljanskih pravic kakor tudi na zaplembo premoženja b všega glavnega tajnika za informacije pod Lavalovo vlado Rene-ja Bonnefoi-a in glavnega tajnika zunanjega ministrstva Ro-chata. WASHINGTON. - Sovjetski ambasador Nikolaj Novikov, ki je predal svoja akreditivna pisma predsedniku Trumanu pred 6 tedni, je zapusti \Vashington in bo z letalom zapustil New York danes ali jutri. HELSINKI. — Bivšega šefa finskega glavnega generalštaba, generalnega poročnika Karla Lennarta Oescha je finsko najvišje vojaško sodišče obsodilo na 12 let pr silnega dela. BEOGRAD. Ob graditvi »mladin-spe železniŠKe proge* bo stavilo ministrstvo pošte in telegrafa 1. avgusta v promet serijo spominskih znamk v štirih barvah. Denar od prodanih znamk se bo stekal v centralni fond odbora jugoslavan- Delo mladine Julijske krajine na progi Brčko - Banovi« pripravlja odloke za podi’.,nvljenjc I francoske vlade bi moral s sklonje-rudnlkov In kovinske industrije. | no glavo zapust ti to dvorano Jn Beograd, 18. Tanjug — Mladinska delovna brigada tjanka Premrla Vojka» iz cone «A» in «B» gradi most preko reblcb Tinje. Pri tem delu ji pomaga mariborska brigada. Na mestu, kjer gradijo most, je svet zelo močvirnat in znaSa dotok vode 1000 litrov na minuto, tako da velika črpalka komaj izčrpa vso vodo. Dela pri graditvi mosta so se pričela 25. junija. Mladinska brigada JK Šteje 220 mladincev t« mladink, ki delajo nepretrgoma o St»rih razdobjih po Sest ur. Ponoči delajo ob karbid-,ski luči. Mladina sl prizadeva, da bo izgradnja mostu dovršena v določenem času. Eni od njih kopljejo temelje, drugi prevažajo izkopano zemljo na nasip, tretji pa delajo beton. Mladina brez večje pomoči izdeluje kalupe za betonske stebre. Dosedaj je izvrSila sledeča dela: iz jam je izkopala 580 m fS betona za temelje in 40 m j s za izventemeljna dela, postavila je 80 mfS betona. Kakor mladina iz Slovenskega Primorja tako je tudi mladina Istre odšla na progo Brčko-Banovi-či, da pomore k hitri obnovi naše domovine. Po iniciativi na drug ,'mladinski konferenci dne 5. maja 1946 so se prostovoljno obvezali n trimesečno tekmovanje pod g< om: *Pri-ključenl k Jugoslaviji». Ta parola je pritegnila ne le samo mladino, temveč tudi ves narod Istre. S tek- pri obnovi p>oruSenih vasi Lipe, Breza, Male Učke itd. Prav tako re udeležuje mladina del pri letvi. Pri teh delih sodeluje mladina brigade tlvan JelovacD. Svetovna federacija demokratične mladine čestita k uspehom Beograd, 19. Tanjug — Mladinske delovne brigade v Brčkem, ki gradijo Železniško progo, so dobile od svetovne federacije demokratične mladine ob začetku drugega turnusa dela brzojavke s čestitkami za dosedaj opravljeno delo. Pričakujejo, da bodo birigade drugega turnusa Se v vetji meri prekoračile določeni delovni program. Jugos ovanska mlad nska delenac ja odBofovala v Pariz Beograd, 19. Tanjug — Delegacija mladine Jugoslavije je odpotovala iz Beograda na kongres svetovne federacije demokratične mladine v Pariz. Člane jugoslovanske delegacije vodi Slavko Kcmar, glavni tajnik osrednjega odbora Odposlanstvo britanske mladine odpotovalo v Varšavo London, 19. VZN — Danes je odpotovalo v Varšavo odposlanstvo britanske mladine z laburističnim poslancem Georgom Thomasom na čelu, da bi se udeležilo konference ugotavljajo nesoglasnost med tzja- ------------------------- .. . ... .. vami ministrskega predsednika in! movamjem so pričeli 1. t. m. Pril poljske mlad ne, ki bo v nc e jo dejavnostjo predstavnikov oblasti. J tem delu mora mladina pomagati | ponedeljek. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 20. julija 1946- Pred štirimi meseci kri in groza Po teh dejstvih naj razsojajo! Nadaljevanje procesa proti krivcem dogodkov v Skednju Nekje smo brali sledeče vrstice: «Resnica, to ni število dreves na morišču, starost morilca in barva njegovih las in oči, barva njegove kravate in številka njegovih čevljev. Resnica, to je strel in krik in ugašujoče oči in rdeča kri, ki curlja po pesku...» Nato nehote pom sliš, kadar gledaš v vroč h julijskih dneh zaspane obraze, slediš procesu in poslušaš vprašanja: «V kak- ni smeri je šla krogla, ste mogli spoznati po zvoku, od kot strel in iz kakšnega orožja...* «...Pri vhodu krogle je bilo opa? ti, da je bila koža rahlo odrgnjena, krogla je bila tega in tega kalibra in iz rane je razvidno, da je šla v tej in tej smeri...* Mirna in dolgočasna stvarnos. In vendar so zločini, ki so povzročili ta proces tako gnusni, da se se danes niso pomirili' odmev: ogorčenja v najširših tukajšnjih ljudsk h množicah; in vendar je povzročil zločin, zaradi katerega je prišlo sedaj do razprave, da danes prebivalci Skednja istovetijo izraze ccivilni pol cist* in cmorilec*. In vendar je bil odmev tolikšen, da je imela zavezniška vojska za potrebno, da pošlje svojega vrhovnega sodnega častnika v Italiji za predsedn ka na to razpravo. Na razpravo, ki je pričela štiri mesece po izvršenem zločinu. Na razpravo, ki bi bila preprečila neš.eto zlorab civ lne policije in dober del terorizma fašističnih band v zadnjih mesecih, ako bi se izvršila takoj po zločinu, vlila zločincem spoštovanje do zakonov in dala napadeni množici moralno zadoščenje, ki je pogoj za spoštovanje vsake oblasti. Toda bilo je treba polkovnika od vrhovnega poveljstva zavezniških sil iz Rima, b lo je treba častnikov od drugod in letal iz Rima. Bilo je treba morda tudi stavke in ostrih kritik vse javnosti, b lo je , treba dosledne antifašistične borbe in še nešteto dokazov fašistične sa-mopašnosti, da je prišlo do tega procesa. Tudi tekom včerajšnjega dne se je poslušalcem v čudnem kontrastu z zaspanostjo :n ravnodušnostjo ozračja v dvorani razkril dober del okrutnosti onega usodnega dne v Skednju. Razprava je jasno pokazala, da se je tam izvršil ogaben zločin, in da, so ga izvršiti člani civilne policije. Včeraj zjutraj so bile priče po večini civilni policisti. Vs: razep enega so vidno skušali zmanjšati krivdo obtožencev in so s svoj m izm kanjem povzročili, da je celo sedišče zgubilo potrpljenje in jih ostro opomnilo. Poskušali so celo prikazovati, da so padli prvi streli iz revolverja iz množice, so pa pri tem prozornem manevru padali v številna protislovja. Poiiciiake priče se izmikajo... in vendar priznavajo Prvi Je bil zaslišan clviln: policist Wollenberg Hans, ki je priznal, da je streljal agent št. 5, potem se je popravljal, da je streljal agent št. 3 in končno priznal, da je streljal tudi agent st. 1. Agent Mal-dini Mani o pa je dejal, da pozna agente, ki so streljali, da jih pa ne vidi na zatožni klopi. Policist Lon-go Antonio je izjav i, da je videl streljati policiste št. 4 in št. 5 v zrak in da je slišal dva strela iz.pi-š.ole po prvem streljanju policije. Povedal je, da je št. 5 meril tud: v množico, ne ve pa, ali je streljal. Policist, ki se je zgražal, je bil disciplinsko kaznovan Policijski šofer Andrea Stocca je "pripovedoval, da je na trgu pred cerkvijo izstopil in se mirno pogovarjal z neko gospodično. N hče mu ni storil nič žalega. Branilec je skušal nato zmesti pričo z vprašanjem, ali je skušal v Skednju s kakšnim dejanjem zmanjšati ugled policije. Odgovor: «Ne, ko sem videl mrtve, sem samo vzklknil: kaj ste storili, kaj takega se ne dela!* Na drugo vprašanje je policijski šofer prianal, da je vrgel ob tla svojo čelado, dejal pa je, da Je bil zaradi tega že disciplinsko kaznovan in da se tega sodišče ne t'če. ’ Na vprašanje tožilca, kaj misli o civilni policiji in ali n'ma morda proti njej kakih pomislekov, je dejal, da je bil vedno pos’ten in da hoče govoriti samo resnico brez potvarjanja dejstev. S tem da ne jemlje ugleda civilni policiji. Molila je, pa je dobila strel v roko, ko je stoplia le cerkve Priča Marija Suman je molila v škedenjski cerkvi. Zaslišala je ropot kamionov in šla gledat, kaj se dogaja. Ko so začeli streljati, je bežala in je bila pri tem ranjena v roko. S tem je bila v najhujši o-poldanski vročini razprava preložena na popoldne. Tožilec je v onemoglem boju proti temu soparnemu vzdušju iztegoval svoja gola kolena iznad mize in otiral znojne kapljice. Predsednik, ki je predsedoval z m rno blagohotnostjo nekoliko zaspanega sv. Miklavža, je zaman nagibal svoj znojni obraz proti oknu in električnemu ventilatorju. Branilec Cavaiieri je spustil svojo togo z ramen in si z njo pahljal za tilnikom kot bi s: jo hotel slačiti s poudarkom, češ: jaz sem samo branilec po višjem ukazu in u-radni dolžnosti. Joj, kako mi je zo-pern ta posel!... Človek je imel vidni vt s, da mu misli nasilno begajo iz dvorane v morske valove kopališča. Ausonia... Olajšano so zapuščali vsi dvorano in nikomur tekom, kljub zaspani vročini, gladko potekajoče in dobro uprizorjene razprave, ni prišlo na misel, da so nekje svojci, da je nekje ljudstvo, ki še ni pozabilo svojih ubitih in ki pričakuje zadoščenja. Iz pričanj vstaja slika grozot in nasilja Tudi popoldan vzdušje ni bilo drugačno. Hladno in ravnodušno so tekla zasliševanja in priča, ki je bila pohabljena od strelov civilne policije in s palico odšepala iz dvo- rane, ženska, ki je povedala, da je dobila strel v trebuh in držala za roko hčerko, ki je bila tudi ranjena, vse te žrtve so vzbujale s svojimi izvajanji več nasmeškov kot pa sočustvovanja ali celo zgražanja nad zločinci. In vendar vstaja tudi iz izjav prič Millo Michele in Mu-chino Alfonso, civilnega policista, pred nami zopet slika strašnih dogodkov onega dne. Polirija je streljala proti zvoniku in nato proti ljudstvu; pred pričo se je zgrudil mrtev mož iz množice. Nikogar ni slišala prva priča streljati pred policijo. Druga priča, čeprav policist, je priznal, da je videl streljati a-genta št. 4. Videl je mrtvo ženo ležati na tleh, potem pa «kot strokovnjak* pripoveduje o strelih policije proti zemlji, pri čemer zapada v očitna protislovja z opisanim položajem policistov na kamionu. Tudi priča Luin pripoveduje, kako so pijanca udarili po glavi, da se mu je vlila kri, kako je to vzbujalo p-.otest prebivalstva, eden policistov pa je tedaj ustrelil proti cerkvi, drug; pa proti ljudem. Priča je bežala in dobila strel v nogo. Tako je Luin padel in se ni več ganil. Po lem pripovedovanju odšega s palico. Sledila je priča Slovič Albina, ki je dobila strel v trebuh, morala za 22 dni v bolnico, potem pa še mesec dni ležala doma. Za roko drži okrog petletno hčerkico, ki je bila tudi ranjena v levo nogo. Prav tako je bil ranjen v levo nogo Rastja Omero, ki je imel nato nogo 55 dni v mavcu. Sledila je pravna debata med zagovornikom in tožilcem. Prvi je zatrjeval, da niso bile po prikazovanju javnega tož.lca točno razvidne krivde poedin h obtoženih. Javni tožilec je odvrnil, da predstavlja streljanje v zrak, Se bolj pa proti ljudstvu zlorabo sile. To je zadostno dokazal jn prav tako tudi dejstvo, da je bilo mrtvih in ranjenih kot posledica zlorabe s strani civilne potcije. B-anilec odvetnik Flora je zatrjeval, da bi moral vsak obtoženec odgovarjati kot poedinec. Zahteval je oprostitev treh obtoženih o katerih ni bilo dokazano, da so streljali. Predsednik js sprejel vlogo obrambe in oprostil obtožence 2, 6 in 7. Razprava se bo danes nadaljevala. Kasaciia razveljavila obsodbo Maraspina Prizivno sodišče je kot kasacija zarad; pomanjkljivega izvedeniškega mišljenja o umski sposobnosti obtoženca usvojilo priziv Luigija Maraspina, ki ga js 24. aprila t. 1. , izredno porotno sodišče obsod lo na J smrt z ustrelitvijo v hrbet. / Ponovna razprava bo pred izred-nim porotnim sodiščem po izpopol- I nitvi izvedeniškega mšljenja. Tržaške žene svojim tovarišicam v Sloveniji Dnevi med 29. junijem in *. julijem bodo nam, slovenskim in italijanskim materam, vdovam padlih partizar nov iz Trsta in okolice, osta. It trajno v najlepšem spominu. Te dni smo imele priliko obiskati naše otroke, ki letujejo v Ljubljani, Kranju in Martuljku. Cule smo mnogo, kako čuti ves slovenski narod za nas, še ne ^odrešene* Slovence, da pa bomo celo me, čisto preproste in docela zasebno potujoče, revne tržaške tene vzbujale toliko pozornost od strani naših tovarišic iz omenjenih krajev, si nismo mogle nikoli misliti. Saj smo bile sprejete povsod, kakor da smo članice kake posebne delegacije! Sprejemi, dobrodošlice, zakuske, skrb za to, skrb za ono... Tovarišice Ljubljane, Kranja in Martuljka! Kako se naj Vam zahvalimo f Niste nas Ve sprejele s frazami, temveč z dejansko in vsestransko pomočjo; tudi me se Vam na bomo zahvaljevale z običajnim «hva!a /» Ne, ko bo naše mesto tvorilo sedmo federalno edinico FLRJ, o čemer niti za trenutek ne dvomimo, tedaj povabimo me Vaše otroke k «našcmu Jadranu in tedaj Vam vrnemo, kar nam danes tako ljubeznivo posojate! Tržaške žene Tolminci gradijo udarniško OD TRIGLAVA DO JADRANA Kanal POLICIJA IN PREBIVALSTVO 17. julija je bilo izpuščenih iz go-riskih zaporov pet tovarišev in tovarišic, članov okrajnih odborov raznih antifašističnih organizacij. Med njimi je bila tov. Mar ja Štrukelj, tajnica okrajnega odbora ASIZZ za Kanalsko. Po vrnitvi je zapazila, da ji je iz spalne sobe, kjer so j; pred dnevi civilni policisti napravili preiskavo ob njeni odsotnosti, izginilo ved zvezkov in med njimi tudi 3000 lir. Domača h "sna, k; je bila pri preiskavi navzoča, ja povedala, da so zvezke odnesli policisti. Prizadeta tovarišica se je napotila na policijo, kjer je res našla zvezke, ki so ji jih tudi vrnili, toda o denarju ni Mo nobenega sledu. Inšpektor se je izgovarjal, da denarja niso videli. cMarescial-lo» pa jo je nahrulil in zahteval, naj tatvino dokaže. Tov. Marija vztraja na tem, da so za denar odgovorni tisti, k; so vršili preiskavo. Rihemberk MI SMO ENOTNI! Požgana vas Rihemberk stoji odločno ob strani delavcev v mestih v prepričanju, da je njihova borba naša borba. Zato jim pomagamo po svojih močeh. V ta namen smo v dneh stavke nabrali 1630 kg raznega živeža in 10.152 lir. Pri nabiral- ni akciji so se zlasti odlikovale žene in mladina. Prepričani smo, da bo tržaško delavstvo z veseljem sprejelo naš skromni dar. Prav radi bi dal; več, ali nimamo. Lani nismo pridelali ničesar, ker smo bi li skoraj vsi v Nemčiji kot pregnanci, zato dajemo letos, kar moremo. Rihemberk je stal :n bo stal tudi v prihodnje ob strani delavstva v mestih. Saj smo okusili huje kot marsikatera druga vas grozote fašizma. Zato smo odločno pripravljeni boriti se z vsem! svojimi kilami proti novim pojavom fašizma in pomagamo radi tudi vselh soborcem. Šmartno PIONIRJI ZA POMOČ TRŽAŠKIH DELAVCEV Pionirji iz Šmartnega so zbral: za revne pionirje, otroke tržaških delavcev, 820 lir. Krajnavas ZA NAJMLAJSE Zene iz Krajncvasi so nabrale za otroke, ki bodo sli v kolonije, 300 lir. Neka tovarišica je sama prispevala 100 lir. Pri tej nabiralni akciji so sodelovali tudi pionirji. Oni hočejo pomagati svojim revnejšim tovarišem. Kakor že večkrat so se tud! to pot postavili. Nabrali so 137 lir. Skupno' so torej nabrali v tej IZ BRČKEGA PIŠEJO: Gradimo boljšo bodočnost gradimo se v boljše ljudi Mladina s Tolminskega okraja, ki je odšla gradit mladinsko progo Brčko-Banoviči, se pogostoma spominja staršev in domačih kljub temu da je vsa pri svojem delu in načrtih. Mladinec Kutin Janko iz Dolj pri Tolminu, ki je zdaj v prvi četi Vojkove brigade, je leta 1943, ko je imel 13 let odšel v partizane. Takrat so mu fašisti zaprli očeta. Malega Janka, kurirja, so poznali vsi po Tolminskem in Benečiji. Danes je Janko med mladinci postovoljci, ki delajo na progi. Materi domov piše takole: Dragi starši! Sporočam Vam, da se inam tu dobro. Vsi delamo z veit/cim navdušenjem in z zavestjo, da gradimo našo novo Jugoslavijo. Delamo vsak dan po 0 ur, vsak po svoji zmožnosti. Po delu imamo Se razne tečaje, uveljavljamo se na kulturno - prosvetnem polju, gojimo flzkulturo in drugo. Povrh vs;ga dela, ki ga opravljamo na progi, nam Se ostaja dosti časa, da se izobražujemo. Jaz ne bom prišel domov, dokler se ne bo paša brigada vrmla po dograditvi prog;. Tudi potem me najbrie ne bo, ker st silno želim, da bi se izučil v mehanični stroki. Ostal bom kar tu, da st bom pridobil potrebnega znanja. Povijte vsem našim mladincem, ki so doma, naj se tudi oni udeležujejo prostovoljnega dela, ker s tem gradimo ne le sebi boljšo bodočnost, temveč gradimo v nas novega človika. To povejte posebno tistim, ki stojijo ob strani in ne marajo domovini koristiti. Na koncu, mama, pošiljam vsem domačim vesele pozdrave. Prav tako vsej mladini pri nas! Vaš Janko Taka pisma so polna mladostnega zanosa, s katerim dan: s mladina Primorske skupno z mladino Jugoslavije gradi ne le mladinsko progo, temveč res lepšo in srečnejšo bodočnost nam vsem v novi Jugoslaviji! vasi 537 lir za sirote. Ta vsota je za revno vas in revne prebivalce gotovo zelo velik prispevek. V. S. Poljubin POŽRTVOVALNOST MLADINE Poljubinska mladina je na zadnji okrajni mladinski konferenci izdelala načrt za tekmovanje. Mladinke so že pozimi napredle 4 kg volne za vojsko, za časa prvomajskega tekmovanja pa spls/tle 15 parov nogavic zia borce. To pot si je mladina zadala nalogo, da bo z udarniškim delom popravila cesto, ki pelje iz Tolmina v Poljubin, da bo očistila ruševine vojašnice in pomagala potrebnim družinam pri obdelovanju zemlje. Pri tem delu je mladina napravila 500 udarniških ur. Pri pogozdovanju pa je skupno s pionirji napravila 100 delovnih ur. Posadila je 1.500 drevesc. Napredek se opaža vsepovsod. Mladinke so izven tekmovalnega načrta oprale borcem 266 kosov perila, pri čemer so napravile 480 delovnih ur. Pohvaliti je treba, da se tega dela udeležujejo vse mladinke brez izjeme. Preprost vojak je napisal na sten-čas sledečo zahvalo: Vsak izmed vas se trudi, da bi čim več napravil in tako pokazal, da je vred: n član svoje organizacije. Mi, vojaki, se vam za vse delo najlepše zahvaljujemo. Oprale ste nam perilo, napravile več, kot smo pričakovali. S tem člankom e? vam zahvaljujem v imenu vseh borcev naše čete. Trebie UDARNIŠKO DELO Nedelja je. Ze v zgodnjih jutranjih urah se je po vasi razlegalo ubrfcno petje mladincev in mladink, ki so se odpravljali na udarniško delo. Mlad ni so se priključili tudi odrasli. Culo se je kramljanje odraslih mož, tu pa tam pa kakšna opazka, kot: «Malo mrzle vode je treba, drugače bodo za večno zaspali*. Pa vendar ni bilo tako. Kaj kmalu se je na določenem kraju zbralo mlado in staro ter odšlo na delo. Razdelili so se v skupine, katerim so poveljeval: vodniki. Ravno odhajali so, ko sta vsa zasopla prihitela dva starčka. Bilo jima je že več kot sedemdeset let. Neki mladinec je začudeno vprašal, če bosta tudi ona dva sod-lovala pri udarniškem delu. Starček je ponosno odgovor 1: «Kaj nismo vsi dolžni, da obnavljamo naše porušene domove? Tu če sem star, se še krepko držim in hočem prav tako kakor vi mladi, delati. Tudi jaz ss borim za boljše lovljenje nas vseh. Vem, da ne bom užival to sreče, toda naši najmlajs’i, ont ki bodo za nami, bodo živeli srečneje kakor mi. Samo to bi še rad dočakal, da ti viejel plod našega dela, da bi videl nase vasice oi novi jene, da bi dočakal priključitev k Titovi Jugoslaviji. Kar hitro se podajmo na delo, čas je dragocen.* Mlad: delavci so skupno s starejšimi veselo odšli na delo. Pripravljali so kamen ji za gradnjo hiš, popravljali ccsts in drugo. Starčka nista prav nič zaostajala za drugimi. Celo odlikovala sta se ter večkrat pripomnila: «kar udarniško naprej! Vemo, da bomo z udarniškim delom mnogo dosegi !» Gačnik Marica Po vsej Jugoslaviji delovne množice z mrzlično vnemo grade in popravljajo, kar je sovražnik razdejal in globoke ran? okupatorjevega pustošenja se vidno celijo. Jugoslovanske ljudske množice preveva nov duh, duh skupne zavesti, ki s svojim poletom ustvarja prave čudeže. Isti duh, ista požrtvovalnost je prevzela tudi naše primorsko ljudstvo v coni B. Vsi hite na delo, popravljajo ceste, grade hiše in pomagajo družinam ki so zgubile svoje može v narodno osvobodilni borbi. Zavest, da delajo zase, za svojo ljudsko državo, jih podžiga k delu in pomaga prebresti vse ovire. Njihovo vnemo pa še stopnjuje zavest, da je njih delo plebiscit za priključitev k novi Jugoslaviji, da je vsaka opeka, vsak popravljen meter ceste, nov korak k uresničenju naših dolgoletnih teženj. V splošntm obnov.tveaem zagonu tudi to-minsko ljudstvo, ti krepki gorjani, ne zaostajajo. Ud 25. junija do 10. julija so po vseh vaseh tolminskega okraja tekmovali pri obnovitvenih delih. Od baških grap pa tja gor do Tolminke se /..vahno obnavlja. V vsem okraju so v tem času obnovili in popravili v 6.744 delovnih urah 97.200 m cest in poti ter s tem prihranili državi 202.263 lir. Popravili so crste iz Hudejužne v Obloke, na Ponikvah, iz Idrije pri Bači na Hotešček in na Polog. Vrh tega so v Lomu zgradili novo dovozno cesto. V Klavžah v Baški grapi so obnovili 5 m dolg mest čez Bačo. To delo so izvršili v 231 urah in s" tem prihranili državi nad 5.000 lir. Obnovili so tudi eno hišo in štiri senike, popravili pa eno delavnico, štiri hiše in 3 gospodarska poslopja. Zel:zniški uslužbenci so v 4.992 prostovoljnih delovnih urah popravili in očistili 10 km železniške proge od Avč do Podbrda in iako prihranili državi okoli 150.000 lir. Pri Sv. Luciji so popravili vodovod. Očistili so več km cestnih jarkov, nakopali 21 kubičnih metrov peska. Ker je v tolminskem okraju zelo važna živinoreja in planšarstvo, tudi planin niso pozabili. Izboljšali so Od 25. junija do 10. julija so po vseh tolminskih vaseh tekmovali piiobnovi kamenja, popravili poti, hrame in hleve. Na planini Razor in Kuk so zgradili iz cementa tudi dve napajališči za živino. V 14. dneh so napravili tudi tri apnenice, ki so dale 2.000 stotov apna,v vrednosti 7.000 lir. Na Sent-viškogerski planoti so žgali tudi oglje. Dve oglj: nici sta dali 660 kg oglja. Za elektrifikacijo Sentviškogor-ske planote so opravili pri kopanju jam, postavljanju drogov in gradnji elektrine centrale 405 ur dela, za napeljavo 436 ur, za prevoz s konji 93 ur. Pri vsem t:im delu niso pozabili prizadetih družin. Pripravili so jim mnogo drv tar jim pomagali pri košnji in žetvi. Toda ljudstvo ni ostalo le pri tem. Dajalo je prostovoljno prispevke tudi v obnovitveni sklad. V ta namen je nabralo 63 508 lir. Za delovno brigado Lokve-Cepovan so dali 7.829 lir prostovoljnih prispev- kov, za Brčko-Banoviči pa 3.307 lir. Tekmovali pa niso le v obnovi. Ljudstvo na Tolminskem se dobro zaveda, da je treba dvigati tudi kulturno ravan, da ni razvoj m« žen, če se hkrati z gospodarskim napredkom ne druži tudi duhovni. Zato prosvetna društva marljivo delujejo. V tem kratkem času 60 imela 10 kulturnih prireditev, vštevši tudi šolske. Te so pokazale uspehe in napredek naših najmlah š;h ter požrtvovalno delo našega učiteljstva. V presvetna društva 82 je vpisalo 21 novih članov, ljudsk-knjižnice pa so se obogatile z n0 vimi knjigami. Tako delajo Tolminci lo gradi]0 novo domovino, lopšo bodočnost za se in za svoje potomce. Od Tolmin5 do Idrije, od cerkljanskih gr®P do Postojne in daleč tja dol do Učkt kipi novo življenje, vstajajo n°vl domovi, s? kali novo ljudstvo. T® k ega ljudstva ne bo zadržala nobena krivična črta, ker ve, kaj h°^e‘ Ob zaključku šolskega leta Delo dijaške menze v Trstu Akcijski odbor Našega dijaka si je zadal nalogo nuditi našim siromašnim dijakom povrh denarnih podpor za razne šolske potrebščine tudi stanovanje in potrebno hrano po najnižji ceni. Prehranjevalni odbor tedanjega akcijskega odbora in poznejša- Dijaške matice je preskrbel vse potrebno za normalni razvoj in delovanje dijaške kuhinje. Prvo pomoč je kuhinja dobila iz našega podeželja v živilih in denarju. Dijaška matica se ob tej priliki s hvaležnostjo spominja vseh tistih, ki so se kljub do- ti gostoljubje drugih menz, kler se ni popolnoma osamosvojil® v lastnih prostorih. . Menza je začela delovati le z nek®! dijaki. Teda število je rastlo dneva v dan, tako da jih je štel« največ 108. Dijaki so bili vedno v večini, dijakinje pa v manjš-O1 Razmerje enih in drugih je '>11° približno 5:2. Namen Dijaške kuhinje je bi! vsak dijak, ki obiskuje slov. sred- njo šolo v Trstu in je doma z de- žele, dobi po najnižji ceni potrebo0 hrano. Zato se ie določila cena slabi letini odzvali prošnji akcijske-1 brokom po 20 lir. Seveda je m o1'® ga odbora in priskočili na pcmoč po svoji moči. Upamo, da se bodo odzvali z istim navdušenjem tudi v prihodnjem šolskem letu, za kar se že sedaj priporočamo. Dijaška menza je morala dolgo planin« in pašijike,, jih očistili od | časa iskati zavetišče in sprejema- 9 = opohv-Cida. \Cd>& 5EE M' m : ničli Prireditve, predavanja in sestanki PROSV. DRUŠTVO «ZVEZDA» V PODLONJERJU priredi v nedeljo 21. t. m. ob 16. ui v;l ko Veselico na prc3tem. Na sporedu so glasbeni in pevski koncert, srsčolov itd. Prihitite! DRAMSKA DRTJZINA PROSV. DRUŠTVA «1. CANKAR* NA OPČINAH uprizori v nedeljo 21. t. m. Krekovo trodejanko «Tfi sestre*. Po predstavi nastopi mošk pevski zbor pod vodstvom tov. Švare. Prireditev bo ob slabem vremenu v dvorani prosvetnega doma, drugače pa na prostem. Začetek ob 18. uri. SINDIKAT KOVINARJEV javlja, da bo 23. t. m. ob 17.30 uri sestanek posvetovalne komisije kovinarskih nameščencev. Ob 19. uri 'stega dne bo sestanek novega direktivnega sveta. OdpuSCenlm državnim nameščencem KULTURNI KORZEK «M. KRALJIC* V TRSTU. Danes n jutri ob 20 uri bo zabavni večer kot po navadi. Družabni večer v Baritovljah Prosvetno društvo Barlcovlje prirodi danes jculturno zabavni večer na prostem (v drus*tvenem vrtu). Sodelujeta pevski in dramski odsek. Na sporedu Krilova enodejanka «Medved snubač* in dva šaljiva pr zora. Po prireditvi prosta zabava. Pričetek točno ob 21 uri. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Zahvala Uprava vojne bolnice odreda JA v Gorici, izreka javno hi prisrčno zahvalo mestnemu odboru ASIZZ v Gorici za pozornost in ljubeznivo darilo lir 5.080.— in dveh zastav. Izlet k izviru Soče Slov. planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 21. julija t. ! izlet k izviru Soče, z obiskom alpskega, botaničnega vrta v Trent . Odhod iz Gorice ob 6. uri s Travnika s kamionom do Na logu. Povratek v Gorico okrog 22. ure. Prijave sprejenta trgovina Ro-lich - Corso Verdi 5. Pr; vpisovanju Imajo prednost društveni člani. Enotni sindikati ZAČASNI ODBOR BREZPOSELNIH s sedežem v ulici Imbria-ni 5, vabi vse brezposelne, k; se še piso prijavili, naj to store čimprej. Pokrajinski odbor odpuščenih državnih in javnih nameščencev sporoča vsem državnim in javnim nameščencem, ki so b li iz političnih razlogov pod bivšim fašističnim režimom odpuščeni ali pa predčasno upokojeni, da je od 1. julija dalje v veljavi splošni ukaz št. 60 ZVU. Na podlag; tega ukaza lahko odpuščeni zahtevajo ponovno zaposlitev, spremembo razreda ter razne druge ugodnosti, kar se tiče priznanja službenih let in revizijo pokojsin. Seveda morajo dokazati, da so jih odpustili 'z političnih vzrokov. Vsi oni, ki so se vpisali v ta odbor in ki sc niso javili v zadnjih petnajstih dneh v odboro-vih prostorih, naj to store čimprej. Zlasti vabimo, naj se zglasijo v ulici della Zonta 2, I. čimprej, med 15 in 19 uro naslednje osebe: ODDELEK ZA JAVNO VARNOST: Svab Jakob, Rupel Anton, Lapanja Franc, Batič Kristjan, Erajkovič Matja, Zuljan Valentin, Dobrila Anton, Burlo Edgardo, Mo. selič Ivan, Russi Giuseppe, Brisco Pietro, Žnideršič - Sartori Andrej, Kalc Anton, Debecchi Carlo, Frau-zin Ferdinand, Daneu - Daniel; Jakob, Rodella Modesto, Padovan Angelo, Dobrila Josip, Kretič Anton, Uršič Matija, Bronzin Vinoenzo. UČITELJSTVO:. Vsi učitelji, stalni in začasni, ki so bili- odpuščeni iz službe zaradi ukinitve slovenskih £ol. OKROŽNA IN OKRAJNA SODIŠČA: Požar Anton, Bastiani An. drča, Opera Bruno, Mislej Viktor, Daglat Augusto, Cefculec Jožef (Ko- Ob zaključku šolskega leta na idrijski gimnaziji Ob zaključku šolskega leta nas je letos ie tretjič iznenadil dra-matski krotek gimnazije pod vodstvom profesorice Marije Makuo z odločnim dramskim nastopom tVečer za velike in male*, ki se je vršil dne 4. 7. v Mejici na prostem. Najprej so igrali najmlajši FinZgarjevo otroško igrico *Ve-dei», Nastop otrok je bil p osebno v prvem dejanju nenavadno naraven in doživet. Na odru smo videli res prave otroke, ki so si nagajali, se šalili, veselili in skakali. kakor da so doma. Na mesto palčkov je spremljal VedeSa cel zbor prav srčkanih cvetnih vil, ki so ljubko rajale in pele. Glasbo je zelo posrečerio skomponiral naš domači komponist JoSe Klemenčič in jo priporočamo tudi drugim odrom, ki bi uprizorili to lepo igrico. Partituro-lahko dobijo pri komponistu. Drugo je bila Potrč-va enode- janka zlzdajalec*. To igro smo te videli ob priliki kulturnega tedna. Da se imbolj razširi dramatika in da se izkristalizirajo najboljši sta to igro vadili dve skupini, in tokrat smo videli drugo. Dasi je tudi ta predstava bila prav dobra, je prva le vendarle bila mnogo boljša. Zdi se, da ta skupina ni bila tako izveibana. Tretja točka je bila enodejanka tRazredni izpit*. Tudi to smo Se videli, toda tokrat Je bil profesor prav izvrsten, mnogo boljši kot prvi. Zadnja točka je bil eSnn-bač* Čehova. Igralci so se odlično vihteli v njim tako tuji milje in so neverjetno plastično podali groteske tfarih ruskih malih plemičev. Nasmejali smo se do solz in igralci so Seli burne aplavze. Igralska skupina gimnazije se je letos res izkazala in je lahko vsem drugim zn vzgl-d. Ko smo sitojčas slišali, da vadijo FinZga-rjevo t Razvalin o življenja*, srna m’slili, kako bodo otroci zmogli tako telko dramo. Tada pokazali so nam, da jo zmorejo, pa Se kako zmorejo. Redko smo videli tako dobro diletantsko predstavo in na gostovanjih je Zeta burno odobravanje in priznanje poklicnih strokovnjakov. Dne 5. S. je bila v telovadnici proslava konca šolskega leta za dijake in starše. Pevski zbor je zapel eNaprej*. nato je imel tov. delegat prof. J. Makuc kratek nagovor. Pozval je učence, naj se sedaj, ob sklepu prvega šolskega leta v svobodi, vsakdo zamisli in se vpraša: itd. en), Pertot Franc, Dujmovič Mi-Tos; Pietro. LEZNICARJI: Drašček Mi- Dodič Frane, Dolja Ivan, Danieli Silvestro (Opčine), Dequal Giuseppe, Danieli Franc;-sco (Opčine), Daneu Vincenc (Opčine). Prehrana Delitev masti in sladkorja za vse občine pokrajine. Danes bodo pričeli deliti potrošnikom vseh občin pokrajine po 130 gr. masti, po 1.000 gr. sladkorja pa vsem pot~ošnikom do 4 leta in nad 65 let starim. Dne 31. t. m. se bo delitev končala. Cene: mast 70 lir za kg; sladkor 250 l!r za kg. Delite v kruha. Od prihodnje nedelje dalje bodo v vsej coni A Julijske krajine delili dnevno 250 gr kruha na esebo namesto dosedanjih 290 gr. Količina zakuh na živilske nakaznice ostaife neizpre-menjena. Dobra srca V počastitev spomina Milana Godin.; darujeta Tatjana in Josip Fa-njek 200 lir za Rdeči križ v Trslu. V počastitev spomina Milana Godin« daruje Marta D’Agostino 100 Ur za sirote padlih partizanov. Tovarišica «S* Dutovlje daruje 1.000 lir za stavkovni odbor. Družina Povh daruje 500 lir za «Nažega dijaka*. ■ Naideno Podpoveljstvo mestnih straž (ul. Mazzini 7), naznanja, da se je na-čia denarnica črne barve, ki se sedaj hrani pri Ijlngajni občinskega okonomata. Kdor more dokazat', da j« lastnik denarnice, naj pride ponjo. RADIO TRST II. SOBOTA. 20. JULIJA 7 Pestra glasba; 7.25 koledar; 7.30 vesti v ital.; 7.45 vesti v slov.; 12 glasbe slavnih komponistov; 12.30 pestra glasba; 12.45 napoved časa - vesti v slov.; 13 vesti v ital.; 13.15 predavanje; 13.30 plesna glasba; 14 pregled vesti - spored; 14.05 predavanje; 17.30 glasba raznih narodov; 18 predavanje; 18.15 plesna glasba; 18.30 literarna ura: večer sodobne slovenske Trike in proze; 19 slovenske . narodne pesmi, poje Batistuta Slavica; 19.15 slušna igra; 20 napoved časa - vest! v slov.; MALI OGLASI POSESTVO v Boa ni zamenjam za posestvo v tržaški ali goriški okolici. Informacije Verčon, Trst, piaz-za Obcrdan 5/5 ne.:!. VINSKA ZADRUGA v POREČU Pomotoma Je bilo objavljeno a) vojaški list pravilno Je pod a) rojstni list. vodstvo menze pozneje ceno zv1** ti na 25 lir, ker so cene živilom na' glo rastle. Ta cena jj. ostala konca šol. leta. Hrama je bil® v£f čas dobra in obilna. Vodstvo Pa je stalno trudilo, da hrano kol'i''0” sko in kakavostno zboljša. . Dijaška matica je dajala podP0'0 za hrano 71. dijakom in dijaki^1!' v obliki čeltrtir.ske, polovične, *-r‘ -Tik0 četrtinske a.li cele hranarme. 1 je matica plačala dijaštvu D(>i vembra do konca šol. leta 12.486 brokov hrane ali povprečno 53. brokov na dan. Menza je zaključila svojo P0®',0', no dobo 7. julija, na dan zaktfu‘ šolske maše. Krožek visokošoicev v G^1 da V Gorici se je osnoval K ož'! v' sokošolcev, ki ima namen, tolikem zasteju poveze vse šnje slušatelje in absolvente s! njih šol. Cilj krožka je, da dvigne ku mir- no raven članov, jih navaja ]c s®' obU*" mostojnemu ravnanju s prido1 nim znanjem in jih usposobi, d®. ,j bodo mogli s pridom posv°L skupnosti. Zato bo krožek prirejal prc^9\., nja članov o splošnih in stro!0 nih vprašanjih, osnoval bo eV'J^ z‘kovne tečaje in skušal nudit: ko možnost za vsestranski ram1 Prav tako bo po fakultetnih stopnikih stal ob strani z naSj. in podatki v vseh študijskih vp šanilh pr; vpisih, skrlptah , knjigah. Gojil bo stike s sor°d 1 mi študentskimi organizacij8 ' posebno z on ini v vseuči’iških tliščih Trstu in Ljubljani la z ,[(. skusi jakimi večeri, izlet;, prite ^ vami, itd, utrjeval medsebojno . z; med našimi mladimi izobra*0 Vsem slušateljem in abitnr' ci P tem tonlo priporočamo, naj »o «pi- prej odzovejo. Začasni sedež krožka je v .]t jaškem domu*, Corso Roo35 114, Gorica, kjer bodo na go vse informacije vsak ponedc in četrtek od 6. do 7. ure zveC Odg. urednik DUŠAN HRE tV petek ob 11 uri je P°reji«-letnem hiranju, ki ga je P 0tf šal s posebno potrpežljivostjo- . &or roetl 84 let, umrl naš ljul>ljen bri soprog, oče in 6tari oče t ANDREJ KRIŽMAN ^ Bil jo jako veren in nadvse ren mož, oče in gospodar. ,0. ^ Pogreb bo danes v sobote m. popoldne. Bazovioa, 20 julija lolo. 6m Žalujoča soproga: ANA pj. ANDREJ z ženo VINJ; JO hči JOSIPINA ijr. ih IVANOM MAHNICEJ® ja, vnuki SILVESTER. S „sta10 SANDRA, IVICA in sorodstvo. Vsem prijateljem In 7-nl' je Javljamo tužno veot, da n® tast zapustil naš dragi mož, oče. ANDREJ VOD« učitelj v pokoju Dornberg, dne 18. julija 1916. Žalujoči dru^i VODOPIVEC m Igralska družina Prosvete OpCine posluje v 21. julija ob 8 uri zvečer na Kontoveiu s FinIjf*ri*V dramo v treb dej«njih »RAZVALINA ŽIVLJENJA" JAVNI Dne 21 t. m. v nedeljo priredi na prostem . . .... - , mladina Iz Saleža. Igral bo orkester U Borii°v’ ^ J