tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK.27.JUNIJ / ŠTEVILKA 1306. LETO XXV/ POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR 1306 '89612 '44067111 Je po zakonu, ni pa po pameti Plaža na svetilniku je dobila prvi defibrilator. Ni ga kupil upravljalec svetilnika, niti ga ni kupila Občina Izola ali njen Zdravstveni dom. Kupil ga je najemnik tamkajšnjega gostinskega lokala, ker se zaveda, da lahko za dobrega tisočaka reši človeško življenje. (Mef) Defibrilator je odslej nameščen na njihovem lokalu, neposredno na vhodu na izolsko mestno plažo, ki to ni. Ni, ker ni registrirana kot plaža in ker je tam znak, ki opozarja da se tistih tisoč in toliko kopalcev tam kopa na lastno odgovornost. Ker je tam tisti znak in ker plaža uradno ni plaža ni na njej niti reševalca iz vode, niti reševalnega pasu, niti opazovalca, niti kogarkoli drugega, ki bi bil za varnost kopalcev, ker uradno niso potrebni. Zato pa so tam objekti, ki skrbijo za to, da ne bi brezplačno hodili pod tuš ali v sanitarije. Drugače rečeno: tam se lahko služi, ne sme pa se zapravljati. Država je zato, da ureja življenja državljanov na način, da bodo lahko varno živeli in počeli tisto kar morajo in tisto kar jim je všeč. Država z zakoni ureja ta omejeni svet tako, da se njeni državljani lahko počutijo varne in mi se počutimo varne. Včasih celo preveč. Ne na plaži na svetilniku. Tam in še marsikje drugje smo prepuščeni sami sebi in tistim, ki nas morda najdejo v nesreči. Zato pa smo varni, naprimer, na koncertu folklorne skupine na Donki. Tam, kjer ljudje mirno sedijo na stolih in so najbolj nebrzdani takrat, ko zaploskajo, tam za njihovo varnost mora skrbeti reševalec iz vode. Zakon pravi tako. Na neštetokrat zastavljeno vprašanje, zakaj se lahko več kot tisoč ljudi v naj večjem soncu gnete in kopa na plaži na svetilniku, brez vsakega zavarovanja, za vsako prireditev, ki je zgolj blizu morja pa rabimo reševalca iz vode, smo vsakokrat dobili odgovor, da je to po zakonu. Isto se je zgodilo tudi pred leti, ko smo na istem prostoru organizirali klavirski koncert v pozdrav zahajajočemu soncu, pa so klasično zbrani poslušalci bili varovani z reševalci, kot da bi kdo pričakoval, da se bodo v obupu zaradi sončnega zahoda pognali v morje. Takrat ni utonil nihče, ob drugih priložnostih pa se je prav to zgodilo. Včasih res ne vem, kaj je nastalo iz nas. Ali smo res tako neumno birokratska država, kjer je treba ljudem, tudi odgovornim uradnikom, odvzeti vsako možnost logične presoje nevarnosti kakšnega dogodka. Prepričan sem, da bi to zmogli, če bi hoteli in želeli. A kaj, ko se je v takem primeru enostavneje opreti na zakon. Takšne nelogičnosti se nam dogajajo takorekoč na vsakem koraku. Kdo bi razumel zakonodajalca, ki omeji število prireditev enega organizatorja na 6 prireditev letno, potem pa poslušamo o festivalu Ljubljana z več kot 40-timi prireditvami. Ali pa določilo, da morajo električni skiroji voziti po pločnikih med pešci, povsod drugod pa jih za to kaznujejo. Taki smo pač.-------------------x nnn INTES4 SNM1MOID BANK vivvim\i NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@inandrac.si Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. BMW IN DKW Vse je bilo blokirano - ulice, vpadnice v mesto, mesto in vse ceste, avtoceste, kolesarske steze in pešpoti. Oni so prihajali v dolgih kolonah črnih limuzin, oni so odhajali v dolgih kolonah črnih limuzin, pred katerimi in za katerimi in ob katerih, so na močnih motorjih z rotirajočimi lučmi in zavijajočim sirenami drveli policisti, ki so skrbeli za njihovo varnost. Policisti niso nič krivi, oni so samo dobili takšna navodila za delo - da varujejo voditelje narodov in držav, katerim se ne sme nič zgoditi, ker so izvoljeni in izbrani in imajo probleme s prebavo sinočnje večerje. Takšna je bila Ljubljana in Slovenija v času nedavnega sestanka tako imenovane pobude treh morij, ki je navadni trojanski konj, s katerim ameriški trumpiseji, ob pomoči baltsko-poljsko-madžarsko-italijansko--hrvaško-slovenskih in podobnih ritoliznikov, od Baltika do Jadrana, zabijajo glogov klin v razmajano truplo Evrope. Ki mora ostati ameriška. Kot novo - staro svetovno ureditev vidi, razume in tolmači predsednik najbolj demokratične in tako naprej države. Ko so se tako kotalile kolone črnih limuzin, v katerih so se nazirali samovoljni in samozadovoljni obrazi političnih palčkov, zaradi katerih nisi mogel čez cesto, otroci pa niso mogli iz šole domov, ko so drvele čez in po cestah in ni bilo nobenega prometnika, ki bi jih ustavil in kaznoval zaradi prehitre vožnje. Tako kot ti isti politični palčki in karikature od politikov zahtevajo, da se kaznujejo rešilci in reševalci, gasilci in policisti na nujni vožnji, od katere je odvisno življenje od nekoga, ker pač vozijo prehitro. Kar za njih ne velja, ker za njih ne veljajo nobene omejitve in noben zakon. Oni so nad temi vsakodnevnimi banalnostmi, pa saj oni odločajo o usodi države. Države, ki nima več proizvodnih kapacitet, ker so lastniki vseh vrednih podjetij tujci. Ki nima svoje banke, ker so lastniki bank tujci. Ki nima svojih turističnih kapacitet, ker so lastniki kompletne turistične infrastrukture tujci. Ki nima svoje proizvodnje hrane, ker so lastniki tujci, od mlekarn do lekarn. Ampak, oni tega ne vedo. Še vedno, posebej v predvolilnem času, ponavljajo: »Slovenija bo Švicarska.« Pravzaprav, v oblačku, ki jih je objel po spancu po dobri večerji (navaden državljan ima navadnega mačka, a oni državotvorne sanje), piše: »Slovenija bo ...arska,« Za to besedo je samo on mislil, da pomeni Švicarska, ampak gre za očitno napako. Precej bolj jasno v njihovi viziji naše bodočnosti je, da je v oblačku zapisano: »Slovenija bo Madžarska.« Naši domoljubi so jim izročili toplice in hotele, nogomet in šole, tudi državljanstvo so zamenjali za subvencije. Svobodni in osvoboditeljski sinovi so dali svoje slovenske roke v madžarske denarnice. Kar je logično in normalno. Domolju-blje in patriotizem ima svojo ceno - pa kdo da več. Tako se vodi politika in tako dela pravi politik, ki misli na bodočnost. Svojo. Kar ni tako slabo. Lahko bi bilo še slabše. Zamislite, ko bi se oni zbudili, a oblaček se razbline in ostane: »Slovenija bo Bolgarska,« Samo svoja ne. Pa se državotvorno posveti reševanju problemov medvedov v Sloveniji. Pobiti jih je treba, od kod medvedu ali medvedki pravica, da varuje svoje mladiče pred nevarnostjo? Da jih je možno uspavati in preseliti, če ne drugam, pa v živalski vrt, je predrago. »Voznik, pokliči moje policijsko spremstvo, pripelji avto in gremo naprej. Rešitev sem našel, pobiti!« Ali pa financiranju šolstva, seveda, da je mora država financirati vse šolstvo, tudi zasebno in cerkveno. Naj vsi starši, ki nočejo, da njihovi otroci obiskujejo »državno« šolo, v zakonu piše »brezplačno«, plačajo toliko kolikor vsak mesec plačajo starši katerih otroci obiskujejo »brezplačno« javno šolo, pa bomo videli kdo je diskriminiran. Vse me je spomnilo na nekega Jovota, miličnika iz mladih dni. Jovo se je vozil v starem, še od partizanov zaplenjenem DKW motorju z prikolico. Včasih je, ko je bil poštar bolan, v njem razvozil pošto in hrano starim mamicam, otroke pa je pozimi vozil v šolo. Spoštoval je vse zakonske in prometne predpise, dokler enkrat ni spoznal, da nima vozniškega dovoljenja. Ustavil je motor, naredil zapisnik o tem, da je ustavil voznika (vpisal je svoje ime) brez dovoljenja, plačal kazen, napisal potrdilo o sprejemu denarju, denar z zapisnikom, na koncu izmene, pa predal v blagajno. Vsi so ga zafrkavali. A Jovo je rekel: »Zakon moramo spoštovati. In če ga jaz ne spoštujem, ne smem, ne morem in nočem od drugega zahtevati, da ga spoštuje.« Pa pojma ni imel kaj je to državotvornost. Bolnica Izola je zdrava Včeraj se je na redni seji sestal Svet Splošne bolnišnice Izola (SBI), člani sveta pa so obravnavali poročilo o izvedbi notranje revizije za lansko leto, o realizaciji sanacijskih ukrepov iz sanacijskega programa ter projekcijo poslovanja zavoda do leta 2021 z upoštevanjem finančnih učinkov sanacijskih ukrepov. Izolska bolnišnica sicer kot ena redkih zdravstvenih ustanov v državi že več let posluje pozitivno. Tako so v letu 2018 ustvarili za skoraj 53 milijonov evrov prihodkov oziroma skoraj milijon evrov več od prvotno načrtovanega, presežek prihodkov nad odhodki pa je znašal 120.000 evrov. Omenjeni presežek bo sicer šel za pokritje pretekle izgube. Ta se je v zadnjih letih znižala s 16,5 na 1,7 milijona evrov, direktor SBI Radivoj Nardin pa je pred časom izrazil pričakovanje, da bodo v prihodnjih treh letih izgubo dokončno pokrili, kot to sicer veleva tudi sanacijski načrt. Ob finančni sanaciji bolnišnica sicer prihaja tudi do novih pridobitev. Prejšnji mesec so tako uradno odprli štiri nove pridobitve, pomembne tako za osebje kot za bolnike, in sicer sodoben endoskopski center, kardiološki rehabilitacijski center, gama kamero in novo bolnišnično lekarno. V tem tednu pa bo sledilo še uradno odprtje sodobnega he-liporta. (STA) Vesel upokojenški 31. julij! Letni dodatek za leto 2019 bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju zavod) večini uživalcev izplačal skupaj z julijskimi pokojninami 31. julija 2019. Uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja bo letni dodatek izplačan na podlagi 69. a člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 Upokojencem bo letni dodatek izplačan v naslednjih zneskih: Višina pokojnine Znesek letnega dodatka do 470,00 EUR 437,00 EUR od 470,01 EUR do 570,00 EUR 297,00 EUR od 570,01 EUR do 670,00 EUR 237,00 EUR od 670,01 EUR do 810,00 EUR 187,00 EUR nad 810,00 EUR 127,00 EUR Letni dodatek bodo prejeli tudi uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, in sicer v naslednjih zneskih: Višina invalidskega nadomestila Znesek letnega dodatka do 670,00 EUR 237,00 EUR od 670,01 EUR do 810,00 EUR 187,00 EUR nad 810,00 EUR 127,00 EUR Občinski svet Obeta se omejena oskrba z vodo Zaradi razlitja kerozina ob iztirjanju vlaka pri Hrastovljah grozi Rižanskemu vodovodu zaprtje dovoda vode iz Rižane. Pozivajo k smotrni uporabi vode, predvsem pa svarijo pred prenagljenim kopičenjem le-te. Iztirjenje vlaka pri Hrastovljah, ki je iztiril, kot so ugotovili, zaradi poškodovane kretnice, bo za sabo prinesel močne posledice za območje Obale. Kot so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu Rižanskega vodovoda v Kopru, je oskrba z vodo ta trenutek sicer varna, a tudi omejena. Voda je tudi normalno pitna, vseeno pa opozarjajo, da je treba z njo ravnati varčno. Kot je povedala Sara Milenkovski, vodja službe za zdravstveni nadzor v Rižanskem vodovodu, ko se je nesreča zgodila, so na vodovodu takoj ukrepali tako, da so povečali odjeme iz obeh sosednjih vodovodov, torej iz istrskega vodovoda Buzet in kraškega vodovoda Sežana, od koder so vzeli razpoložljive količine in prekinili neposredni zajem iz izvira Rižane. V zaledju izvira imajo namreč še dva črpališča, kjer črpajo podtalnico takrat, ko izvir po naravni poti ne zmore več. Povedala je še, da je razliti kerozin naftni derivat in plava na vodi, zato ni za pričakovati, da bi bil enakomerno mešan v vodi. Podtalnice sicer kerozin še ni dosegel, tudi zaradi sušnega obdobja, zato pa pričakujejo, da jo bo ob prvem močnejšem deževju. »Imamo samo ocene o tem, koliko naj bi ga šlo v tla, a dejstvo je, da je še vsaka kapljica, ki je šla v teren, nepotrebna in za nas zelo nevarna. To, da bo deževje izpralo kerozin v podtalje in podtalnico je dejstvo in je neizogibno. Zato smo prekinili odjem vode iz samega zajetja, črpamo pa v Podračju pri Hrastovljah, v izredno nizkih nivojih podtalnice, kjer pričakujemo, da je voda še vedno varna in neizpostavljena,« pravi Sara Milenkovski in dodaja, da izvajajo stalni nadzor vode, saj je kerozin izredno nevaren za ultrafiltracijske membrane na vodarni. »V trenutku, ko bo prišlo do izliva kerozina v podtalnico, bomo primorani izločiti vodni vir Rižane. Ta trenutek z odjemi, ki jih imamo na razpolago in odjemi podtalne vode vodnega vira Rižane uspemo še zadostiti potrebam, ampak bliža se vrh turistične sezone, napovedano je sušno obdobje, dnevna poraba raste in zato moramo pozvati odjemalce k varčni rabi vode.« To je sicer prvi ukrep, ko na Rižanskem vodovodu ničesar še ne omejujejo, vseeno pa prosijo za racionalno rabo vode, tako v gospodinjstvu, kot v gospodarstvu. A v primeru, da bo potrebno izločiti vodni vir Rižane, se bo hitro zgodilo, da bodo potrebe večje od razpoložljivih količin vode in v tem primeru bodo razglasili izredne razmere. To pomeni, da bo voda še vedno vsem na razpolago, ampak bo dnevno za nekaj časa prekinjena dobava vode. Zato na Rižanskem vodovodu prosijo za skrbno uporabo vode, predvsem pa svarijo pred nepotrebnim preplahom, saj je najslabše, kar trenutno lahko naredimo, ravno kopičenje vode v sode in cisterne. Sicer pa postaja vedno bolj jasno, da slovenska Istra nujno potrebuje dodaten vodni vir, saj Rižana sama že v normalnih pogojih ne uspe zadostiti potrebam regije in bo ravno iskanje novega vodnega vira ena od | nalog vseh štirih obalnih županov, g Nekaj možnosti je že znanih, a bo treba prepričati še Ljubljano. Obvestilo Rižanskega vodovoda Nagel dvig temperatur, turistična sezona, dvig splošne rabe vode in predvsem nesreča z iztirjenim vlakom znotraj vodovarstvenega območja, je terjala nekaj takojšnjih ukrepov na sistemu oskrbe Obale s pitno vodo. Temu je sledil povečan odjem/nakup vode iz sosednjih vodovodov, izločen neposredni odjem iz izvira Rižane in zagotovljen odjem s črpanjem podtalnice iz najnižjih nivojev. Nastavljen je tudi monito-ring kakovosti načrpane vode. Trenutno je oskrba s pitno vodo v slovenski Istri varna in pod nadzorom. Glede na ogroženost podtalnice, dejansko razpoložljive količine vode iz vseh vodnih virov in sušne vremenske napovedi, smo primorani opozoriti porabnike na varčno in racionalno uporabo vode. Porabnike se poziva, da: - uporabljajo pitno vodo le za najnujnejše namene, - povečajo nadzor na internem vodovodnem omrežju in preprečijo nekontrolirane izlive, - skrajno racionalizirajo dnevno porabo vode za opravljanje dejavnosti, - obveščajo upravljavca o morebitnih okvarah in poškodbah na vodovodnem sistemu, - upoštevajo ukrepe in navodila upravljavca do njihovega preklica. Dosledno varčevanje s pitno vodo daje večjo verjetnost, da prekinitve v dobavi vode ne bodo potrebne. Rižanski vodovod Koper prosi za strpnost in razumevanje. ur Smrdela je cela Izola Pristojni pravijo, da se ni zgodilo nič posebej alarmantnega, v uredništvu pa nismo prepričani, da je čisto tako. Nedeljsko dopoldne je namreč v stari del mesta prineslo močan vonj po razliti nafti in kmalu je bilo jasno, da se je nekaj zgodilo pri bencinski črpalki v mandraču. Potem smo tudi izvedeli, da je starejši nemški par z večjo jadrnico napačno točil nafto v rezervoar za vodo, ko je to opazil pa je rezervoar vode hitro izpraznil naravnost v morje. Zagotovo si bo to nedeljsko jutro dobro zapomnil, saj je med tem manevrom z nafto polil tudi palubo, tako da je soprogi zdrsnilo in si je poškodovala nogo. Prihitela je ekipa Sektorja za varovanje obalnega morja, ki deluje v sklopu Uprave za pomorstvo in nespretnega morjeplovca kaznovala s 400 Euri kazni ter se lotila čiščenja, ki pa na prvi pogled ni obetalo prav veliko, saj zgolj špricanje s tekočino za razmastitev ni moglo zadoščati. Šele, ko so prihiteli tudi delvci Komunale z baražnim pasom, je bilo jasno, da večjih posledic onesnaženja ne bo. Medtem pa je črpalka obratovala naprej, kot da se ne bi nič zgodilo. Pred mandračem je bila namreč prava kolona jadrnic, ki so čakale na točenje goriva in ni bilo videti, da bi nesreča posebej skrbela tam zaposlene. V prvem hipu je bilo slišati o izlitju večje količine nafte, kasneje so količino zmanjšali na nekaj več kot 25 litrov, kar naj ne bi bilo posebej nevarno za okolje. “Za tak prekršek bi v Benetkah ali na avstrijskem jezeru ostal brez barke” so pripomnili nekateri izkušeni morjepolovci, mi pa smo prepričani, da bi morale službe varovanja občine Izola še enkrat preveriti, kako smo pripravljeni na takšne dogodke. Mi, kot občina, mi kot morjeplovci in tisti, ki z morjeplovci zgolj služijo. m.D. Od tod do tja Odstrel divjadi kmalu dovoljen Trinajsti defibrilator Na Občini Izola pričakujejo, da bo ministrstvo v kratkem času izdalo dovoljenje za odstrel divjadi tudi na nelovnih površinah Občine Izola in območju Strunjana, Na aprilski 4. redni seji Občinskega sveta je svetnik Liste Izola prihodnosti Marko Treskavica vložil pobudo v zvezi s škodo na kmetijskih površinah in zaradi prometne varnosti ob porastu populacije različnih vrst divjadi. O tematiki so mesec pred tem razpravljali na okrogli mizi, ki jo je organizirala Krajevna skupnost Jagodje Dobrava in tam so krajani izpostavili težave, ki jih imajo zaradi divjadi, predvsem zaradi divjih prašičev. Na Občini Izola pravijo, da ne glede na to, da nimajo neposrednega vpliva na odločanje v tej zadevi, se zavedajo razsežnosti problematike in so »konstruktivno pristopili k reševanju perečega problema prekomernega porasta populacije različnih vrst divjadi, ki povzročajo gmotno materialno škodo kmetijskim gospodarstvom, ogrožajo življenje in zdravje ljudi ter prometno varnost in k dejanjem, ki vodijo k čim hitrejšemu razpletu nastale situacije.« V ta namen je Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že posredovala ustrezno argumentirano vlogo za izdajo dovoljenja za izredni poseg v populacijo divjadi, predvsem divjega prašiča ter srnjadi, pa tudi nutrije, na nelovnih površinah občine Izola (območje Jagodje - Dobrava, Strunjan ter severno od regionalne ceste), ki ga opravijo določene skupine lovcev pripadnikov lovskih družin Izola in Strunjan, kakor je to bilo dogovorjeno na okrogli mizi v prostorih Krajevne skupno ti Jagodje - Dobrava. »Občinska uprava je mnenja, da bo v najkrajšem času ustrezno dovoljenje tudi izdano ter da bo zaradi lažjega odstrela divjih prašičev, ki so aktivni predvsem ponoči, dopuščalo možnost uporabe umetnih virov svetlobe tudi na nelovnih površinah.« ur Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: zo parke, vrtove, cvetlična korita... Občina Izola že vrsto let sodeluje v projektu Izola, srcu prijazno mesto. V okviru projekta je bilo na različnih lokacijah občine postavljenih enajst defibrilatorjev, dodatna dva javno dostopna defibrilatorja pa sta bila postavljena junija letos. Prvi na Šaredu, drugi pa včeraj na promenadi proti kopališču Svetilnik. Srčno-žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi v Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzroča prav srčni infarkt. Ob srčnem zastoju je edina rešitev defibrilacija v prvih nekaj minutah. Zato je izjemnega pomena, da so defibrilatorji v bližini in lahko dostopni, ko je to potrebno. Občina Izola v projektu Izola, srcu prijazno mesto sodeluje že od leta 2013. Pobudnik projekta je Koronarno društvo slovenske Istre v sodelovanju z Zdravstvenim domom Izola. Do sedaj je bilo na različnih lokacijah postavljenih že trinajst javno dostopnih fiksnih defibrilatorjev. Prvi je bil nameščen na pročelje zdravstvenega doma, nato je sledila postavitev v Kortah in na Maliji, na Manziolijevem trgu, v Predstavitev obračuna odvoza odpadkov Krajevna skupnost Jagodje - Dobrava vabi vse zainteresirane na predstavitev predloga spremembe obračuna storitev zbiranja in odvoza odpadkov v Občini Izola, ki bo v torek, 2. julija, ob 18.00 uri v prostorih krajevne skupnosti Jagodje - Dobrava (Gostilna »Jasna«). Vljudno vabljeni! Jagodju pred trgovino Mercator in na pročelju stavbe krajevne skupnosti Jagodje - Dobrava, v Livadah pred trgovino Hofer in na stavbi upravne enote, na izolski tržnici poleg Mlinčka in v Cetorah ter na pročelju medgeneracijskega centra v Livadah. Junija letos sta bila postavljena dodatna dva defibrilatorja, in sicer eden na Šaredu na pročelju picerije Fuoriseria, drugi pa ob lokalu Vitaminček na promenadi proti kopališču Svetilnik. Ob včerajšnji postavitvi defibrilatorja na promenadi proti kopališču Svetilnik, je sodelavec Koronarnega društva slovenske Istre mag. Denis Kekič iz podjetja Star 2000 pripravil kratko predstavitev delovanja in uporabe aparata. szi Opomba uredništva: Zdi se nam prav, da povemo, da je nakup tega defibrilatorja omogočila družina Cerkvenik in da gre za prvega, ki je bil kupljen z denarjem zasebnega gostinca. Za nakup so se odločili tudi zato, ker so v njihovi neposredni bližini že nekajkrat morali pomagati kopalcem s težavami srca. Reševalni pas, ki ga na plaži tudi ni pa je prispevala firma Star 2000, ki tudi sodeluje pri dobavi defibrilatorjev. Še zanimivost: defibrilatorja na prostem, nimata niti plaži Delfina in Simonovega zaliva, pravijo v koronarnem društvu. tE* - " — VA STRAN ZA HUMANOST Krvodajalci tega ne počnejo zaradi rekordov Na petkovem letnem srečanju izolskih krvodajalcev jubilantov so podelili priznanja 43 krvodajalcem. Nagradili so tiste, ki so kri darovali 25 x pa tudi dva »rekorderja«. Boris Bolčič je daroval kri 130x, kar 160 krat pa Vojteh Dovč. Začelo se je s pesmijo Marjetke Popovski in pozdravom govornikom ter gostom, med katerimi so bili: predsednica Območnega združenja Rdečega križa Izola Vlasta Mramor Jovanovič, sodelavec za krvodajalstvo Rdečega križa Slovenije Boštjan Novak, župan Občine Izola Danilo Markočič, Maja Širca iz zavarovalne družbe Adriatic-Slove-nica in predstavnik krvodajalcev iz San Canziana di Isonzo, predsenik Franco Davide. Seveda so tudi tokrat na srečanje prišli predstavniki Centra za transfuzijsko dejavnost Izola, Tanja Grandič, Katarina Barič in njihova dolgoletna, zdaj upokojena sodelavka, Branka Trbovič. Vsi govorniki so poudarjali pomen krvodajalstva v Sloveniji in tudi velik prispevek posameznikov k tej človeški humanitarni gesti, saj darovalci krvi s tem tudi neposredno rešujejo človeška življenja, za kar sta se jim še posebej zahvalila župan Danilo Markočič in predsednica Vlasta Mramor Jovanovič. »Krvodajalstvo v Sloveniji beleži že 66 let svojega humanitarnega poslanstva. Letno je potrebno zbrati na tisoče litrov krvi. Vsi radi kritiziramo zdravstvo. Naj ob tem povem, da v krvodajal-stu ni čakalnh dob«, je povedal Boštjan Novak. V kulturnem programu je nastopila plesna skupina Plesne šole Kazina Obala. Po podelitvi priznanj pa je sledilo veselo druženje S pogostitvijo. Tekst in foto: Franc Krajnc (Slovenski utrip) » j KULTURNO DRUŠTVO ,\^V^ PIHALNI ORKESTER IZOLA ASSOCIAZIONE CULTURALE ORCHESTRA Dl FIATI ISOLA Jj j?.' *x/" ORCHESTRA Dl Fl S , Z GLASBO ipr V FILMSKI SVET Pihalni orkester Izola ^ Orchestra di fiati Isola , - . U M: 0^1 'rr— $,1' ■ ___I— " m x\' •». Jfe* Sobota, 29. junija 2019, ob 21. uri Sabato, 29 giugno 2019 alle ore 21 Letni kino Arrigoni, Izola Cinema estivo Arrigoni, Isola V primeru slabega vremena bo koncert v Kulturnem domu Izola In caso di maltempo il concerto deirorchestra si svolgera’ nella Časa di cultura Isola ZGODOVINO DELAJO ZGODBE RUBRIKA ZftNIMIViH ZGODB K ŽltUENlft NAŠEGA MESTA TRIJE ŽUPANI V MANJ KOT LETU DNI Ko nam gre dobro rečemo, da so dobri časi. A ni vedno tako. Sredi 19.stoletja je Izola doživljala tako hude čase, da je celo županom zmanjkovalo poguma. 16. septembra leta 1857 je zaradi hudih gospodarskih in finančnih težav občine odstopil župan Giovanni Marcovich. Na njegovo mesto je bil izvoljen Giovanni de Moratti, ki pa tudi ni vzdržal dolgo. Po treh mesecih je tudi on odstopil. 23. decembra ga je nasledil Pietro Perentin, dotedanji občinski blagajnik. Tako je Izola v samo nekaj mesecih imela tri različne župane. Na ogled dajem zelo star posnetek današnje Verdijeve ulice. Na levi je stavba med občino in cerkvijo, kjer so svoj čas živeli župani.. (Srečko Gombač) Brigadirji Številke, ki se danes dajo misliti Sobotni naliv je sicer onemogočil normalno izvedbo srečanja brigadirjev v letnem kinu Arrigoni, vendar pa ni preprečil številnih pogovorov in spominov na brigadirsko delo in na stotine kilometrov cest, železnic in vodovodov, ki so jih v, celo za današnji čas, rekordnem času zgradile brigadirske roke. Spisek infrastrukturnih objektov, ki so jih v povojnih letih, vse tja do osemdesetih, zgradile brigadirske roke, je res neverjeten. Rezultat dela mladinskih delovnih brigad so med drugim: velik del Avtoceste bratstva in enotnosti, del Novega Beograda, več železniških prog na področju nekdanje Jugoslavije, npr. Beograd-Bar, hidroelektrarne, tovarne in druga infrastruktura. Udeleženci iz Slovenije so prisostvovali vsem večjim delovnim akcijam. Leta 1946 je skupaj s preostalimi člani železniško progo Brčko-Banoviči gradilo 6.220 Slovencev, progo Šamac-Sarajevo pa naslednje leto 14.000 Slovencev. Prav projekcija filma o gradnji proge med Samcem in Sarajevom je bila povod za sobotno brigadirsko srečanje v letnem kinu Arrigoni, vendar je vreme v veliki meri pokvarilo sicer bogat program. Predsednik kluba brigadirjev Južne Primorske in Istre, Jadran Pišot - Bober je tako-le povzel dogajanje v Arrigoniju. Prišli tudi iz Radelj ob Dravi Na sončen poletni dan, kakršni so skoraj vedno pri nas, se vsem, ki ste bili v soboto v Izoli, zahvaljujem za udeležbo in predvsem za pravo brigadirsko vztrajnost, ki ste jo ob obilni moči zmogli. Poleg domačinov iz štirih istrskih občin so na prireditev prišli tudi klubovci iz Sežane, Postojne, Pivke in Ilirske Bistrice. Pravo presenečenje pa nam je pripravil Nenad Lauko, ki je iz Radelj ob Dravi pripeljal skupino dvanajstih brigadirk in brigadirjev. Obiskali jih bomo 14. septembra na njihovi prireditvi. Izjemno smo bili veseli, ker je svoj prihod napovedal in tudi prišel Nenad Bjelos iz daljnega Pančeva. Nazadnje smo se z njim srečali na proslavi ob priključitvi Primorske. Pod taktirko dr. Tanje Petrovič smo uvodoma slišali zanimive prispevke Brede Krašna, dr. Majde Šavle, Zorana Ivančiča in Jadrana Čalije, ki so govorili predvsem o štiridesetletnici gradnje višinskega vodovoda. Anica Tomšič iz II. Bistrice pa je govorila o svojih izkušnjah pri gradnji proge Šamac - Sarajevo. Poleg nje so bili med nami še trije udeleženci te izjemne akcije in sicer Julijana Berdnik iz Radelj ob Dravi, Angela Pišot iz Kopra in Edvard Progar iz Postojne. Njim in Nenadu Bjelosu (na tej progi je bil leta 1978) je namenjena spominska plaketa z izolskega srečanja. V četrtek 20. junija so v pivškem Krpanovem domu pripravi slovesnost ob Dnevu policije. Proslave se je udeležilio veliko zaposlenih, pa tudi zunanjih partnerjev. Kot vedno so se jim pridružili tudi kolegi s Hrvaške in Italije, s predstavniki obeh držav namreč operativno odlično sodelujejo že vrsto let. Kot vsako leto so se jim pridružili tudi bivši načelniki in direktorji PU Koper, pa tudi drugi upokojeni miličniki in policisti. Letos je bilo bivših vodij uprave na proslavi pet. Z leve proti desni: Čebokli, Štemberger, Rebec, Čehovin, Sever in Molk. Bogato razstavo brigadirske opreme in publikacij sta pripravila Dorica in Zoran Ivančič, panoje z arhivskim gradivom Rižanskega vodovoda Koper pa dr. Majda Šavle. Predsednik Zveze bošnjaških kulturnih društev Slovenije Diz-dar Kerim je prispel z dvema članicama društva Sevdah iz Ljubljane, ki žal nista mogli nastopiti, saj kulturnega programa ni bilo mogoče izvesti. Našemu srečanju pa je prispeval priponke z izvirnim logotipom in kavne vrečke, ki si smo jih že preizkusili na kraju samem. Na naše vabilo so se odzvali tudi predstavniki Zveze združenj borcev NOV, med njimi tudi izolski predsednik Slobodan Radujko, prav tako tudi člani Društva Tito in še kdo. ur/jp 32 let kluba brigadirjev Vsem članicam in članom našega kluba lep pozdrav in čestitke ob dnevu ustanovitve KLUBA BRIGADIRJEV SLOVENSKEGA PRIMORJA IN ISTRE. V prvem zborniku je Anka Mer-molja, dolgoletna predsednica sekcije v Izoli opisala, kako so se septembra 1986 udeleženci proslave v Banovičih dogovorili za ustanovitev našega kluba. 24. junija 1987 so se zbrali na ustanovnem občnem zboru v dijaškem domu v Kopru. Za prvega predsednika je bil izvoljen Miroslav Okretič, za podpredsednico Anka Mermolja, za člane pa Nada Benčič, Elka Pišot, Cvetka Frančula, Milena Ilič, Viola Kobal, Kristjan Kofol, Lucijan Tedeško, Roman Vidali, Elca Furlan, Danijel Požar in Iztok Galina. Od tedaj so minila dobra tri desetletja in njim se moramo zahvaliti, da se lahko danes srečujemo v prijateljskih pa tudi ustvarjalnih sredinah in vsebinah, kar nas zbližuje tudi z mlajšimi generacijami. To je prava pot in po njej ni težko hoditi. Brigadirski pozdrav! Jadran Pišot - Bober Združitev veslaških klubov? Že nekaj časa potekajo resni pogovori o združitvi obeh izolskih veslaških klubov. Naj spomnimo, da smo njega dni imeli en sam klub, VK Argo Izola. Potem so se začela notranja trenja med vodilnimi v klubu in končalo se je z ustanovitvijo novega veslaškega kluba VK Izola. Kluba sta v začetnih letih podvojila uspehe izolskega jadranja. Bile so sezone, ko so bili boljši tisti z novega, drugič pa spet tisti s starega kluba. Toda z leti je veslanje, tako kot po vsej Sloveniji, počasi lezlo v krizo in danes v celi državi premoremo enega samega veslača, ki lahko nastopi na večjih regatah kot je evropsko prvenstvo v Luzernu (Rajko Hrvat). Krizi veslanja v Sloveniji moramo dodati še težave mlajšega kluba s prostori v katerih deluje in zato ni nič presenetljivega, da so ideje o ponovni združitvi v enotni klub postale vedno bolj realne. Prvi kontakti na to temo so se začeli marca letos, mesec dni kasneje so v pogovore vključili tudi občinsko oblast, zdaj je o združitvi že tekla razprava na skupščini VK Izola, kjer so veslaškemu klubu Argo pojasnili svojo vizijo skupnega delovanja. Z dopisom, ki so ga poslali VK Argo, so formalno napovedali, da bodo v VK Izola z veseljem pristopili k uradnim pogovorom, z namenom, da raziščejo možnosti, ki jih imajo za združitev obeh klubov in s tem povečajo izolsko konkurenčnost v slovenskem veslanju. Potem ko so jim na občini predstavili vizijo razvoja veslanja v Izoli, so se člani VK Argo včeraj zbrali na posvetovalnem srečanju in se pogovorili o teh predlogih, glede na jezik komuniciranja pa se zdi, da je združitev obeh veslaških klubov vse bolj realna. ur Praznik na rezervni lokaciji Ponosni na preteklost, o sedanjosti pa... Na, vsaj formalno skrivni oziroma rezervni lokaciji, so se zbrali nekdanji pripadniki voda za protidiver-zantsko delovanje občinskega štaba Teritorjalne obrambe Izola. Bil je njihov praznik. Srečanje v počastitev praznika državnosti je sicer organiziralo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo »Slovenska Istra«, vendar so bili na srečanje vabljeni predvsem člani te enote teritorjalne obrambe iz Izole. Že prihod na slovesnost je dal vedeti, da je treba imeti nekaj malega vojaškega znanja, da odkriješ skrito lokacijo, vendar to nekdanjim teritorjalcem ni povzročalo nobenih težav. Prišli so odgovorno in zato ni šlo niti brez uradnih govorov. Najprej je zbrane nagovoril Vilko Jerman, ki je v osmosvo-jitveni vojni poveljeval tej enoti, nato je imel govor Slavko Dekleva, ki je poveljeval enotam Teritorjalne obrambe v Slovenski Istri, v imenu območnega združenja pa je veterane pozdravil tudi član območnega združenja, Maks Filipčič. Vsi govorniki so s ponosom povedali, da je bil prispevek te enote in istrskih teritorjalcev nasploh zelo pomemben, še posebej pa so ponosni na to, da v teh bojih ni bilo človeških žrtev na strani TO. Seveda so se spomnili tudi tistih izolskih članov TO Slovenske Istre, ki so preminuli v teh letih, hkrati pa so opozorili na to, da je marsikaj v zvezi s statusom veteranov vojne za Slovenijo še treba urediti. »Nismo zadovoljni z državo, kot smo jo dobili v teh letih« so povedali, »vendar pa je to naša država Slovenija in vedno bomo ponosni na to, da smo bili pripravljeni žrtvovati življenje zanjo«, so ugotavljali. Vsi so se tudi strinjali, da morajo postati ta njihova srečanja ob prazniku tradicionalna in morda tudi bolj uradna, saj ne bi bilo prav kar tako pozabiti njihovega prispevka k nastajanju naše države, ki si jo zdaj lastijo le nekatere elite. Za boljše razpoloženje je v nadaljevanju poskrbel Bogdan Godnič, ki je med osamosvojitveno vojno imel v hiši policijski arhiv, zdaj pa še vedno nima niti tekoče pitne vode. Ampak pasulj je bil vseeno odličen, odojek brez holesterola, vino, ki so ga prispevali sponzorji pa tudi ni škodilo. o.m. V sklopu ciklusa poljskega filma, ki so ga pripravili v Art kinu Odeon v sodelovanju s poljsko ambasado v Sloveniji, je v nedeljo na Manziolijevem trgu nastopil vrhunski poljski jazz pianist in skladatelj Artur Dutkievvicz, ter zbranim, med katerimi je bil tudi poljski ambasador, odigral celovečerni koncert s katerim je navdušil predvsem poznavalce. Ni nam vseeno za drevesa Pogovori o drevesih potekajo takorekoč vsak dan. Posebej v teh dneh peklenskih vročin seveda verjamemo, da nikomur ne pada na pamet, da bi naročil sekanje dreves, ki zdaj nudijo tako blagodejno senco. Nekateri pa se zavedajo pomena dreves tudi spomladi in jeseni in reagirajo tako, kot ena od bralk Mandrača, ki se je po pomoč napotila k Tini Trampuš iz Zavoda za varstvo narave Piran, ki pa ima sedež v Izoli (Kristanov trg L). Tako-le je zapisala: Stanujem v Izoli v bloku v Oktobrski revoluciji, ki se nahaja nasproti otroškega igrišča. V našem bloku si nekateri stanovalci že dalj časa želijo, da se bi se odstranilo drevesa, ki rastejo pred blokom in sicer: 1 cedro, 2 cipresi in 1 lovor. Pred 2 mesecema se je, zaradi močne burje, odlomil vrh cedre, kar je bil povod, da so na sestanku stanovalcev sprejeli sklep, da se poseka vsa drevesa. Jaz se z omenjeno odločitvijo ne strinjam, saj so ta drevesa pomembna za čiščenje zraka. Strinjam se s posekom dveh cipres, ki rasteta blizu bloka in sta moteči. Cedro in lovor bi lahko obrezali in s tem rešili prekomerno višino dreves. Prosim vas, da mi sporočite ali lahko kaj ukrenete glede omenjene odstranitve dreves. Tina Trampuš je v odgovoru zapisala: Območje poznam, včeraj sem si šla drevesa ponovno pogledat. Popolnoma se strinjam z vami - ciprese je smiselno odstranit, ker so zelo blizu objekta, ostala drevesa pa bi potrebovala le nego, torej rez manjšega obsega. Mi iz Zavoda neposredno ne moremo ukrepati, saj drevesa niso zavarovana po naravovarstveni zakonodaji. Žal tudi občina nima svojega pravilnika, ki bi določal ravnanje v takih primerih. Morda se vseeno obrnete na Komunalo, ki pogosto izvaja nego oziroma vzdževalna dela. V nedavnem primeru (ob bloku na Oktobrski 18) smo apelirali direktno na predlaganega izvajalca del in so potem lipe le obrezali (dvignili profil krošnje). Vsekakor ne smemo odnehati v prizadevanjih za racionalno nego in odstranjevanje dreves. Skoraj v vsakem primeru, ko se skupina stanovalcev strinja s posekom, se najdejo taki, ki temu nasprotujejo. Vedno več nas je, ki se borimo za drevesa, ki se zavedamo njihovih prednosti. Bomo pa morali izpeljati še nekatere formalne postopke, da bomo pri tem učinkoviti. If li 2 E If European Tree Pruning Gnide EVROPSKA NAVODILA ZA OBŽAGOVANJE DREVES European Tree Pruning Giide (2/2005) Slovenski prevod Tina Trampuš Nina Križaj do srebra na svetovnem pokalu Začelo se je EP Organizatorji evropskega prvenstva razreda optimist so po dnevu brezvetrja v torek uspeli zagnati tekmovalni stroj. V prvih dveh plo-vih sta odličen vtis naredila Peter Koprivec in Tarin Pečar, medtem ko ostali člani slovenske reprezentance s prikazanim niso zadovoljni. Flota 293 optimistov iz 50 držav je drugi tekmovalni dan začela s čakanjem na veter, ki je v zaliv Do-uarnenez prispel ob 14. uri. “Ko je zatrobila sirena, smo se tako zapodili na morje, da smo celo hrano pozabili vzeti s seboj. Še dobro, da je bil Jakob Božič izdatno založen s sendviči,” je neučakanost pred tekmo opisal Mojmir Babič, vodja slovenske odprave. Nestrpni pa niso bili le krmarji, temveč tudi regatni odbor. “Prvo regato so začeli po zelo šibkem vetru, ki seje v nadaljevanju okrepil in tudi nekoliko spremenil smer. Druga regata pa je bila porazna! Dekleta so prvo stranico vozila petdeset minut! Pihali so trije vozli, ne več, zato so regatno polje skrajšali pri vratih. Zmagovalka in prva zasledovalka sta v cilj prispeli pravilno, tretja tekmovalka, Poljakinja, pa je namesto med bojama zapeljala med bojo in gumenjakom. Enako je storilo še trideset jadralk za njima in nastala je pravcata zmešnjava. Med tistimi, ki so zgrešile ciljno linijo je bila žal tudi naša Liza Levandovska, ki je bila zvečer neutolažljiva, saj bi bila sicer med prvo petnajsterico. Razplet druge regate je vznejevoljil tudi Alenko Valenčič, saj je predpisani čas, v katerem bi morala zaključiti regato, zamudila za pičlih pet sekund. Če bi bila malenkost hitrejša, bi bila sedemnajsta, ” je pestro dogajanje na vodi povzel Babič. Pri fantih je dan minil brez zapletov. Z dvema zmagama vodi Španec Marc Mesquida, najboljši Slovenec je Peter Koprivec na 30. mestu. Valentin Štravs je skupno 120., Val Mario Colarich se nahaja devet mest nižje, Gašper Babič pa bo kvalifikacije nadaljeval s 138. mesta. V konkurenci 117 deklet je na vrhu razpredelnice Lisa Vucetti iz Italije. Tarin Pečar je drugi tekmovalni dan sklenila na 28. mestu, Yelyzaveta Levandovska je na 87. mestu in Alenka Valenčič na 99. mestu. Križajeva srebrna, Lazar peti Italijansko mesto Rimini je bilo v dneh od 14. do 16.6.2019, ponovno prizorišče svetovnega pokala, v kickboxingu. Tokratni svetovni pokal, znan pod imenom Best Fi-ghter, je na prizorišče privabil 2760 tekmovalcev iz 35 držav oziroma 256 klubov, med katerimi sta bila tudi člana kluba KIT, kitovca Nina Križaj in Sebastjan Lazar. Oba sta dosegla dobre rezultate, tako je starejša kadetinja Nina Križaj, v disciplini point fighting, v kategoriji do 55 kg osvojila 2. mesto, klonila je le v finalni borbi, proti Bolgarki Georgijev Aleksandri. V kategoriji do 50 kg, pa je pristala na 5. mestu. Vsekakor je s svojim nastopom pokazala, da lahko upravičeno pričakuje povabilo v kadetsko reprezentanco, ki bo nastopila na prihajajočem evropskem kadetskem prvenstvu, v madžarskem Gyoru. V članski kategoriji, v point fi-ghtingu, v kategoriji do 79 kg, je Sebastjan Lazar osvojil 5. mesto, tokrat je klonil proti norveškemu tekmovalcu, in to v zadnjem trenutku borbe, in sicer le za točko. V kategoriji do 74 kg, mu je po uvrstitvi v osmino finala, nasproti stal ameriški profesionalni borec Murphy Bailey, kasneje tudi zmagovalec v tej težnostni kategoriji. Lazar je kar postal magnet za profi borce, saj mu je žreb v disciplini light contact, v kategoriji - 74 kg, že v prvem kolu namenil znanega profesionalnega ameriškega borca Everilla Elijaha. V tej borbi mu kaj drugega, kot pridobivanja izkušenj, ni preostalo. Tudi njegovi nastopi niso ostali neopaženi, tako, da lahko tudi on pričakuje poziv, da se uvrsti med kandidate za člane reprezentance, ki bo jeseni nastopila v Antalyi, v Turčiji. 1. turnir malega kalibra -izolani v naskoku S prvim turnirjem 22.6.2019 v Postojni, a v organizaciji Strelske družine Ankaran, se je uradno pričela Primorsko-notranj sko-kraška liga v streljanju z malokalibrskim orožjem in Izolani so med petimi prijavljenimi klubi častno zastopali svojega. Članom s pištolo na 25 m se je sicer le za piškavih 6 krogov izmuznil bron (Ivan Božič 6., Tomaž Lileg 10., Enio Božič 12., Andrej Jakomin 14. in Aleš Mahnič 16. mesto), so ga pa zato s prav tako piškavimi 5 krogi četrtouvrščenim izmaknili člani s puško na 50 m (Aljoša Frank L, Ivan Božič 8., Tomaž Lileg 15. in Robert Germanis 18. mesto). Brez ekipne konkurence in torej najboljši so bili pionirji s puško na 50 m (posamezno Vasja Kitič 2., Tadej Frančeski 3. in Mar- tin Frank 5. mesto), še vedno prvi in edini, a z odličnim rezultatom je bil tudi mladinec Vito Kavalič s puško na 50 m. Dolores Šuštar V ponedeljek 24.6.19 je bil v hotelu Delfin Izola odigran zadnji junijski turnir v taroku za občinsko prvenstvo posameznikov, sicer pa že 24. turnir v letošnjem letu. Po 8 točk sta zbrala Cveto Ličen in Igor Meze. Odločala je razlika. Prvi je zbral +944, drugi pa +116. Tretje mesto je osvojil Vlado Še-tina s 7 točkami in razliko +487. Sledita igralca z osvojenimi 6 točkami. Uspešnejša je bila Marija Bolje z razliko +40 pred Bogom Strohsackom, ki je imel negativno razliko -267. Po 24 turnirjih prepričljivo in zasluženo vodi Cveto Ličen s 164,5 točkami in razliko +15193. Na drugem mestu je pristal Boris Debeljak s 147 točkami in razliko +6669. Po 135 točk sta zbrala Anton Sevčnikar z razliko +3320 in Igor Meze z razliko +732. Peto mesto zaseda Marija Bolje s 127 točkami in razliko -2336. Do poletne prekinitve bosta odigrana še dva turnirja, 2.7. redni turnir in 8.7. v počastitev praznika občine Izola. Prehodni pokal TIC Izola so doslej osvojili Boris Debeljak in Miran Zajc po dvakrat, po enkrat pa Bogo Strohsack, Ivica Grdič, Loris Šu-kljan in Gregor Mihevc. Miran Zajc letos brani prehodni pokal. Če ga bo obranil, ga bo prejel v trajno last. Odprt turnir v počastitev praznika občine Izola bo odigran v kavarni hotela Delfin Izola s pričetkom ob 16.00 uri. hh Okroglo igrišče polno življenja Ekipa mladih je pred dvema sobotama organizirala neformalni turnir s humanitarno noto. Izola se je pokazala v najboljši luči in zbrala veliko pomoči za družino v stiski in to navkljub sosedom, ki jih moti zvok žoge. Pred dvema tednoma je okroglo igrišče v Livadah gostilo neformalni, neuradni ampak zato nič manj pomemben turnir malega nogometa. Turnir je organizirala skupina mladih in manj mladih, ki je otroštvo preživela na tem okroglem kosu betona sredi Livad, ki zadnja leta žalostno sameva. Turnir pa ni bil samo športne narave s poudarkom na druženju, ampak je nosil tudi pomembno humanitarno noto. Dva tedna pred turnirjem je namreč David Davidovič, sicer eden od pobudnikov športnega dela dogodka, zagnal akcijo licitacije različnih dresov, s katerimi so poskusili zbrati čim več sredstev za finančno pomoč družini štiriletne Saške, ki je zato, da bi ji nudila čimboljše terapije, zabredla v finančno stisko. O tem, kako je akcija uspela, smo se pogovarjali z njim. Ampak najprej, zakaj okroglo igrišče? - Ogromno igralcev je zraslo na okroglem igrišču v Livadah, Marko Božič, Rok Božič, Saša Božičič, pa Žlogar, Lovrečič, nazadnje pa Leo Štulac, ki danes igra v prvi italijanski ligi. A kar naenkrat so pred leti z igrišča zmanjkali goli, ne vem, morda jih je kdo ukradel, koše pa so še pred tem pobrali in kakšnih deset let je igrišče samevalo. Z našo ekipo Arizona bar Izola kar veliko igramo naokoli, kjer nam je pomembno predvsem druženje, in velikokrat smo obujali spomine na okroglo igrišče in počasi prišli do zamisli, da bi ga obnovili. Vsak je dal nekaj evrov, kupili smo gole, jih zavarili, postavili mreže, pobarvali, kar je bilo za pobarvati in danes je videti igrišče prav lepo. Sicer smo že med obnovo dobili inšpekcijo, ki nam ni dovolila, da bi delali naprej, dokler nam niso na Občini dali dovoljenje za uporabo igrišča in ker imamo vsi svoje službe in svoja življenja, je ta obnova trajala kar nekaj mesecev. Ampak bilo je vredno, saj danes vidim tam veliko otrok, ki se igrajo. Tudi mi, morda vsaka dva meseca, brcnemo kakšno žogo, ampak pomembno je, da je tam videti veliko otrok. - Glavni razlog za obnovo je bila nostalgija. - Ja, nostalgija, ker to igrišče je res posebno, okroglo, s tistimi zidovi. Takih ni veliko naokoli. Lani septembra smo tam organizirali prvi neuradni otvoritveni turnir, na katerem so igrale ekipe predvsem te naše generacije in ostale, ki so tam odraščale. Igralo se je kot v starih časih. Letos pa smo želeli turnir organizirati še pred poletjem. No, vmes sem prišel do zamisli, da bi ob prijateljskem turnirju izpeljali še humanitarno akcijo, da bi pomagali mali punčki, ki res potrebuje finančno pomoč za okrevanje po bolezni. Ko sem slišal njeno zgodbo sem vedel, da bodo ljudje priskočili na pomoč, tudi sami v lokalu zbiramo zamaške, a te pomoči ne bi bilo toliko, kot je družina te punčke potrebuje. Za osnovne terapije namreč potrebuje vsaj 600 evrov na mesec, zaradi česar je njen oče moral najti še dodatno delo. In ker osebno poznam Lea Štulca, Boruta Mačkovška in Admirja Sinanbegovi-ča, pa tudi sam sem zbiratelj dresov in jim imam kakšnih 200, ki sem jih dobil na različnih dražbah, sem prišel do zamisli, da bi sami naredili dražbo dresov. Ponudili smo te tri in prišlo je do izjemnega odziva in kmalu se je oglasilo vedno več športnikov iz Izole in naokoli, ki so ponudli svoje drese za dražbo, nekatere pa sva s Sanjinom Gavričem, ki je ogromno pomagal pri vsej akciji, sama kontaktirala. Odziv je bil takšen, da sem moral vzeti nekaj dni dopusta, da sem vse skupaj pripravil za Face-book, kjer je dražba tudi potekala. Veliko ljudi je zastriglo z ušesi, tudi nekateri mediji so se zanimali za akcijo, a očetu punčke sem obljubil, da ne bomo iz tega delali nek cirkus, in to spoštujem. - Športniki so se sami javili? - Ja, ampak ne samo športniki, tudi drugi, ki so doma imeli kakšen dres. Javil se je gospod, ki je dobil za poročno darilo uokvirjen dres Maribora s podpisi vseh igralcev, naprimer. Vsak dres smo sprejeli in odziv je bil res neverjeten. Na koncu smo zbrali 96 dresov in že samo priprava “posta" za Facebook, kjer sem moral slikati dres, pa poiskati lastnika dresa, ko je v “elementu” in vse to montirati, je vzela ogromno časa. Pač, ker smo na začetku imeli tri drese se mi ni zdelo nič kaj takšnega, ko jih je bilo na koncu skoraj sto, pa si lahko sami predstavljate, koliko je bilo s tem dela. Prihajal sem ob šestih ponoči iz nočne, čez dve uri pa sem že bil v lokalu, kjer sem sprejemal kakšen novi dres. V tem času sem shujšal pet kilogramov, kar pa ni hudo, glede na to, da hujšam (smeh). - Kako si sledil dogajanju na Face-booku? - Težko je bilo. V soboto, ko se je zaključevala akcija, sem bil na poroki in sem takorekoč celo uro preživel na Facebooku. Telefon je skoraj pregorel od uporabe. - Kako pa je bilo s samimi licitacijami? So se ljudje dobro odzvali? - Odziv ljudi je bil fantastičen. Zbrali smo okoli 13.000 evrov, s tem, da je veliko ljudi sredstva nakazalo na TRR družine. - Si pričakoval, da bi lahko zbrali toliko? - Ne, nikakor ne. Mislil sem, da bomo zbrali manj kot desetino tega. V bistvu je bila akcija zelo spontana in nismo pričakovali takšnega odziva. Želeli smo tistih nekaj dresov licitirati in na dan turnirja ta sredstva predati družini. Končalo pa je tako, da je bila akcija veliko večja od pričakovane in zato je bilo tudi dela toliko več. Sam sem bil zelo obremenjen, ker imam službo, lokal, nosečo ženo, a povem po pravici, ni mi bilo težko, ker je šlo za dober namen. In takšen odziv imamo lahko samo v Izoli. Jaz imam veliko izkušenj z dražbami Dražba dresa ni nujna Saški lahko pomagamo tudi brez nakupa dresa. Zanjo je odprt račun pri Zavod Vid v Kranju. Humanitarni zavod Vid, Planina 3, 4000 Kranj. Koda namena: CHAR. Namen nakazila: voziček in terapije za Saško. TRR: SI56 0510 0801 0018 831. Sklic: SI00 15032019 dresov, na katerih dresi, ki so, med navednicami, pomembnejši, gredo za manj, kot so šli nekateri od dresov lokalnih igralcev na naši dražbi. Med drugim sta oba brata Struna, Štulac in Mačkovšek ponudili svoje drese, tudi več kot enega, istočasno pa sodelovali v dražbah in kupili več dresov. Res, neverjeten odziv. Ampak rad bi se zahvalil prav vsakemu, ki je sodeloval, kakorkoli, na teh dražbah. Nekateri nekdanji igralci so celo ponudili svoje zadnje drese, ki so jih ohranili za spomin. Res, neverjetno! - Koliko bodo ta sredstva pomagala družini v stiski? - Pomagala bodo, vsekakor. Upam, da smo vsaj dve ali tri leta terapij pokrili, ali vsaj olajšali finančno breme družini. Prepričan sem tudi, da bi morala za te stvari, za nujne terapije okrevanja po bolezni, in to za majhno punčko, poskrbeti država, a to je že druga zgodba. - Turnir je uspel? - Naj poudarim, da ni šlo za uradni turnir, ampak predvsem za srečanje prijateljev, ki nas veže okroglo igrišče in nogomet. Se je pa zbralo osemnajst moških ter dve ženski ekipi, igrali pa smo tako, kot smo na okroglem igrišču igrali nekoč, torej štiri na štiri. V veliko pomoč so nam prišle izolske pizzerije, ki so ponudile pice brezplačno. Ekipa, ki je pomagala z izpeljavo turnirja, Nik, Asko, Kemo, Sanjin, Iko, Mile in jaz, smo to naredili prostovoljno, na koncu pa še igrišče in okolico očistili, kar je tudi prav. Na tekmah se je zbralo kar veliko ljudi, saj je očitno, da ljudje v Izoli tovrstno dogajanje pogrešajo. Mi pa upamo, da bi nam nasproti prišla tudi Občina, predvsem s pomočjo pri organizaciji, da bi prireditev lahko spravili na višji nivo, predvsem pa brez skrbi o tem, kdaj jo bo kdo prekinil. Tokrat smo naprimer morali plačati kazen zaradi prijave enega od sosedov. Am mamtok/m: 10 v Kultura Se župan je v Kortah postal Hister V soboto, 22. junija, na prvi poletni dan, se je v Kortah zgodil prvi zgodovinski festival Kaštelirjev, poimenovan »Od Histrovdo Rimljanov«. S programom in dejavnostmi so pri izvedbi tega prvega zgodovinskega festivala sodelovala vsa podeželska društva, ki delujejo na področju kulture in turizma: Kulturno društvo Korte, Turistično društvo Šparžin, Kulturno društvo Malija in Društvo za razvoj vasi Cetore. Na pomoč so jim priskočili tudi prostovoljci iz Balinarskega kluba Korte in PGD Korte, sodelovali so še učitelji in učenci podružnične Osnovne šole Vojke Šmuc, etno ansambel Vruja, Društvo harmonikarjev Izola in likovniki iz Izole. Žal je morala napovedana folklorna skupina iz italijanskega Trullija je morala zaradi slabega vremena nastop odpovedati. Vreme je krojilo program Žal je izredno slabo vreme z močnim dežjem prav ta dan pokvarilo marsikatero prireditev in tako je bilo tudi v Kortah. A so se organizatorji kar dobro znašli. Voden ogled na Kaštelir je bil okrnjen zaradi močnega naliva, je pa strokovna vodička, Slavica Hrvatin, skupino radovednih obiskovalcev v preddverju Zadružnega doma vodila skozi čas in povedala veliko zanimivega o tem našem znamenitem gradišču. Na delavnicah so se otroci učili izdelovati ljudske inštrumente in slikali na oblačila, stkana na način kot so ga poznali že Hi-stri. Ta oblačila so nadeli tudi nekateri ugledni občinski možje in žene na čelu z županom, Danilom Markočičem. Drugo leto pa še vreme. Seveda tudi ob zgodovinskem festivalu ni šlo brez zakuske, ki so jo pripravile marljive članice društva Šparžin s sodelovanjem društev iz Cetor in Malije, končna ocena prvega festivala pa je, da so organizatorji, kljub zelo nenaklonjenem vremenu, s skupnimi močmi prireditev speljali v zadovoljstvo vseh. Naslednje leto pa bodo poskrbeli še za vreme ur Kulturno društvo Korte je sodelovalo z vsemi aktivnimi sekcijami in dejavnostmi: na stojnici so pokazali večino publikacij, izdanih v minulih 25 letih delovanja društva in izdelke njihovih članov: oljčno olje in posušeni kaki »Vatovec«, iz sivke spletene butarice in pecivo: piškote s sivko in kekse z maslom, medom in sivko, orehe z marelično marmelado in figove balce - krajevno tipično presno sladico iz suhih fig, rozin in mandljev. Pritrkovalci in ostali Skupina štirih pritrkovalcev, Vipavca Jernej Fajdiga in Pa trik Vidic in domačina Jakob Bur-dych in Klemen Jug, je tudi ob tej priložnosti usklajeno pritrka-vala v zvoniku domače cerkve, dekleta dramske sekcije pod vodstvom Nine Mernik, Sara Benčič in Larisa Gašič so v narečju povedale in v knjižni slovenščini tudi razložile štiri zgodbe o zakladu, zakopanem na Kašlerju. Ženski pevski zbor je, tokrat brez drugje angažirane zborovodkinje Barbare Barač, zapel ob spremljavi kitarista Sama Turka. Razpirala sta duši Pri špini sta se letos zvrstila komaj dva četrtkova glasbena večera, a pustila sta že tako močno sled, kakor da bi bila sezona že skoraj pri koncu. Pa se je poletje komaj začelo... V mimobežnih klepetih skorajda ni mogoče, da beseda ne bi nanesla na skupino Same babe. Skupina - prihajajo iz osrednje Slovenije - je vsaj za tiste, ki je doslej niso poznali prav zares, že samo s svojo pojavo poskrbela za presenečenje: šest prijetnih vražjih fantov, odličnih glasbenikov in vokalistov, ki so (13. junija) vpeljali glasbeno poletje na Ljubljanski ulici, se je dodobra razživelo na svojih glasbilih in s svojimi glasovi, celo nasmejali so nas. Teden za tem pa spet... Ni jih bilo šest, le dva sta bila. Pravzaprav je bil napovedan le eden, in sicer Cveto Kobal, izjemen flavtist. Iz Idrije prihaja, koncertira po Evropi in čez njene meje, tudi na Japonskem in v ZDA, sicer pa je je profesor komorne igre in flavte na ljubljanski in mariborski glasbeni fakulteti. A ni predan le klasični glasbi; tudi skladatelj je in izvrsten vokalist, pri tem pa občasno rad zaide z uhojenih poti. In prav za to so bile na predvečer poletnega solsticija idealne okoliščine ... Cveta Kobala je na klavirju namreč spremljal Dean Semolič. Deana ni treba posebej predstavljati; naj le spomnimo na njegov klavirski koncert ob sveči v Manziolijevi palači, na koncert v Hangarju, predvsem pa na zgodnjejulijski večer pred leti, ko nas je na Svetilniku, tik ob morju, popeljal na svojevrstno klavirsko popotovanje. Tokrat je Dean spremljal vrhunskega flavtista. Doslej še nista skupaj nastopila, ah, kaj nastopila... saj se še poznala nista. A večer je obetal... Najprej so nas očarali zvoki flavte. Svetli, veseli, lahkotni. Kako čudovito so se zlili s tem čarobnim prostorom! A kmalu zatem se je po Largu pri špini razlegel globok vokal. Pelji me, pelji me na sonce, pelji me, pelji me na sonce ... Prodoren, nežen, čuten glas. Kakšna glasba, nastop, iskrena izpovednost! Glasbenika, oba v črnem, sta bila iz pesmi v pesem bolj razigrana, prepletali so se flavta, klavir, vokal, pel je eden in potem drugi, tudi oba, spremljala sta drug drugega, se mojstrsko poigravala, razpirala duši, mehčala sebe in nas, hvaležno publiko, brisala sta meje, ustvarjala nepozabno čarovnijo... Začelo se je nočiti, a ozračje je bilo čedalje bolj nabito s svetlobo, z energijo, lepoto, čustvi... Vse to nas je tisti večer (spet vrhunski!) pospremilo skorajda Že V poletje. Lučka Lešnik Kultura Računalnik riše, a v resnici ne ve kaj Bogdan Soban je verjetno nejpomembnejši slovenski programerski slikar. Slika namreč s pomočjo računalniških logaritmov. V soboto ob 11.00 bodo v Plaču Izolanov odprli razstavo njegovih del, sledila pa bo delavnica na kateri bo v živo pokazal, kako nastajajo njegova umetniška dela. Bogdan Soban je univerzitetni diplomirani strojni inženir, ki se je v svoji poklicni karieri zelo veliko ukvarjal z informatiko in računalništvom. To njegovo poglabljanje v svet informacijske tehnologije ga je že pred več kot dvajsetimi leti spodbudilo, da je začel razmišljati o ustvarjalnih zmožnostih računalnika. Ta pristop je v svetu poznan pod imenom »generative art«. Soban ne uporablja računalnika samo kot zelo učinkovito orodje, ampak ga obravnava kot ustvarjalnega partnerja, ki mu dopušča kreativno svobodo. To doseže tako, da razvija računalniške programe, ki ob zagonu samostojno ustvarjajo slike na ekranu računalnika. - Razstavi si dal naslov Pljusk poletja, kot da bi šlo za kakšen poletni glasbeni festival. - Lahko bi to tudi bila, kajti letošnje poletje je dobesedno pljusknilo, najprej z dežjem, nato s samim poletjem. Tako sem tudi dobil zamisel in to ovekovečil na tej razstavi. - Gre seveda za slike, na katerih je morje. - Ja, slike po svoji mikro sestavi spominjajo na morje. A potem jih ti algoritmi premešajo, predelajo, naredijo malo po svoje in včasih nastane tudi nekaj povsem tretjega. Ohranja pa te poletne barve, modro, belo in nekakšno morsko podlago. - Na kaj lahko vplivaš pri slikanju s svojimi logaritmi? Odvisno je od tega, kako napišem program. Lahko naredim takšnega, ki mi onemogoča kakršenkoli vpliv. Do določene mere lahko sam izbiram naprimer barve, pa morda oblike, forme, čeprav je moja ideja ta, da prepustim kreacijo računalniku oziroma programu. No, v zadnjem času vseeno sam določam barvne palete, sicer se odloča za neke nesprejemljive kolorite, ki preprosto niso dobri. - Na začetku je več ali manj delal vse računalnik, zdaj pa manj? - Moja zamisel je bila, da bi vse naredil računalnik sam, a kakovost del ni bila takšna, kot sem pričakoval, in tudi likovna stroka ni bila navdušena. Z novim poseganjem v sam proces pa so tudi rezultati, predvsem iz likovnega vidika in barvne skladnosti, vsekakor boljši. Malo se tudi sam učim in mu pomagam, da skupaj narediva nekaj lepega. - Si najprej računalničar ali likovnik? - Stalno menjujem ta vrstni red. Težko bi eni vlogi dal prednost, ker eno brez drugega ne gre. Pri pristopu, kot ga imam, moraš biti primarno programer. Smiselno je razvijati svoje lastne programe, s katerimi dosežeš nek nivo izvirnosti, nato sledi likovno znanje pri izboru in selekciji rezultatov. - V kakšnem programskem jeziku pišeš? Uporabljam Visual basic in razvijam svoje lastne programe. Gre za niz ukazov, ki generirajo tisto, kar sem si jaz, zelo na grobo, zamislil. Ampak podrobno ni mogoče predvideti, kaj bo nastalo. Gre pa za primeren programski jezik, ki obvlada grafiko, ki zna risati barvne točke, barvne črte, ploskve in tako naprej. ČETRTKOVI VEČERI PRI SPINI 2019 LJUBLJANSKA ULICA, ČETRTEK OB 20.30 Teo Collori je po malem Izolan, saj je bil oče Gianni eden iz prve ekipe izolskih Faraonov. Tako kot oče je tudi Teo kitarist in to eden vodilnih v Sloveniji, v skupini Momento Cigano pa igrajo avtorsko glasbo v stilu, ki nas popelje v obdobje salonov, cigar, čarlstona in lakastih čevljev. Zasedbo sestavljajo akademsko izobraženi glasbeniki, ki sicer v svoji pop različici nastopajo kot spremljevalna zasedba Magnifica. Teo Collori je svoje avtorske skladbe leta 2015 izdal na plošči Hot Club Piran kot projekt Momento Cigano, lani pa je izšel njihov drugi album z naslovom Kame-rato Muzikante. Teo Collori je po izobrazbi jazzovski kitarist, korenine ima v Portorožu. Močan navdih je dobil v glasbi francoskega kitarista romskih korenin, kralja gipsy swinga ali manouche jazza, Djanga Reinhardta, ki je ustvarjal v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Momento Cigano so: Matija Krečič -violina, Matej Kužel - klarinet, Jan Gregorka - bas in Metod Banko - kitara. - Stroka je tvoje delo že priznala kot del likovnega ustvarjanja? - Po vseh teh letih, kar delam na tem projektu, sem s strani likovne stroke kar malo prijetno presenečen, saj je nekoč, pred leti, dobesedno zavračala ta pristop, danes pa ga jemlje kot način ustvarjanja kot neko kreativnost povezave človeka in stroja, umetnosti in znanosti. - Je to, kar ti počneš, umetna inteligenca ali ne? - Mislim, da je še daleč od tega. Morda le po samem principu. Če je nekaj ustvarjeno na novo, bi lahko imelo značilnosti nekega inteligentnega procesa, a kolikor sem o umetni inteligenci prebral, je moja reč daleč od tega. - Če bi robotom, ki se že pojavljajo, vgradili ta tvoj program, s katerim še malo rišejo, bi verjetno bili že bliže umetni inteligenci. - Če bi namesto računalnika, ki riše barvne točke na monitorju, imeli robota, ki riše barvne točke po steni ali platnu, bi bili že pri fizičnem umetniku, ki pa je stroj. - Za tabo je že veliko razstav in poznajo te tudi po Evropi. - Razstav sem imel res že veliko, po svetu veliko sodelujem tudi na področju matematične umetnosti. Veliko je namreč konferenc matematikov po svetu, kjer je običajno zraven tudi razstava tovrstnih del. Na teh se prijavim, sliko sprejmejo, jo pošljem tja, kjer je nato fizično razstavljena. S slikami sem bil tako tudi že v Ameriki, trenutno pa bo v Linzu konferenca, kjer imam prav tako sliko, ki je razstavljena. - Matematika postaja umetnost? - Za šalo kdaj rečem, da so na žalost marsikomu na šoli matematiko “priskutili”, drugi so jo morali sprejeti, ker so jo rabili. A matematika sama kot takšna, je po naravi lepa in če jo uspemo narediti vidno, kar poskušam narediti s temi programi, torej da se sama sebe vizualizira, mora biti lepa. - Sodeluješ s katero od univerz? - Dolgoročno ne, imel pa sem že nekajkrat predavanja na Univerzi v Ljubljani, na inštitutu Jožef Štefan, na Famnitu v Kopru, ravno danes pa bom v klubu Unescu na Univerzi v Udinah. Se prebijam. d.m. MAMlUTC/lvC 12 27.6. četrtek 19.00 Galerija Insula otvoritev razstave Jana Mihelj: Sanjači Niča 20.30 Ljubljanska ulica - Largo pri špini ČETRTKOVI VEČERI PRI ŠPINI 2019 Teo Collori in Momento Cigano Teo Collori in Momento Cigano igrajo izvrstno mešanico romske glasbe in plesnega svvinga. V tem projektu se nostalgija prepleta z novimi zgodbami, saj fantje izvajajo svežo avtorsko glasbo v stilu, ki nas popelje v obdobje salonov, cigar, čarlstona in lakastih čevljev. Zasedbo sestavljajo akademsko izobraženi glasbeniki, ki sicer v svoji pop različici nastopajo kot spremljevalna zasedba Mag-nifica. Teo Collori je svoje avtorske skladbe leta 2015 izdal na plošči Hot Club Piran kot projekt Momento Cigano, lani pa je izšel njihov drugi album z naslovom Kamerato Muzikante. Teo Collori je po izobrazbi jazzovski kitarist, korenine ima v Portorožu. Močan navdih je dobil v glasbi francoskega kitarista romskih korenin, kralja gipsy svvinga ali manouche jazza Djanga Reinhardta, ki je ustvarjal v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Momento Cigano so: Matija Krečič - violina, Matej Kužel - klarinet, Jan Gregorka - bas in Metod Banko - kitara. 21.00 Manziolijeva palača Primorski poletni festival gledališka predstava Tako je govorila Mona Liza Gostuje Golden Show d.o.o. -Socialno podjetje Trst v sodelovanju s Teatro in Fabula (Italija). Pariz, 1940. Celestina, hčerka Vincenza Peruggie, ki je eta 1911 v Louvru I ukradel Davincijevo Mono Lizo, zaradi očetove »slave« v Louvre ne more vstopiti kot navadna obiskovalka, zato se odloči, da bo muzej obiskala ponoči in si tam ogledala morda najznamenitejšo sliko v zgodovini likovne umetnosti, ki jo je doslej poznala le iz knjig in razglednic. Ko se v temnem in nemem Louvru znajde pred ikoničnim portretom, jo portretiranka nagovori... V noči, ko na francosko prestolnico padejo prve bombe, zaradi česar Celestina ostane ujeta v muzeju, med njunim zabavnim in komaj resničnim srečanjem steče pogovor o nekdanjem in današnjem svetu, o primerjavi renesančnega človeka s človekom novega tisočletja, s človekom, ki ga obvladujejo nacionalistične in rasistične težnje. Režija - Antonio Piccolo Scenografinja - Eleonora Scarponi / Kostumografinja - Antonella Balsamo / Asistentka kostumografije - Roberta Blarasin / Glasba - Mario Autore / Luč - Marco Macrini / Asistent režije - Marco Di Prima. Igralci: Stefania Ventura / Melissa di Genova / Antonio Piccolo 28.6. petek 21.00 Lonka Tradicionalni folklorni festival Izolafolk — Guam Folklorna plesna skupina »Inetnon Gef Pa'go«, Agana Guam je največja veriga Marianskih otokov v zahodni regiji Tihega oceana, znani tudi kot Mikronezija. Otok Guam je bolj poznan po svojem strateškem vojaškem in gospodarskem položaju med Azijo in severnoameriškim kontinentom kot po svoji edinstveni in kompleksni kulturni zgodovini. Arheološke najdbe pričajo, da so se na teh otokih pred več kot 4000 leti naselili pomorski narodi, ki so sčasoma postali znani kot ljudstvo Chamoru. 21.00 Hangar bar Tulio Furlanič & Marino Legovič 29.6. sobota 11.00 Galerija Plač Izolanov otvoritev razstave in delavnica slikanja s pomočjo računalniških logaritmov, na kateri bo avtor v živo pokazal, kako nastajajo njegova umetniška dela. Bogdan Soban: Pljusk poletja 21.00 Letni kino Arrigoni Koncert filmske glasbe letni koncert Pihalnega orkestra Izola glasbeno - filmsko doživetje v izvedbi Pihalnega orkestra Izola. 20.00 Cerkev Marije Alietske Obalni komorni orkester Koncert klasične glasbe Program: Bach, Mozart, Vivaldi. 20.00 Galerija Alga Otvoritev slikarske razstave ME4 : Premik Razstavljajo: Vlasta Markočič, Vesna Marion, Mojca Lenardič in Ksenija Pfeifer Glasbeni program: Teja Pribac 4.7. četrtek 10.00 Sončna dvorana Kamišibaj predstava Lov na pošast v izvedbi KD VNL in ustvarjalnica za otroke ob razstavi. 20.00 Mestna knjižnica Izola 93. srečanje z ZANIMIVI IZOLANI Gost večera bo IVO VAJGL Pogovor z gostom bo vodila Nataša Benčič, novinarka Radia Koper-Capodistria. 21.30 Letni kino Arrigoni Primorski poletni festival gledališka predstava Ventilator Predstava poteka v okviru letošnjega Primorskega poletnega festivala 6.7. sobota 21.00 Lonka Izolafolk - Tradicionalni folklorni festival Nastopila bo Folklorna skupina Bogojina s prekmurskimi plesi. 7.6. nedelja 11.00 park Pietro Coppo Poletne pihalne godbe Koncert KD Pihalni orkester Tolmin 20.00 Lonka Slovesnost Zveze Borcev Izola Nastopili bodo : MoPZ Izola, Marjetka Popovski PREDSTAVE ZA OTROKE Vsako sredo, ob 19.00, v parku Pietro Coppo 3. julij Pika potuje po svetu 10 julij Mini Moni 17 julij Bonton za male lumpe 24 julij Čarodej 31 julij Zeleni škrat Ariel Ko pahljačo iz izjemne Goldonijeve komedije zamenja... ■ . P 7* 4,4 sW X X - V .... • j L •M J VENTILATOR bitni kino ApIGONI - Četrtek, 4. julij obj 21.30 REPUBLIKA SLOVENIJA --'V MINISTRSTVO ZA KULTURO * EUROPA CINEMAS CREATIVE EVROPE • MEDI* SUB- PROGRAM ME O Občina -Conuine di IZOLA-ISOLA S .. ; j-: .1-.. --j ms Radio Kr Koper hmjwk/m: 13 Četrtek,27.junij2019,št. 1306 ,„ -----------------------------------------------------------------URAkulture Galerija Insula V četrtek, 27. junija ob 19. uri vas vabimo na otvoritev razstave Jana Miheli Sanjači Nica Galerija Plač Ljubljanska 32 V soboto 29. junija ob 11.00 uri vas vabimo na otvoritev razstave in delavnico slikanja s pomočjo računalniških logaritmov, na kateri bo avtor v živo pokazal, kako nastajajo njegova umetniška dela. Bogdan Soban Pljusk poletja Galerija Alga V torek, 2.julij ob 20.00 vas vabimo na otvoritev slikarske razstave ME4 Premik Razstavljajo: Vlasta Markočič, Vesna Marion, Mojca Lenardič in Ksenija Pfeifer Glasbeni program : Teja Pribac Sončna dvorana Zaključna razstava umetniškega simpozija Likovni EKO Urnik: tor.-čet: 10.00 - 12.00, pet-sob: 16.00 - 18.00; prazniki zaprto. Kava bar TISA fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje Tatjana Brankovič -jg&b* Ribja tržnica v Negombu Barbara Cassermann Ribiči-Ribniki-Vode MESTNA KNJIŽNICA IZOLA_razstave Razstava 25 LET ŠTUDIJSKIH KROŽKOV V MESTNI KNJIŽNICI IZOLA, ki so jo pripravili Marina Hrs, Damjana Špik, Jan Bednarik in Špela Pahor. Likovno razstavo VTISI IN SLIKE ki jo je pripravila BARBARA HOFMAN. MESTNA KNJIŽNICA IZOLA _ POLETNI URNIK 01.07.2019-31.08.2019 PONEDELJEK in ČETRTEK 8.00 - 12.00; 18.00- 20.00 TOREK, SREDA, PETEK 8.00 - 15.00 SOBOTA ZAPRTO JULIJ, AVGUST 2019: DELAVNICE FRANCOSKIH URIC Mestna knjižnica Izola vabi na delavnice francoskih uric. V počitniških mesecih juliju in avgustu lahko otroci od 8 do 10 let obiskujejo francoske urice. Novih besed se bomo naučili skozi igro in ustvarjanje. Če vas veselijo gledališče, petje, ples, kamišibaj, lutke, land-art... se nam pridružite. Delavnice bodo potekale od začetka julija do konca avgusta, vsak torek in petek od 9h - lOh v pravljični sobi. Potrebne so predhodne prijave na e-naslov: ian.bednarik@guest.ames. sjalitel.št.rOS 6631282. Sanjači Niča v galeriji Insula Jana Mihelj je v lastni kontinuirani raziskavi umetniške izraznosti vseskozi inventivna. V nekajletni periodi, ko se običajno predstavlja z novimi deli, nas že desetletja preseneča z vsebinsko specifično izpostavljenimi izpovednimi artefakti. Nevsakdanjost forme in pronicljivo vsebinsko zaledje je značilnost tudi letošnjih skulptur, ki jih pod skupnim naslovom »Sanjači niča« postavlja pred gledalce v Galeriji Insula. Pri kiparstvu gre v osnovi za govor v formi. Raziskava in obvladovanje forme je avtorsko dejanje, ki skozi izkušnjo in določeno opredelitev običajno postane avtorjeva slogovnost. Pri tem je Miheljeva posebej zanimiva in nevsakdanja. Barva je likovni element, ki je njena prva indikacija. Iz pastelno blage, na njenih zgodnjih delih, se kolorit v nekoliko trpkejši in kontrastni paleti inventivno aplicira skozi vse umetničine izvedbe. Tudi forma je v začetku blago igriva in svojo igrivost ohranja v vsem obdobju, le da s časom oblost nadomeščajo bolj ostre forme. Zanimivo pa se razvoj forme v njenem delu prestavlja iz začetne povsem nefiguralne, abstraktne opredelitve preko dosledno figuralnega obdobja v aktualno razgrajeno figuralnost. Raztelesenje figure je vsekakor očividno avtoričino dejanje v najnovejšem ciklu Sanjačev, ki ima precej utemeljeno idejno zaledje. Miheljeva se lastnega dela loteva vedno najprej vsebinsko, na kar v izvedbeni fazi slednje opredeljuje v formo. Dela pred nami so precej nenavadna. Vertikalne palične zgradbe na katerih so »ra-zobešeni« fragmenti figuralno prepoznavnih atributov kot so tipkovnice, antene, ekrani, pa tudi človeška ušesa, partije obrazov ipd. Avtorica s posebni občutenjem pristopa k razgradnji realnosti. Čustveno, ki gravitira v racionalno tu prestopa v fantazmo in retrogardno evocira predstavljene problematike. Sodobni svet je svet zavedenih sanjačev, ki zadovoljeni z virtualno resničnostjo pristajajo na svoj status quo. Razseljeni v misli povsem pohlevno sledijo navodilom »Velikega Drugega«. Avtoričina izraznost je običajno igriva, tu pa še dodatno misteriozna. Kljub temu, da gre za keramične skulpture, omogoča tehnična dovršenost izvedbe tem delom tudi kinetične sposobnosti. Kipi so v navpičnici gibljivi in se lahko majejo v prostoru, da s tem dodatno krepijo sporočilnost nestabilnega. Razstavo dopolnjujetjo kipi izgotovljeni v avtoričini klasični formi, torej kot enoviti figuralni objekti z nekoliko drugačno vsebino. Miheljeva je vseskozi družbeno kritična in tudi omenjene skulpture opravljajo to izpovedno funkcijo. V obliki, ki spominja na nezemeljska bitja opozarjajo na anomalijo družbe. Grotesknost, fantazma vendar na žalost resnica je avtoričino sporočilo. Dejan Mehmedovič Mestna knjižnica Izola SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva), iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog ter tiskanju. Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo v knjižnici ter vnaprejšnja rezervacija datuma in ure učenja. Dodatne informacije na tel.št.: 05/ 6631-282. BORZA ZNANJA IZOLA Borza znanja Izola deluje v okviru Mestne knjižnice Izola. Če se želite nečesa naučiti, vam borza znanja posreduje podatke o ljudeh, ki vas lahko želenega naučijo. Če želite s svojim znanjem pomagati drugim, vam borza znanja nudi podatke o ljudeh, ki potrebujejo vaše znanje in izkušnje. Znanja, ki se posredujejo preko Borze znanja Izola so zelo raznolika in segajo od znanj tujih jezikov, najrazličnejših ročnih del ali vrtnarskih in drugih tehničnih spretnosti, poznavanja različnih oblik sproščanja, nasvetov za bolj kakovosten življenjski slog, astrologije in alternativnih metod zdravljenja ter številna druga uporabna znanja. Obiščite nas v Mestni knjižnici Izola, pokličite na 05/ 6631 282, ali pošljite elektronsko pošto na izola@borzaznanja.si. Več o borzi znanja pa si lahko preberete na spletni strani www.borzaznanja.si. Praznik upokojencev iz Jagodja Dobrave Člani upokojenskega društva iz Jagodja in od vsepovsod, kjer naši člani domujejo, so v začetku junija spet napolnili teraso gostišča Jasna in obeležili njihovih 27 delovnih let. Društvo upokojencev Jagodje Dobrava je nastalo prav na mestu, ki je bil nekoč dom krajanov, danes pa je sedež več društev in krajevne skupnosti ter gostišča, ki s svojo dejavnostjo pripomore k boljši finančni sliki krajevne skupnosti. - Naše društvo ima vsa ta leta sedež na naslovu gostišča, čeprav uraduje v pisarni na Veluščkovi ulici št. 2. Pa saj to ni nikakršna ovira za delo, tako kot ni ovira to, da nekateri naši člani prebivajo tudi v drugih občinah. V šali pravimo, da so to Izolani, ki so emi-grirali drugam, ostali pa zvesti društvu, pove predsednica Jožica Radujko. Več kot 150 udeležencev srečanja je z veseljem spremljalo program, ki ga je prijazno povezovala Marjetka Popovski. Kot običajno so jim zapeli pevci moškega pevskega zbora Delfin in pevke ženske skupine Morje, ki deluje v sklopu izolske tretje univerze. Marjetka je dodala svoj veček pesmi, za zaključek pa je poskrbel ansambel Allegro pice. predvsem za tiste, ki jih srbijo pete in se radi zavrtijo na terasi Jasne. Priznanja in zahvale Seveda druženje ni moglo potekati brez gostov, med katerimi sta bila župan Danilo Markočič in predsednik KS Jagodje Matjaž Gergeta, prišel pa je tudi predsednik pokrajinske zveze društev upokojencev Mirko Miklavčič, ki je hkrati podeljeval priznanja letošnjim nagrajencem. Pokrajinski priznanji sta dobila naša delovna člana Vanda Hlaj in Bojan Marinšek, zahvale društva za iskreno in uspešno sodelovanje pa so prejeli zunanji sodelavci in partnerji. in sicer: pokrajinska koordinatorka projekta starejši za starejše Slavica Frelih, časopis Mandrač in njegov motor Drago Mislej -Mef, ter vodja gostišča Jasna Veljko Stupar. Prisotne je pozdravila tudi predsednica DU Jožica Radujko in povzela opravljeno delo in nanizala načrte do konca leta. Predvsem gre vse po programu, ki so ga člani sprejeli na marčevskem občnem zboru, vmes pa se dogaja še marsikaj, kar ni bilo zapisano, prišlo pa je kar tako - mimo-in so se pač vključili. Uspešni na igrah Na koncu je nujno dodati, da smo zelo uspešno sodelovali na pokrajinskih športnih igrah v Ilirski Bistrici in s tremi ekipami osvojili eno prvo in dve drugi mesti, dolgoletni član - tarokist Boris Debeljak pa je osvojil prvo mesto med posamezniki. Nasploh so športnice in športniki DU Jagodje Dobrava zelo uspešni, med njimi pa je tudi Nadja Gregorovič, letošnja prejemnica občinske nagrade. - To je veliko priznanje tudi za vse nas, za društvo, katerega del je naša neumorna Nadja, je na koncu povedala predsednica društva. ur Tekmovanje pevskih zborov društev upokojencev V hotelu Delfin je bilo sinoči še posebej veselo, saj so se na tradicionalnem tekmovanju pevskih zborov društev upokojencev Južne Primorske srečali zbori iz Ilirske Bistrice, Pivke, Postojne, Sežane, Kopra in Izole. Čeprav gre v prvi vrsti za srečanje pevcev pa tudi tekmovanje ni kar tako in zato so letos imenovali še posebej strokovno komisijo, ki je zmagovalce razglasila po zaključku redakcije. Povejmo, da je Izolo zastopal ženski pevski zbor Društva upokojencev Izola, ki ga vodi Iva Do-bovičnik. Boris Stepanov (1960 - 2019) Zgodilo se je tako na hitro in nepričakovano, da nihče ni bil pripravljen na to in niti mi v uredništvu, ki smo dopustili tiskarskemu škratu, da ga je z letnico rojstva postaral. Pa je bil v resnici 20 let mlajši, kot pa se nam je zapisalo v prejšnjem Mandraču in če bi zapis ob Borisovi smrti pozorno prebrali bi to lahko tudi ugotovili, saj smo ga poznali in, pošteno priznajmo, občudovali v njegovih otroških in najstniških letih. Bil je eden od Stepanovih, ki so počeli vse, kar so v sedemdesetih in osemdesetih počeli mladi v razvitem svetu. Če si hotel izvedeti, kaj je novega, zanimivega, si moral k Borisu ali Sašku. Aleš je bil takrat še otrok, onadva pa sta “divjala” po asfaltu s skejti in celo dirkalnimi motorji, po vodi s surfi in jadralnimi deskami, po snegu s smučmi in povsod iskala tisto “nekaj več”. Boris je bil športnik od glave do pete, čeprav se sam nikoli ni imel za kakšnega zelo organiziranega športnika. Bil je bolj takšne, samorastniške vrste in zato so bili individualni športi kot narejeni zanj. Tako je tudi postal prvi državni prvak v jadranju na deski, ki je bila vedno prislonjena pri njih doma in nič presenetljivega ni, da je njegov sin Vari postal prvi državni prvak Slovenije v kajtanju. Tako kot oče Tihomir, mati Maja in brat Saško, se je tudi Boris zapisal arhitekturi in urejanju prostora, vendar se je temu poklicu posvečal le nekaj let, saj se je s preselitvijo v Portorož začelo njegovo novo obdobje, ki ga je živel kot turistični delavec. Bil je aktiven član Krajevne skupnosti Portorož, avtor mnogih, tudi kritičnih člankov, v nekdanjem lokalnem časopisu Portorožan ter nadebuden soakter in član upravnega odbora nekdanjega Turističnega društva Portorož. Čeprav je v sosednji občini našel delo in postal njen vidni občan, je bil vendarle vseskozi Izolan in v Izoli smo se tudi poslovili od njega. Zdaj nas opazuje z vsakega vala in vsakega refu-la našega zaliva in se muza z mislijo: “Ne bodite žalostni. Bom že našel kaj razburljivega tudi tam, kamor odhajam.” Predzadnja Vlom skozi teraso Neznanec je na območju Livad, v dopoldanskem času skozi drsna vrata na terasi vlomil v notranjost stanovanjske hiše in ukradel najdeno gotovino v kuverti, športni nahrbtnik črne barve z rdečim križem, dvojna sonča očala, alkoholne pijače in žensko ročno uro Guess v skupni vrednosti 2200 eurov. Skozi steklo do prenosnika Neznanec je z razbijanem stekla vlomil v parkiran osebni avtomobil in ukradel prenosni in tablični računalnik s polnilci in kozmetični kovček ter lastnika oškodoval za 2000 eurov. Policisti so opravili ogled krajev vloma in z zbiranjem obvestil nadaljujejo. Plažna tatvina Neznanec je na plaži Svetilnik ukradel nahrbtnik, v katerem je oškodovanec imel mobilni telefon, osebno izkaznico, motoristično čelado KYT ALEIX z MOTO GP vzorcem in oblačila. S prepovedano drogo v Izolo Policisti so opazili vozilo, ki je zapeljalo z večjo hitrostjo iz hitre ceste v Izolo in so ga ustavili na Industrijski ulici. V postopku je bil zoper voznika odrejen alkotest in hitri test za prepoznavo vožnje pod vplivom drog, ki je bil pozitiven na prepovedano drogo »kanabis«. Policisti so zoper voznika odredili strokovni pregled, katerega je odločno odklonil in mu je bilo zato odvzeto vozniško dovoljenje in bo z obdolžilnim predlogom poslano na sodišče za prekrške Koper. Prav tako so policisti v postopku 31 letnemu vozniku in 21-letnemu sopotniku zasegli manjšo količino posušenih rastlinskih delcev, kateri bodo zaradi suma, da gre za prepovedano drogo »konopljo« poslani v analizo, nakar sledi hitri postopek zaradi kršitve zakona o drogah. Vozniku je bila prepovedana nadaljna vožnja. Požar v kurilnici sredi poletja Policisti so bili obveščeni, da je zagorelo v stanovanjski hiši, v Jagodju in so gasilci že na poti na kraj. Ugotovljeno, da je zaradi stika na centralni peči zagorelo v kurilnici stanovanjske hiše in se požar ni razširil. Požar sta začela gasiti stanovalca in gasilci, ki so zaključili in prezračili prostore. Požar je povzročil za 5-10.000 eurov škode. Cel paket po alkotestu Policisti so zaustavili 29 letno voznico osebnega avtomobila, kateri je bil odrejen alkotest, ki je pokazal 0.49 mg/l. Začasno ji je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, prepovedana nadaljna vožnja, izrečena globa 900 eurov in 16 kazenskih točk. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola MEDGENERACIJSKI CENIER IZOLA CENTROINTERGENERAZIONALE ISOLA Med šolskimi počitnicami (od 24. junija do 31. avgusta 2019) medgeneracijski center ne izvaja programa. V tem času prostore oddajamo v najem. Informacije do 15. julija po tel. št. 0820 14 130 ob torkih in četrtkih od 12-ih do 15-ih. VELIKO LEPIH POLETNIH DOŽIVETIJ VAM ŽELIMO IN NASVIDENJE SPET 1. SEPTEMBRA! V petek je Lonka gostila osrednjo občinsko proslavo v počastitev Dneva državnosti. Proslavo je otvoril Moški pevski zbor Izola, po nagovoru župana Danila Markočiča, pa so v nadaljevanju kulturnega programa nastopili Manca Izmajlova in Benjamin Izmajlov ter folklorne skupine iz Italije, Madžarske in Slovaške. Manca in Benjamin Izmajlov pa sta v sklopu praznika nastopila še 24. junija v Domu upokojencev Izola. kih v ■ r šifra LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI NEPREMIČNINE IZOLA d.o.o. OBALA V MALEM Izola - Trg Etbina Kristana 2 • 051/301 052 in 031/ 356 887 05/640 11 10 • sifra@siol.net +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 8,00 € prava nedeljska KOSILA 9,0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. ČETRTKOVI VEČERI PRI ŠPIKI 2019 Stiskama Ulandrač -366 040/43-29-43 splet: stiskarna.mandrac.si fb: ujijUiJu.facebook.com/ mandrac.si mail: stiskarna.mandrac@gmail.com nalepke za avto nalepke za računalnik stenske nalepke urnik nalepke BAND