I^HiunuiiA mrscčuo Ž5 I 'iu. i« iDozem-atvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno >»b Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nI.6/111
SCOVENEC
Telefoni uredništva: dnevna liužba 2050 — aočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja v«ak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Cek rm':uii. Ljub-iiana lo.trto ia 10.349 za inserate« Sarajevo Stv. 7 Zagreb Stv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitar-jeva b. telefon 2999
O »pridobivanju"
Zapeljiva je misel, da bi vtaknili glavo v pesek in čakali, kaj bo, da bi ne videli, kaj je. Toda koristneje je premagati strah in odpreti oči. — Odvadili sino se borbe in sedaj nimamo nobenega pravega veselja, da bi v tem idejnem mrazu potegnili roke iz žepa in si znova utrli pot v svet. Nekako jx» vojni smo hoteli postati bolj širokogrudni, bolj časovni, bolj poglobljeni v človeško mnogostranost, ustvarjala se je nekaka brezbarvnu »kultura sjiloh« — v katero j»a smo /.aradi ljubega miru morali verovati samo mi, pa nihče drugi na celem svetu ne — da bi bila ta brezbarvna kultura povsod prijazno sprejeta, da bi tudi najbolj zagrizen nasprotnik videl v njej utripanje neke človeške dušo sploh in jo sprejel.
lako smo kakor goslači no ječo. gojili zgolj strokovnost, zgolj družabnost, zgolj" narodnost, pa samo mi! ludi ob papeški okrožnici »Rerum novarum«, ki je katoličane klicala v brezkompromisen boj proti kapitalizmu, smo hoteli biti bolj »širokogrudni«. Ogledali smo si jo od vseh strani, pretehtali smo jo in precenili, ali je znanstveno dovolj utemeljena ali ne, potem pa smo še pogledali, kaj bomo vzeli iz Marxa, kaj iz Ljenina in tuko skovali neki skupen nauk, na podlagi katerega bomo ob priliki ustvarili neko stanje, ki bo »znosno« za vse. Delo, ki ga nam jc Rim naložil kot glavno nalogo stoletja, smo sprejeli kot »prost predmet«, ki nekako spada k splošni izobrazbi. Preslišali pa smo. da je Rim že zdavnaj dejal: >Res clamat, vchemen-ter clamat« (stvar je nujna, zelo nujna!)
(n uspeli? Pridobili nismo nikogar, zameram se nismo mogli izogniti, priimkov se nismo mogli obvarovati. Zaradi našega oklevanja ob socialni okrožnici učeče Cerkve so nas nasprotniki proglasili za kapituliste. v kulturnem udejstvovanju j»a so nas zaradi strpnosti, za katero pa se je skrivala le boječnost ali vsaj komodnost, proglasili in nas še proglašajo za — brezpomembne. Kden zavrže katoliško liriko, drugi katoliško dramatiko (veliko je itak ni. toliko pn že, da jo nasprotnik lahko opljuje), tretji napade znanost, ta glasbo, oni slikarsko umetnost, pisateljevanje. ljudsko prosveto itd., iti... skratka: katoliški svetovni nazor je bil v tej dobi, ko smo $e mi kakor otrok v šoli bali zavpiti, da ne bi koga odbili, nerodoviten in u; k narodni kulturi prispeval onega, kar bi mogel in moral. ! To smo pridobili, čeprav smo bili tako pridni! In še to, da se v nekem gledališču v Ljubljani, ki se imenuje narodno, predstavlja igra ki na naravnost nesramen način blati ii zaničuje zu-kramente katoliške cerkve, pardou, samo enega, sveto spoved, in kj s satansko mirnodušnostjo obdolžuje kafoliško duhovščino, pardon, samo duhovnike, prav zu prav samo enega, pa še ta je bil knez in škof, torej buržuj, najgršegu zlorabljanja svoje visoke službe. Prvič se je ta igra predstavljala na sveti dan. potem je bilo pa še bogve koliko predstav vedno pred katoliškimi ljudmi, toda pridni morajo biti, da ne odbijejo od katoliške skupnosti tistih izvoljencev, ki so si izgovorili pravico, da razcefrajo vse, kar je še božjega in človeškega na našem svetu in da do nebes povzdignejo, kar je na njem — satunskega. Ob »Veselem vinogradu« je bilo s katoliške strani nekaj odpora, ob »Tujem detetu« že manj, ob »Molieru«, tujem za-smehovalcu in preklinjevalcu — nič, ker so /e ob prvih dveh prilikah odločnejši, ki so v teh letih, kljub mnogim ugovorom zastopali v slovenski Ivuituri bolj jasen in izrazit katoliški svetovni nazor, moraii preslišati z obeh strani toliko očitkov, da so nestrpni, ozkosrčni fašisti, da bodo vse »neopredeljene« odbili, da se na umetnost sploh ne razumejo in nuj to reč pri miru puste. Pa so si dali dopovedati, češ. mogoče pa res še ni treba nastopiti s tako odločnostjo, eden le malo ve, vsi ljudje pa vse. In uspeli? »Neopredeljeni« so pridobljeni, »kultura sploh« se širi!
Tako je na vseli poljih. Nihče ne vpraša, ne v gledališču, ne v takih knjižnicah, ne v takih uredništvih, ne v lakih klubih, ne v takih društvih, nikjer, ali ne bo niordu s svojo komunistično in marksistično zagrizenostjo, s svojo strogo in dosledno opredeljenostjo, ki jo podaja v umetniško zapeljivi obliki, odbil katoliško opredeljenih, ali ne bo morda odbil celega naroda, ki je tudi opredeljen. Narod se bo že šc navadil požirati novo poganstvo, še Rusi so se, pa bi se Slovenci ne!
Našim duhovnim prednikom se je v teh letih večkrat očitalo, da so imeli zato toliko in tako borbenih nasprotnikov, ker '-o bili preveč nestrpni, preveč ozkosrčni, preveč fanatični in prenerodni ob nalogah svojega čase, mi pa smo si s katoliško teorijo o svobodni umetnosti, o sodobni« kulturi, o »poglobljenem« in sširo-kogrudnem« krščanstvu nakopali — tolpo zani-čevalcev! Pridobitev! Tako smo gojili svoj katolicizem, ne katolicizem katoliške Cerkve, popuščali smo tu in tam v upanju, da bodo tudi drugi popustili. Toda nikoinm drugemu se ni zdelo vredno iz spoštovanja do našega prepričanja nekoliko omiliti svoje sovraštvo; mirno so rovarili naprej in zaničevali idejo, do katere smo mi sami kazali tako malo spoštovanja. Tako popuščanje je že papež Pij IX. imenoval »pestis perniciosissimu« — na jbolj pogubna kuga, toda mi smo že tako vsakorečni, da moramo vsako reč na lastni koži izkusiti, prej ne verjamemo.
Pozabili smo, da »kulture sploh« sploh ni. Poznamo pogansko kulturo, mohamedansko, budistično, krščansko itd., v novejšem času pa se bije za obličje zemlje še komunistična kultura. Prehodne dobe pu so v propadanju ene in v rasti druge.
Na prelomu časov zmaguje samo odločnost in jasnost v načelih. Vsa velika gibanja, ki so vtisnila svoj pečat v zgodovino človeštva, so bila, po nnnnšnjem žargonu, fanatična. Mohamed, Luther, Hus in še Gandhi, če. hočete, in svetniki, ki so postavili mejnike v krščansko kulturo, sv. Avguštin, sv. Ignacij Lojolski, sv. Frančišek Asiški, sv. Tomaž Akvinski in toliko drugih — danes bi vsem rekli »fanatiki«. Vsaka delavnost, v katerikoli jasni idejni smeri vzbuja odpor in nasprotnik jo vedno opredeljuje z izrazom. ki je v tisti dobi na slabem glasu. Katoii-
Nemško-italijansho-poljska fronta proti načrtu g. Hodže J "
Tudi Avstrija in Madžarska sta zraven
Berlin, 30. febr. TG. Sum, dn ho nemška vlada podvzela vse, da prepreči uresničenje načrtov* češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. MIlana^ Hodže, da pride do sporazuma med Avstrijo in državami Male zveze, ali vsaj med Avstrijo in Češkoslovaško ter da se na ta način postavi v Podonavju obrambni zid proti nemškemu imperializmu, se je uresničil.. Uradno glasilo nemškega zunanjega ministrstva »Die deutsche diplomatisehe Korretijiondenzi namreč objavlja daljši članek o načrtih Milana Hodže in o diplomatičnih pogajanjih, ki so sedaj v teku na vseh krajih Evrope. Nemško uradno glasilo priznava, da »zaslužijo načrti dr. Hodže največjo pozornost in da so povzročili tudi največje zanimanje.« Dr. Hodža da je bil »glede Nemčije zelo odkritosrčen in Nemčija mu je za to hvaležna. Naj ne zameri odkritosrčnosti, s katero Nemčija na njegova izvajanja odgovarja.«
Člankar na lo brez ovinkov pove, da bo Nem-eia storila vse. kar ho v njeni moči, da prepreči vsako gospodarsko zbliža nje v Podonavju, ki hi hotelo iti mimo Nemčije. Nemčija je z vsako podonavsko državo, ki hi jih dr. Hodža rad spravil pod streho neke nove gospodarske ali morda celo politične enote, sklenila j trgovinske pogodbe s pravico do največje ugodno- j sti. Vsaka ugodnost torej, ki bi si jo te države ho- I
tele med seboj priznati, se bret nadaljnjega rai-tegne tudi na Nemčijo, ki nikoli in pod nobenim pogojeni ne bo odnehala od svojih pravic do največje ugodnosti. Ako bi pa imenovane države navzlic temu hotele ustvariti med seboj posebne ugodnosti ob izključitvi drugih driav, potem morajo obstoječe trgovinske pogodbe z Nemčijo odpovedati. A Nemčija se teh odpovedi posebno v današnji stiski, v kateri se nahaja Podonavje, nikakor ne boji. če se bodo torej hotele imenovane države med seboj zbliževati brez Nemčije, naj vedo. da to po ine ni -- proli Nemčiji.
Nadalje se širi po Berlinu govorica, da je nemška diplomacija dobila nova navodila, kako naj na eni strani pobija francosko-sovjetsko zvezo, na drugi strani pa pod minira podonavske načrte, ki so očividno proti Nemčiji naperjeni. Nemški veleposlanik v Rimu von Hassel je mrzlit-no na delu, da vzpostavi najboljše odnošaje z Italijo, general Gtiring je na Poljskem, kjer obdelava poljsko vlado za svojo politiko, drugi emisarji pa so na Madjarskem prav tako pridno na delu. Zdi se lorej, da se proti dr. Milanu Hodži organizira diplo matična fronta R i m — B e r 1 i n —V aršava — Budimpešta, torej ista, ki se je v prošlosti že večkrat [»javila ra evrojiskeiii obzorju.
Pod taktirko
g. MussoliniUi
Pirenie, 20. febr. AA. Izdano jo bilo poročilo o razgovorih, ki sta jih imela tukaj /unanji mini ster Berger \Valdenegg in državni jiodtajnik Su-vich. V poročilu sc pravi, da sta oba državnika v prijateljskem razgovoru pretresla splošni položaj v Kvropi, posehno pa vprašanja, ki so v iveri i odnosi med Avstrijo ili Italijo na eni strani in med drugimi podonavskimi državami ua drugi strani. Oh tej priliki je bila ugotovljena popolna istovetnost stališča med obema državnikoma.
Varšava, 20. febr. r. Jutri pride v Varšavo poljski veleposlanik v Rimu, ki je pred svojim odhodom imel zelo dolg pogovor i Mussolinijem. Ta prihod se spravlja v rvezo z bivanjem generala Giiringa na Poljskem in baje prinaša pristanek Mussolinija na sklepe poljsko - nemškega sestanka v Varšavi.
V Ijondonu so vse te vesti povzročile precejšnje vmemirjenje.
Protihaioliški teror v Nemčiji
Obtožba: „Katoliki se vežejo s komunisti!"
Berlin. 20. febr. c. V vsem Porenju in na Vestfalskem je danes tajna policija izvedla pravi lov za katoličani, posebno pa na mladinske voditelje. Kakor znano je tajna policija iznašla goro-stasen način, kako škodovati ugledu nemških katoličanov. Zadnji čas poizkuša namreč dokazati svetu, da delajo nemški katoličani skupno s komunisti proti narodni socialistični Nemčiji ! Že nekaj mesecev sem opazujemo, kako nemška sodišča uprizarjajo devizne procese proti nemškim duhovnikom in proti redovnikom in redovnicam, V teh deviznih procesih so bili nemški katoličani doslej obsojeni že na desetine milijonov mark kazni in pa na več desetletij ječe. Pa vse to se nemški vladi še ne zdi dovolj, da bi mogla nemške
katoličane dovolj očrniti in prisiliti priznanje zakonov, ki so poganski.
Sedaj hoče tajna policija na vsak način odkrili tajno zaroto o zavezništvu med katoličani in komunisti. Tajna policija je preteklo noč z izredno naglico in znano brutalnostjo izvedla mnogoštevilne hišne preiskave v Kolini iu Diisseldorlu. Policija jc odvedla v zapore istočasno deset katoliških duhovnikov, 45 katoliških laikov, članov Katoliške akcije, ki so bili voditelji raznih katoliških nila--:nskih cerkvenih organizacij. Istočasno jc policija jiaprla 7 komunističnih voditeljev. Vse protikato-liško časopisje danes zjutraj žc obširno izrablja ie aretacije in pravi, da je sedaj končno vendar le dokazano, da so katoličani zapleteni i veleizda- ! jalsko delo nemškega komunizma .. .«
V
Azana gospodar Španije
Azana
Madrid, 20. febr. AA. DNB poroča: Azana je sestavil novo vlado. Vlada je sledeča: predsednik vlade: Azana, notranji minister: Amos Salvador, zunanji minister: AugustO Barcia, finančni minister: Gabriel Franco, mornariški minister: J ose Ziral, prosvetni minister' Marcelino Domingo, javna dela: Cezares Quirigo, poljedelski minister: Funez, trgovinski in industrijski minister: Alvarez Buta, prometni minster: Blasco Garon. pravosodni minister: Antonio Lara, vojni minister: general Masta. Vojni minister je neodvisen, pravosodni in prometni minister sta člana republikanske unije, vsi ostali ministri pa so člani republikanske levice.
Viada je sestavljena izključno iz predstavnikov levičarskih strank. Že tekom noči pa se je potom radia izvedelo za sestavo nove vlade in v Madridu ter mnogih večjih španskih mestih je prišlo do burnih manifestacij. Voditelj katoliške ljudske stranke Gil Robles je izjavil, da bo v novem kortezu njegova stranka prešla v najhujšo opozicijo proti sedanji vladi, ker ne more dovoliti, da bi levičarji gnali Španijo v prepad in v meščanske vojne. Ugledni desničarski politiki in voditelji še dalje bežijo v Francijo.
Proti paktu s sovjeti
Pariz, 20. febr. b, V francoski zbornici je desnica začela velikopotezno ofenzivo proti sovjetskemu paktu. Značilno je, da je nastopila z argumentom, da je ta pakt nesprejemljiv posebno zaradi tega, ker pomenja — ogrožanje Nemčije, ki se bo na ta način čutila izzvano ter bo ob prvi priložnosti planila nad Francijo, da se reši iz železnega oklepa. Posebno zgovorna sta bila poslanca Pierre Tainttinger in Henriot.
Prvi je dokazoval, da pomeni pakt z boljše-viki v najkrajšem času nove krvave bojne poljane v severni Franciji in v Belgiji, medtem ko je Henriot na veliko presenečenje parlamenta prebral nekaj zanimivih dokumentov o sovjetiji in odkritosrčnosti njene diplomacije. Med drugim je prebral nek Litvinov članek, ki je izšel malo pred vstopom Rusije v Zvezo n arodov. Litvinov tam dobesedno pravi, »da je za Rusijo neobhodno potrebno, da vstopi v Zvezo narodov, ker je tam najlepša priložnost, da se vsak krajevni sporček lahko
razvije v svetovno vojno, kar je zelo ugodno za svetovno revolucijo«. Prebral je tudi navodilo, ki ga je na zadnjem komunističnem kongresu v Moskvi da! Dimitrov Kominterni, »češ, da je nastopila za sovjetsko Rusijo potreba, da sklepa vsake vrste pogodbe s kapitalističnimi državami, da jih potem lahko mobilizira proti poglavitnemu sovražniku Kominterne, to je narodnosocialistič-n i N e m č i j i«.
Ti govori so napravili na sovjetskem poslaništvu tako slab vtis, da je sovjetski poslanik Potjomkin takoj obiskal zunanjega ministra Flandina ter mu sporočil svojo nevoljo. Minister Fian-din ga je potolažil, da bo sovjetski pakt navzlic temu od parlamenta sprejet.
Popoldne se je debata o ratifikaciji pogodbe med Sovjetsko Rusijo in Francijo nadaljevala. Veliko senzacijo je vzbudil govor bivSega komunista Doriota, ki je zelo ostro napadel pogodbo in je reke;, da je ta pogodba višek neiskrenosti,
cizem jc šel tekom svojega obstoja že sko/.i cele litanije zmerjanja. Če pa sm" prepričani (kdor ni, nuj pogleda v zgodovino), da jc kutoli-eije.ni z vsemi svojimi mnogostranskimi sadovi najtrdnejši temelj naroda, potem je vsako ljubimkanje z drugimi svetovnimi nazori tudi v narodnostnem oziru — pestis perniciosissimfl«!
lil na noben drug način ne moremo pridobivati. kakor samo z neizprosno načelnostjo in neustrašenim pogumom. Vsa uušu kultura moru biti zgovoren dokaz naših neizčrpnih zukladov, naše socialno gibanje mora biti dokaz, da smo slišali glas iz Rima, ki je obsodil kapitalizem in da »i potem nič več nc Domišljamo, ali bi sa
zavrgli ali ne. Sovraštvo do zmote, ljubezen do ljudi, za resnico pn — vse! Sainn s takim udej-stvovanjem si bomo nu eni strani nu vseh jki-ljili pridobili močno armado soborcev, nn drugi strani pa sikajoča gnezda pravili nasprotnikov, s katerimi pa bo posel vse lažji kakor s pro-stoškimi zaničevalci, ki so si iz našega boječega obnašanja pridobili tako s|H|» vtis o katoliškem svetovnem nazoru, da / znničljivo kretnjo in z gosposko cigareto v ustih zaloputnejo vratu pred njim in gu suuio še — prezirajo. Ideja pridobiva in zmuguje samo v boju, tudi katoliško!
Res Liamut, veiieuieutef rlauiiftt'
ker nemogoč mir med revolucionarno Rusijo in meščansko Francijo. Doriot je rekel, da Stalin ie nikdar ni držal svoje besede.
Za njim je govoril Eduard Herriot. ki ie zelo branil pogodbo. Rekel je, da imajo Rusi sedaj 13 milijonov mož, ki so sposobni za vojsko. Njihova armada je ena najboljših na svetu. Zagovarjal je tudi misel, da je sovjetom treba dati posojilo, ker je plačljivost sovjetov odlična.
Zunanji minister Flandin bo govoril najbrž kasno ponoči.
Pred novo italijansko ofenzivo
London. '_»0. febr. AA. Reuter poroča: G položaju v Ggadenu krožijo razne vesti, točnih vesti pa ni. Baje se v pokrajini Sasabane vodijo hude borbe, ki so zelo važne. Postavlja se vprašanje, če ni general Graziani začel s protiofenzivo in sicer v smeri proti Džidžigi. Na somalski fronti italijansko letalstvo stalno bombardira abesinske oddelke, ki se zbirajo z namenom, da bi se armada rasa Deste reorganizirala pod vodstvom generala Sarela.
Na severni fronti izkoriščujejo Italijani svojo zmago in nameravajo južnozapadno od Makale presekati rasti Sejumu možnost, da bi se lahko preživljal in dovažal niunicijo. S tem hočejo prisiliti rasa Sejuma in rasa Kaso. da bi se umaknila ali pu vsaj razdvojila.
Reuterjev dopisnik iz Addis Abebe poroča, da se obesinski krogi še zmeraj čudijo vestem o bitki pri Makaii. V Addis Abebi menijo, dn bodo sedaj Italijani hoteli napredovati v smeri proti Bendi, ki je važno strateško središče na tej planoti, ki se vlada nad Dariakilom. Abesinska vlada hoče v Ženevi protestirati proti deportariji dveh |>oljskih zdravnikov, ki so ju Italijani ujeli na višini pri Amla Aradanu. Italijansko topništvo nadaljuje z obstreljevanjem abesinskih položajev nn severni fronti. Zato se pričakuje nova ofenziva Italijanov in se pošiljajo ojačenja rasn Kasi in Sejumu v pospešenem tempu.
Uradni komunike
Rim. 20. februarja. AA. (Štefani.) Izšel je komunike št. 131: Prvi armadni zbor nadaljuje prodiranje proti jugu. Letalstvo še zmerom preganja sovražnika. Na sonialijskein bojišču ni bilo važnih dogodkov.
Proti komunistom v Argentini
Buenos Aires, 20. febr. AA. Havas poroča: Vrhovno sodišče je izdalo načelen sklep o razve-Ijavljenju komunističnih kandidatnih list za vse volitve. Sodišče potrjuje s svojim sklejioiii razve-Ijavljenje. Mnenja je namreč, da odloča ljudstvo pri volitvah o vodstvu državnih jx>slov, komunisti so pa proti državi sploh in zato nimajo pravice, da bi sodelovali pri tem opravilu.
Drobne vesti
Tokio, 20. februarja. A A. (Havas) Danes se v Nipponu vrše volitve.
Konigsberg, 20. februarja. AA. DNB poroča: V vsej Vzhodni Prusiji je pritisnil hud mraz. Povprečna temperatura je znašala 18 stopinj pod ničlo.
Dunaj, 20. februarja. AA. Sinoči je policija vdrla na tajni sestanek pristašev razpuščene narodne socialistične stranke v Avstriji. Aretirala je 3C oseb. S hišnimi preiskavami je nato ugotovila še imena 40 oseb, ki so delale aktivno nacionalno-socialistično propagando.
Sofija, 20. februarja. AA. Škodo, ki jo jc napravil nedavni snežni metež, cenijo na 20 milijonov levov.
Genova, 20. februarja. AA. S parnikom »Conte di Savoja« je odpotoval v Ameriko predsednik mednarodnega olimpijskega odbora grof Baillet de Latour. Iz Amerike pojde na Japonsko, kjer se bo posvetoval o pripravah za olimpijado 1. 1040.
Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo milo vreme, pretežno sončno, na vihodn AJto še
(M&
Zasedanje bonskega sveta
Ljubljana,'20. febr.
Naše včerajšnje poročilo o debati o prosvetni upravi v Sloveniji izpopoln Mi jemo še z nasledniiui podatki: Banski svetnik Bajlee Fr. (mesto Murska Sobota) je vložil resolucijo z naslednjo vsebino: Banski svetniki zbrani kot tolmači vsega slovenskega ljudstvu, izjavljajo, da smatrajo zahtevo po popolni S ruzi-dni drž, gimnaziji v Murski Soboti kot splošno zahtevo ler prevzem postopoma otvorjenih višjih razredov s strani države kot nadvse nujen in neodložljiv. Banski svet je to resolucijo soglasno spre jel.
Župan mesta Celje Alojzij Mihelčič je vložil obširen predlog o vzdrževanju meščanskih
šol. Predlagatelj utemeljuje, da so zakonska
določila o vzdrževanju meščanskih šol zelo pomanjkljiva. Predlaga, naj bi se vzdrževanje meščanskih šol tako preuredilo, da bi za poslopje skrbela sedežna občina. Stroške za stvarne potrebščine pa naj bi prevzela banovina V naši banovini imamo tudi nekaj zasebnih šol kakor v Celju. Mariboru, škofji Loki in Šmihelu. Te šole so za nas tako iz prosvetnega, kakor i/, finančnega stališča zelo važne. Znane je„ da na teh šolah poučujejo prvovrstne učne moči, za kar so dokazi vsakoletni učni uspehi. Govornik prosi g. buna, naj se zavzame tudi za te šole ter jih finančno podpre ter jim zagotovi nadaljni obstoj
Razprava o javnih delih
Ljubljana. 20 • febr.
Po poročilu o poslovanju in programu tehničnega oddelka banske uprave, ki ga je podal načelnik g. inž. Sknberne in ki smo ga ž.e priobčili, se je začela razprava.
Prvi jc govoril g. Mihelčič Alojzij, mestni župan iz Celja, ki je opozoril ni za proračun /elo neugodno razmerje med banovinskimi in državnimi cestami. Nekaj banovmskih cest naj bi prevzela država, tako zlasti cesto Radeče— /idani most—Celje. Regulacija Savinje je čedalje bolj nujna in prosi, da se poleg prispevka banovine, občin in okrajnih odborov čimprej zasigura tudi prispevek države.
G. Jakob Jan iz Podhoma prosi g. bana za posredovanje, da se tudi cesta Lesce- Bled—-Bohinjsko jezero uvrsti med državne ceste, ki je važna tako iz tujsko-prometnega. kakor iz strategičnega ozira. Cesta Bled —Podhom naj se vsekakor brez zamud nadaljuje Napravita naj se še dva kratka odcepa, eder na levo proti Vintgarju, ki bo omogočal najkrajšo zvezo s tem prelepim krajem, drugi proti Sv Katarini. Zlasti pa prosi, da banska uprava prevzame v svojo kompetenco most čez Savo pri Otočah, ki je zelo prometen, odbija pa mostnina, ki se še vedno pobira ob njem.
G. Janžekovič Alojzij iz Ptuja posebno prosi, da se kolikor mogoče izboljšajo vodovodne razmere v vinskih goricah ptujskega okraja. -Dosedanje cisterne so v mnogih ozirih nezdrav-stvene in nezadostne. Tudi nekateri zamočvirjeni travniki bi se z načrtnim melioracijskim delom mogli spremeniti v rodovitno zemljo.
G. šerbinek (Maribor levi bre$) je kritiziral slabo stanje cestnih zvez št. Ilja z Mariborom. nakar je g. tehnični referent pojasnil, da so marsikatere pritožbe glede stanja teh cest neupravičene in včasih tudi namenoma od nekaterih ljudi organizirane.
G. Stuhec iz Ljutomera opozarja zlasti na potrebe čimprejšnje regulacije Mure, kar bi preprečilo nevarnosti ponovnih povodnji in razdiranja bregov.
G. Bajlee iz Murske Sobote zlasti prosi, naj bi se Prekmurje z mostom čez Muro tesneje povezalo 7 ostalim ozemljem Slovenije. Vsa stav-barska dela. ki se delajo, oziroma, ki se bodo morda še delala v Prekmurju, ako bo toliko srečno rla bo kdaj kaj bolj deležno banovinskega proračuna, naj se delajo z vsem slovenskim srcem in vso slovensko dušo Slovenski umetniki in strokovnjaki naj položijo vanje, tisto našo misel, da ne bomo imeli samo kakih mrtvili /gradi), ampak tudi žive pokrajinske dekoracije.
Obsežen srovor je imel Ivan Šerbinek (Maribor levi breg). Predložil je obsežen seznam cestnih iu tehničnih potreb svojega okraja. — Predvsem utemeljuje potrebo nadaljevanja cestne gradnje Sv. Ožbalt—Kapljs.
Načelnik inž. Sknberne pojasnjuje, da cest« št. Ilj — Maribor ni v tako slabem stanju kol uovorc. idealna pa res ni Kredit 'ti to cesto je zagotovljen in ne bo propadel. Za popolno modernizacijo te ceste je potreben večji /nesek kakor 5 milijonov dinarjev. Cesta se bo modernizirala zaenkrat od Maribora do odcepa v Št. Lenart.
Alojzij Stuhec (zastopnik okraja Ljutomer)
| govori o cestnih potrebah v svojem okraju.
O obveznostih posebnega dela na občinskih cestah govori nato Josip Anžič (okraj Krško). Predlaga, naj se obuovi star načii vzdrževanja občinskih cest. Graja dosedanjo birokracijo in predrago upravo cestnih odborov Banska uprava naj podpre železniško upravo pri gradnji želozobetonskega mostu pri Sevnici. — Banska uprava naj odkupi most pri Brežicah, oziroma, naj ne dovoli zvišanja mostnine. Vodovod hi-gijenskega zavoda v Cerkljah nni bi »e podaljšal do Krškega polja.
Inž. Skaberne pojasnjuje težave zaradi mostu v Sevnici, ker bo treba preložiti več bano-vinskih cest. Stroški nosilne konstrukcije bi znašali 3.5 milij. Din. Mostu v Brežicah banovina ne more odkupiti za dva milijonn dinarjev, mostnina pa se ne bo povišala.
O cestnih potrebah v Beli Krajini govori obširno Josip Nemanič (okraj Metlika), zlasti pa povdarja potrebo vodovoda in cistern. Načelnik inž. Skaberne pojasnjuje, da smatra banska uprava napravo vodovoda v Beli Krajini kot zelo nujno. Upa. da bo ministrstvo dalo v ta namen primeren kredit. Prvotno je ministrstvo obljubilo, da bo dalo 6 milij Din, vendar pa je kredit znižalo na ^ milijone Din. — Nato pojasnjuje tudi podobno zadevo z vodovodom v Suhi Krajini.
Pavlin Bitnar (Črnomelj) poudarja, da bi se zveza banovine z morjem dala urediti z ureditvijo ceste Grosuplje—Črnomelj—Vinica, ki naj bi jo država sprejela med svoje Ta cesta bi pomenila tudi najbližjo zvezo z Ljubljano. V Beli Krajini bi bilo mogoče zaviti val nezadovoljstva z javnimi deli. Potrebna je cestna zveza z novomeškim okrajem. Priporoča gradnjo mostu čez Kolpo, da bi bila vzpostavljena zveza s Karlovcem.
Alojzij Zupane (okraj Novo mesto) priporoča. da bi banska uprava sprejela v svoj program gradnjo cest v splošnem. Posebno priporoča upoštevanje Suhe Krajine, zlasti rekonstrukcijo ceste Stična—Žužemberk, gradnjo ceste Gradac—Žužemberk, gradnjo ceste Ambrus —Laze in uvrstitev ceste Poljana—Šmihel med banovinske ceste.
Demeter Weble apelira, naj banska upravi na pristojnem mestu opozori, da je zamera Slovencev, naj bi se cestam v dravski banovini posvetila večja pažnja. Okrajni cestni odbori naj dobe stare kompetence. Za rešitev vprašanja brezposelnosti je treba najet: investicijsko posojilo. Nato govori še o posebnih cestnih zadevati svojegu okraja. Ob 20.40 bar prekine sejo, ki se bo nadaljevala danes ob 9 dopoldne.
Pri neredni stoiki,
napetosti črev vsled zapeke, odvaja naravna
FRANZ-JOSEFOVA
grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporabila Franz-Josefov;-»oda j polnim uspehom pn odraslih kakor tudi pri otrocih
ti*tt. 1K1 min soc pol. ln nar. rtr. 9-br. 1MB5, Sft. V. Si.
Četrti dan zasedanja
Ljubljana. 20. februarja.
Danes dopoldne se je nadaljevala obravnava banskega sveta o banovinskem proračunu za tehnični oddelek. Ban. dr. Natlačen je imenoval za po-verovatelja zapisnika Franca Babiča in Alojzija Stnhca.
Prvi govornik je bil g. dr. Alojzij Visenjak (Ptuj), ki se pridružuje izvajanjem Člana .Janže-koviea in predlaga, da prevzame banovina v svojo upravo občinski cesti Sodinei-Podgorci in Oshlšev-ei-Brsnica-Doniova. Nadalje predlaga, da se regulacija potoka Grajene nadaljuje, ker je ta regulacija nujno potrebna. Prosi, naj se ta regulacija vrši eventnelno iz bednostnega fonda, kot se je vršil« doslej.
Dr. Franc Schaubaeh (Maribor, desni breg) izvaja: Tehnični oddelek je dotiran z zelo visokim odstotkom iz skupnega proračuna, ne vštevši pri tem tudi izredno dotacijo iz bednostnega sklada, kar kaže važnost tega oddelka. Pri kategorizaciji cest je prevzela banovina preveč občinskih cest v svojo upravči. Hvaležen je, da se nadaljuje delo na Pohorski ceBti. naj se pa dela tudi na cestah v dravski dolini. Je proti temu, da bi se dela izvrševala v lastni režiji, ker je to običajno dražji način izvršitve Priporoča izvršitev melioracij na desnem bregu Save. Projekti so že izvršeni. Prosi za primeren prispevek za zgradbo postajališča v Hočah
Jurij Kngornik (okraj Prevalje) izvaja: Ves program gradbenega dela bi moral biti res tak. da hi se mogla započetn večja dela tudi dokončati. So pa posamezni kraji, ki se s takim sistemom ne morejo zadovoljiti 7. ozirom na današnje socialne prilike. Tudi z manjšimi deli se prebivalstvu veliko pomaga. Podpirajo naj se dela na občinskih cestah. Občine svojih potov ne morejo vzdržati v zadovoljivem stanju, tako, da je ogrožen prevoz kmetskih pridelkov. Osebno delo na občinskih cestah jemlje deloma delo brezposelnim. Socialno skrbstvo in javna dela se morajo združiti tako, da bi se nudila pomoč narodu tam, kjer )e sila največja. Prosi, da se vpošteva dolina Drave in Meže tudi pri tujskem prometu. Priporoča zvezi črna-šent Vid-flšofHnnj in Gnštnnf-Kotle-Slovenjgrndec.
Martin Steblovnik (Gornji grad) naproša med drugim bansko upravo, naj se določi znesek 500 tisoč dinarjev ia zgradbo zelezobetonskega mostu pri Nnzarjlh ob cesti šmartno-Pnkn-Gornji grad. in utemeljuje svojo prošnjo. Vsled sankcij je gotovo najbolj prizadet »ornjegrajslti okraj. Priaa-
detib je vsled tegu vsega skupaj 7—8000 delavcev. Za dela v gornji Savinjski dolini naj se po možnosti izposluje tudi državna pomoč. Prečita tudi pismo Združenja delavcev v gornji Savinjski dolini. Naj se določi primeren znesek tudi za regulacijo Savinje v njenem gornjem delu. Naj se zngo-tovi trasa ceste Ljubno-Črna in Vransko-Bočna. Prosi, da nadaljuje delo na razširitvi ceste proti Sol čavi.
Alojzij Zorcnč (okraj Šmarje pri Jelšah) povdarja. da je potrebna sistematična pomoč v šmar-skem okraju, kjer je nezadovoljstvo veliko. Gospodarske in socialne razmere v tem okraju so takšne, da so tu nujno potrebna javna dela.
Janez Selili (okraj Konjice) predlaga, naj se prepusti občinam, da one same odločijo o lem, kako naj se kuluk izvaja. Prosi .naj se Pohorje odpre tujskemu prometu. Izvrši naj se cesta Zreče-Sv. Kunigunda. Prosi podpore za regulacijo Dra-vinje in potoka Brsina. Pospeši naj se gradnja resi Vitanje-Pohorje-Pesek in Konjice-SIovenska Bistrica. Prosi tudi podpore za občinsko cesto Loee-Su-hadol.
Josip Tratnik (Brežice) predlaga: Naj se vrše inšpekcije pri okrajnih cestnih .odborih, naj se pregledajo ludi občinske ceste in naj se odredi vse, kar je potrebno. Javna dela se morajo vršiti povsod in ne samo radi tujskega prometa, temveč radi domačinov samih. Kraji, kjer ni cest. zaostajajo v gospodarskem oziru. Javna dela so |>otrehna posebno radi neznosne brezposelnosti. Brezposelnost se širi prav posebno radi tega, ker se naši ljudje vračajo brez sredstev iz inozemstva. V brežiškem okraju Se morajo javna dela še prav posebno izvrševati, ker je to obmejni okraj, ležeč ob savski banovini. Prosi zn zgraditev mostu na Bi-zeljskem pri Kapelah. Važno se mu zdi. dn banovina podpira občinske ceste Proti občinskemu ku-luku nima sicer ničesar, pripominja pn, da nekatere občine dela ne izvajajo, marveč zahtevajo denar. Klanec Železno naj se prelomi. Cesta Brežlee-mosl Čez Dobovo naj se pri Mostecu preloži. Mo-eličke ot) Potoku v gornjegrajskem okraju naj bi se čim prej napravilo s pomočjo banovine. Ranovinn naj gre na roko. da se zgradi na postajališču Do-bovn lovorni kolodvor. V zgornjem delu njegovega okraja naj se zgrade potrebne ceste.
Ivan Strfin (okraj Kamnik) zahtevn predvsem, naj se uredijo odškodnine za zemljišču in obenem prosi tudi zn gradnjo luške resic, ki veže kamniški okraj z gornjegrajskiin.
Obsežen govor je imel ing. Mflan SnklJ« (Ljubljana), ki je izvajal med drugim:
»Leta 1935 je kazalo, da se bo gospodarski položaj z boljšal. Ko so pa prišle sankcije, je nastopil preobrat na slabše Narod obubožava. Brezposelnost narašča. Debata o 5. poglavju je vendar služila, da smo videli položaj v celi Sloveniji in da je glavna naloga, da banska uprava dela na cestah. Vendar banovina ne more dati ljudstvu vsega, kar potrebuje Zato mora država svoja sredstva enakomerno razdeljevati na vse pokrajine. Položaj ni bil še nikdar za dravsko banovino tako kritičen kot je sedaj.
Naš proračun izkazuje napram drugim banovinam zelo visoke številke. Vendar se odločuje po tem, ker posveča pažnjo vsem panogam. Naša banovina drži načelo, da temelji zdrava uprava na samoupravi. Brez državne podpore ne moremo izvršiti našega programa. Odnošaji do centrale niso taki, kot bi jih mi želeli. Grešilo se je na obeh straneh. Pri nas v Sloveniji, ker se je blatilo vse, kar je pred svetovno vojno bilo. A vendar smo mi prinesli dosti lepih tradicij v našo državo. Mi nismo živeli v suženjstvu. Videli smo v državi sovražnika in smo hoteli iz te države ven. Na izidu svetovne vojne <e imela velike zasluge srbska voi-ska
Ne marajo dati nenarja iz rok. Ne gre le za kulturne institucije. Ne samo, da ae pri nas nič ne dela, še to, kar smo imeli, propada. V gospodarskem konceptu Belgrada se ne vpošteva, da je Slovenija na meji. Nimajo smisla za morje. V državi moramo zavzeti mesto, ki nam gre po nafii delavnosti in tradiciji. Zahtevati moramo enakost pri obdavčenju in pri javnih delih in tudi pri državnih dobavah Opozarja na velike neutemeljene dobiflke pri teh dobavah. Preveč dobav se oddaja v inozemstvo. Glavno sredstvo proti obu-božanju in brezposelnosti so dela na cestah, in sicer rabimo avtomobilske ceste. Z graditvijo cest pride denar v obtok. Od milijardnega programa se je začela graditi samo železnica Sevnica-šent Janž. Vse drugo pa je ostalo nezačeto. Liciacije se ne morejo vršiti, ker so pogoji ministrstva nemogoči. V zvezi z železnico Sevnica-šent Janž opozarja, da ima zagotovilo, da se bo to delo dovršilo in da se bo zgradil tudi cestni most. Do lanskega leta v tehničnem oddelku ni bilo iniciative in širšega koncepta. Uverjen je, da se je la stvar spremenila. Izdelava projektov naj se omogoči z vsemi sredstvi. Leta 1906 se mora izdelati detajlni načrt ceste Ljubljana-Sušak. Vprašanje minimalnih mezd ne pride do solucije, ker ni zakonske podlage. Industrija zahteva, da bodo iste mezde v dostojni višini v celi državi. Kako doseči. da se pri javnih delih z državnimi sredstvi zaposlujejo domači ljudje? Treba je določiti minimalne mezde v višini, da hod onaši ljudje mogli delati. Ena glavnih nalog naše države, predvsem za dravsko banovino, je cesta Ljubljana-Sušak.
Ivan Brodar (okraj Kranj) naglaša potrebo, da prevzame prejšnje državne ceste zopet država, kakor naj tudi banovina prevzame svoje prejšnje ceste, ki so postale občinske. Tako naj bi država prevzela cesto Kranj-Jezersko, ker vzdrževanje te ceste velja banovino in okrajni cestni odbor ogromne zneske, dalje prosi, naj bi se dovolila zopet zavora na vozovih (coklja). Avtomobili, naloženi s porfirjem. zelo kvarijo ceste. Prosi za Žvezo Selške doline z Bohinjsko, za popravo ceste
■■ KINO SLOGA T.wt. 27-» ™
Danes premier* najbolj!« bark« v tej »ezoni| 2 ari pravega predpustnega veselja, smeha
ia zabav«, sa kar jamčijo: Mana Moier, Leo Slamnk, C ari Anion.
Uam Hald ln Herman Thlmlg v veleburttl Ob H., 1915 In 2115 uri
Mladost zmaga!
v Selški dolini, dalje za napravo raznih vodovodov v njegovem okraju, regulacijo reke Sore in Tržiške Bistrice. Povdarja, da je vzrok našega slabega gospodarskega stanja največ v een-tralizmu in da je centralizem največja ovira, ker še ni prišlo do samouprave.
Joeip Gale (okraj Litija) sporoča želje cestarjev, da bi bili zavarovani proti boleznim, da bl imeli krajši rok za povišanje plače, da bi imeli delovni čas 8 ur dnevno, naj bi banovina krila prispevke za podporni fond cestarjev, ki so bili v službi pred letom 1920, dalje razne želje o odgovornosti pomožnih in stalnih cestarjev itd.
PeterArnež (Jesenice) govori o potrebi javnih del zaradi pobijanja brezposelnosti. Potrebna je regulacija Save pri Jesenicah in gradnja mostu pri Javorniku, dalje preložitev klanca pri Otočah, naprava vodovoda v Kranjski gori, v Breznici, Bohinjski Bistrici in Ribnem, gradnja delavskih hišic itd. Za zidanje c.enienih delavskih hišic obstoja fond, iz katerega odpade na Slovenijo okoli 4 mi-lipone dinarjev, za katerega naj se banska uprava zanima. Javna dela ne smejo biti sredstvo za znižanje mezd ter naj delavstvo prejema vsaj minimalno mezdo 30 Din. Delavstvo mora biti pri javnih delih tudi socialno zavarovano.
Fiilp Križnik (okraj Laško) zahteva, naj dobijo podpore predvsem tisti brezposelni, ki ne morejo delati. Graja težnje za demontažo industrije v Sloveniji ter zahteva pravično razdelitev sredstev in javnih del. Prvi pogoj za red in mir v državi je enakost pred zakonom. Delavska zakonodaja je premalo znana. Pri javnih delih je treba gledati za tem, da pridejo vsi potrebni na vrsto, prosi pa za izdatne jiodpore.
Ing. Vinko Vrhnjak (Slovenjgradec) govori • tehničnih in cestnih potrebah svojega okraja.
Dr. Franc Vidie (Kamnik) predlaga, naj se sklene resolucija, da se javni nameščenci in upokojenci o proste vplačevanja nadomestka za kuluk. Prosi, da se kategorizira eeeta Stahovica-Kamniška Bistrica in da se na njej uredi promet. Tozadevna prošnja je že vložena. Prosi za podporo, da se zgradi cesta Kaiiinik-Volovljek-Lufce.
Dr. Beno 8aboty (mesto Kranj) predlaga, naj bi banovina pričela velikopotezno cestno akcijo ter naj bi v ta namen najola večje investicijsko posojilo. Banovino je treba zvezati od vzhoda do zahoda in z morjem z dobrimi cestami. Zahteva gradnjo kranjskega vodovoda ter navaja, koliko Je okra) Kranj plačal v zadnjih letih davkov ter zato zasluži, da Hm prej dobi vodovod. Proei bansko upravo, naj pripravi tudi načrt za zgradnjo novega mostu čez Kokro, medtem ko bo za denar&a sredstva skrbel Kranj sam.
Dr. Rudolf Ravnik (mesto Maribor) zahteva večjo pažnjo za severno mejo, zlasti cestno zver/) Črna-Guštanj-Kotlje-Rimski vrelec. Končno vpraša, kje je tistih 300.000 Din ,ki bi jih moral dobiti cestni odbor, pa jih je bansks uprava kasirala pri prejšnjem režimu.
Načelnik ing. Skaberne pojasnjuje, da je d^najr re« sprejela banska uprava ln ga porabila i^OTftJjj nujne potrebe, da pa bo stvar v Kratkem u'r«teii|» in bo dobil cestni odbor denar izplačan.,
Prodaja Auerspergove palače
Ob splošni pozornosti vsega banovinskega sveta je imel Ivan Avsenek (mesto Ljubljana) naslednji govor:
»Navajali smo, kako skrbi javna roka, zlasti država za svoje nepremičnine in da celo ministrski svet, kaj šele minister, ne smeta kršiti predpisov. Zgled države so posnele vse samouprave od malih do večjih občin, pa do banovin. Zato sem bil nemalo presenečen, ko je banovina prodala bivšo Auerspergovo p&*'aČo. Poleg mene je tukaj še nekaj tovarišev, ki so prav tako mislili, in smo se začudili, da banovina ni čuvala svoje imovine. Z drugimi tovariši sem sodeloval v bivši oblastni samoupravi, ki je kupila to palačo. Ne gre samo za to, da bi morala banovina slediti zgledu države, gre tudi za to, da se izkaže, kako banovina ni metala denarja tjavendan skozi okno. Nerazumljivo je, ako pogledamo v zemfjiško knjigo in moramo ugotoviti, da zemljeknjižn« prepis ni bil v skladu z interesi banovine. Samo dvoje jc možno: ali je nespametno j>ostopala bivša oblastna samouprava, ki je hišo kupila in ki je vložila vanio mnogo investicij, ali pa jc napačno ravnala banska uprava, ko je to hišo prodala. Nočem navajati številk, Povem samo. da je banska uprava utrpela med kupno in prodajno ceno diferenco, ki se ji pravi po domače izguba, ter da je banovina prodala Auerspergovo palačo v času, ko ima vse-polno uradov, ki so na tesnem in ki ne vedo, kam ter morajo iskati prostorov po zasebnih hišah, za kar more banovina plačati velike najemnine.«
Ban dr. Natlačen izjavlja:
»Za zadevo, o kateri je govoril član banskega sveta g. Avsenek, sem se zanimal tudi jaz, ker sem tudi sam osebno zainteresiran, ker sem bistveno sodeloval pri nakupu tako zvane Auerspergove palače, ko sem bil predsednik oblast, samouprave. Moram reci, da mi je nerazumljivo, zakaj je banovina prodala, oziroma se je znebila te palače, ker vem, s kako velikimi žrtvami si je to palačo nabavila in jo preuredila, z namenom, da jo da na razpolago svojim uradom. Palača popolnoma odgovarja uradnim namenom saj je napeljana v vse njene prostore elektrika, tekoča voda ter je povsod telefonska zveza. Nerazumljivo mi je še zaradi tega, ker je tudi meni znano, kako je banska uprava že tedaj potrebovala prostore za urade ln je že tedaj potrebovala lepe denarje, da je mog!a spraviti pod streho svoje urade.
Ugotavljam Ljubljanski oblastni odbor je s kupno pogodbo kupil to palačo dne 9. decembra 1927 za znesek 800.000 Din. Pristojbine so Šle na račun kupovalke, to je oblastne samouprave. Palača |e tvorila del lidejkomlsnega posestva ter je kupovalka plača>a tudi davek za prenos. Sledili so stroški za adaptacije. V gradbenem oziru je bila palača v dobrem stanju, pač pa je bila notranjščina zanemarjena. V naglici mi ni mogoče povedati, koliko je palača veljala z mestnimi in državnimi dav?r!nnmi. toda adaptaciin sama ie veljala 1,087.001 Din, skupno pa je palača veljala, to ie s kupnino, t adaptacifslnmi stro«kl in z davščinami 1.931.000 Din. Ako odbijemo davke in zavarova!nino, potem znašalo stroški oblastne samouprave za nabavo te palsče najmani 1.800.000 Din. Pripomnim pa. da smo bili pri oblastni samoupravi tako mi. kakor tudi naš« inženferjf mnenje, d« smo tedai napravit' prav dobro kupčijo
Dne 15 julija 1935 pa je bila palača prodana ia 1,390.000 Din in sicer tako, da plača kupovalka
mestna občina najprej znesek 300.000 Din, nato pa ostanek v obrokih po 300.000 Din z malimi obrestmi.
Pred prodajo je btla uradna cenitev poslopja. Inženjer banske uprave je poslopje ocenil. Gradbena vrednost je bila ocenjena z zemljiščem vred na 1,400.000 Din, donosna vrednost aa 1,700.000 Din, prometna, to je povprečna vrednost med obema prvima cenitvama pa na 1,500.000 Din. Pripominjam pa, da j« bila ta cenitev izredno nizka in da je bilo zemljUč«, na katerem stoji ta palača, ki je na zelo prometnem kraju in v središču mesta, ocenjeno le na 150 Din za kv. meter. Za časa oblastne samouprave so bili ▼ palači nastanjeni ves kmetijski oddelek, komisija ta agrarne operacije, trije sluge so imeli službena stanovanja, v poslopju pa je bHa tudi garaža avtomobilov. Pod bansko upravo pa so imeli uradn« prostore v palači kmetijski, gozdarski in veterinarski oddelek ter komisija za agrarne operacij«. Po prodaji palače so se morali ti uradi izseliti v palačo Hranilnice dravske banovine, kjer so uradi že tako in tako prenatrpani in je pravo urado-vanje skoraj nemogoče. Gozdarski odsek se je moral deloma izseliti v zasebno hišo, kar velja bansko upravo 1500 Din mesečno, pa ima Se premajhne prostore. Urad za urejevanje hudournikov mora poslovati v dveh oddelkih, to je: dopoldne en oddelek, popoldne oziroma zvečer pa drugi. Ves tehnični oddelek banske uprave mora urado-vati v zasebnih hišah, za kar je treba plačevati visoko najemnino. To je moje poročilo«.
Dr. Schaubach: »Kdo pa je bil tedaj ban?«
Ban dr. Natlačen: »Pogodba jc bila podpisana 15. julija 1935, ko je bil ban dr. Puc.«
Dr. Ravnihar: »Kdaj pa je bila pogodba sklenjena?«
Dr. Natlačen: »L. 1934, ko je bil ban dr. Ma-
rušič.«
Načelnik banovinskega oddelka ing. Skaberne na-glaša v svojem rezimeju: Banovina tli bila zaprta napram važnim vprašanjem javnih del V prvi vrsti bi bilo treba modernizirati vse banovinske ceste prvega reda. In to ne le zaradi avtomobilizma, temveč predvsem zaradi vzdrževanja cest. Ni za to, da se avtonomija okrajnih cestnih odborov jx>ve6a. ker se je sistem vzdrževanja cest danes čisto drugačen. V zvezi s tem je novogradnja mostov, zveza dravske banovine z morjem in s savsko hanovino, priključitev Prekmurja na dravsko banovino, Izgraditev cestnega omrežju v blejskem in bohinjskem kotu itd. Vse to hi stalo jx>l milijarde dinarjev. Regulacija najvažnejših rek Kamniške Bistrice, Save, Drave, Mure in Savinje bi stala 281 milijonov dinarjev. Melioracija in regulacija (»tokov bi stala I04 miljone Zgraditev vodovodov, knpnic in rezervoarjev pn 10« miiljonov. Skujiaj bi bila |K>trebna za dovršitev samo teh navedenih važnejših del 1 milijarda 100 milijonov dinarjev. Prispevek za regulacijo Savinje je vnesen v državni proračun v skupnem znesku za Muro in Savinjo. Država bo dala prispevek iz državnega fonda za javna dela. Glede cestnih zgradb j>ovdarja, da se investicije krijejo izključno iz fonda za javna dela. Nadalje pojasnjuje razne zadeve z ozirom nn pri-pombe in vprašanja posameznih članov.
Ob po) 2 popoldne ban dr. Natlačen zaključi obravnavo o tehničnem oddelku.
Socialna politika in narodno zdravje
Seja se je nadaljeval ob pol 5. in sicer je bila na dnevnem redu obravnava o proračunu socialnega oddelka.
Poročilo o delu socialnega oddelka je podal načelnik dr. Majer.
Socialnopolitično delo banovine je že celo vrsto let pod vtisom težke gospodarske krize. Poleg rednih proračunskih sredstev ima banovina na razpolago še del sredstev bednostnega sklada. Social-nopolitična služba obsega v glavnem tele panoge: zaščita dece in mladine, pomoč siromašnim in onemoglim, pomoč v elementarnih nezgodah, izselje-ništvo, zaščita delavstva in boj proti brezposelnosti in razbremenitev občin. Do konca leta 1935 je bilo nakazanih denarnih podpor okrajem, občinam, hiralnicam, javnim kuhinjam 0.2 milij., koruze je bilo razposlane za 0,6 milij. in razdeljenih za 0.4 milij. Din individuelnih podpor.
Banovinske bolnišnice imajo 1655 postelj, od tega Maribor 568, Celje 405, Murska Sobota 150, Slovenjgradec, Brežice 156; ženska bolnišnica v Novem mestu 126 in v Ptuju 100. Dnevno »e v teh bolnišnicah oskrbuje 1300 bolnikov. Naval ljudstva v bolnišnice je zaradi obubožanja vedno večji. Banovinski hiralnici v Vojniku in Ptuju imata 369 postelj. Finančno stanje je težko, ker bolnišnice ne dosegajo proračunskih dohodkov in jim mora banovina na koncu leta redno priskočiti na pomoč z izredno dotacijo. Poročilo nato navaja podatke o delovanju zdravilišča za pljučno tuberkulozo na Golniku.
Program za 1936-1937 obsega številna asana-cijska dela, zgradbe vodovodov, kapnic, asanacijo studencev in vodnjakov, kar bi skup<no stalo 2.6 milij. Din. Nadalje je pripravljenih še več drugih projektov.
Naši zdravniki
in naše bolnišnice
V	popoldanskem zasedanju je banski svei obravnaval proračun in poročilo VI. oddelka, t. j. oddelka za socialno politiko in narodno zdravje kr. banske uprave. Referent dr. Majer je prečital obširno poročilo in zlasti opozoril na čimdalje razširjeno bolezen — raka. na katerem je 1. 1935 umrlo 828 ljudi. Banska uprava ima že danes nad 200 prošenj za pomoč pri zdravljenju raka. Refe-rent dr. Pfeifer je poročal o stanju »bednostnega fonda , ki je lansko leto prejel preko 6000 prošenj.
K debati o poročilih in proračunu tega oddelka se je oglasilo 33 govornikov, to je tri četrtine banskega sveta. Pač zadosten dokaz, kako pereče tvarine obsega ta oddelek.
Prvi je govoril banski svetnik dr. Brecelj, ki je v svojem dolgem jx>ročilu podal izčrpno in jasno sliko stanja banovinskih socialnih ustanov. Najprej je pokazal prizadevanje banske uprave za mladinsko skrbstvo. Proračunski znesek za lo poglavje se je zvišal približno za 2 milijona Din. Banska uprava se je hvalevredno pri tem delu držala smernic in začetega dela bivše ljubljanske odnosno mariborske oblasti. Ti dve samoupravi sta otroke, ki so bili potrebni še šole, oddajali v zavode, druge pa v rejo k primernim družinam na deželo, da je tudi zapuščen industrijski otrok prišel v stik z našo grudo. Nekateri so jih sprejeli proti malenkostnemu plačilu, drugi tudi zastonj, nekateri so takega otroka sprejeli tudi za svojeca. Ta način se je prav dobro obnesel. Ven-3af' pa so sredstva banske uprave še zelo nezadostna, lter je vse te skrbi deležen komaj vsak tretji ali vsak četrti prosilec. Za moralno pokvarjene dečke oskrbuje banovina »Deško vzgajališče-v Ponovičah. Nekaj takega bi bilo treba ustanoviti tudi za deklice. Zlasti pa je g. banski svetnik opozoril banski svet in bansko upravo, naj hi se taka mladina, moš!ka in ženska, zaupala takim re-dovom, ki imajo namen in vsa sredstva, da posvetijo svoje moči ravno v vzgajanju zanemarjene mladine. Tako skrbstvo bi ne bilo nič dražje, kakor skrbstvo v lastnih zavodih, bilo hi pa najbrž v mnogih slučajih uspešnejše.
V	nadaljnjih izvajanjih je g. di Brecelj kot praktični zdravnik obrazložil nevzdržen poln U j banovinskih zdravni kov. Njihovo službeno razmerje in plača sta slabša kakor plača učiteljev. Dela pa imajo dvakrat, trikrat toliko. Zadela jih je namreč neka uredba, neki zakon ali kaj, ki jim je naložil vse mogoče obveznosti, dal jim pa ni skoraj nič. Danes je banovinski zdravnik uradnik, ki more napredovati kvečjemu do 6. razreda, učitelj pa lahko do petega, poleg tega pa zdravniki ne prejemajo niti polažajrijh doklad. Potni stroški so izenačeni in pavšalirani navzdol. Poznam zdravnika, ki je že 35 let v službi, in prejema na mesec 1527 Din. Nekdo drugi prejema po 41 letih službe 1200 Din pokojnine. Postranski zaslužki, s katerimi skušajo včasih razložiti to sramotno nagrado za zdravniški posel, so pa že zdavnaj popolnoma odpadli. Mnogo ljudi danes še za sol nima. in jim je vsako zdravljenje postalo že luk-eus. Tudi ako se gospodarske raz,mere kaj izboljšajo, «i banovinski zdravniki ne bodo prav nič mogli pomagati, ker so danes tako zaposleni, da bodo v kakšnih morebitnih boljših razmerah popolnoma nesposobni izvrševati uspešno zasebno prakso. Banovinski zdravnik danes zdravi vse: drž. uradnike in vse njihove družine zastonj, vse šolske otroke mora pregledati dvakrat na leto zastonj, poleg tega še člane kakšnih športnih in telovadnih društev, na vse to pa mora sestavljati najrazličnejše preglede, statistike, poročila in bogve kakšne pisarije še. Da mu pri tem delu ne ostane bogve kaj časa za izpopolnjevanje svojega znanja, je samoposebi umljivo. Prav tako zanemarjeno in še nerešeno je vprašanje babic. Po zakonu bi moralo na vsakih 5000 ljudi priti ena babica. Vem pa. da ima na primer mesto Ljubljana v celem nastavljeno eno babioo. in sicer na Barju z mesečnim honorarjem 50 Din. Po zakonu bi Ljubljana morala imeti 18 babic. Porodnišnica pa je prenatr-pana in morajo matere večkrat že peti dan po porodu zapustiti tamkajšnjo zdravniško oskrbo. Zdravnik in babica, to sta dva stanova, ki sta zelo potrebna in zelo koristna, toda ako ne moreta živeti od svojega poštenega dela, postaneta lahko zelo zelo nevarna.
Žalostno stanje naših bolnišnic
Se bolj žalostno sliko dajejo banovinske
bolnišnice. Ko sem obiskoval vse te ustanove, sem večkrat slišal tožbe, da se jim toži po oblastnih samoupravah zlasti v območju bivše mariborske oblasti. Mariborska bolnišnica s porodnišnico in lepim infekcijskim oddelkom je lepo urejena in v zelo skrbnih rokah, toda vsi ot idelki so prenapolnjeni. V načrtu imajo nov paviljon, ki bi stal okroj; 6 milijonov Din. dva že imajo, štiri jim dolguje država, dva pa bi «e že še kje dobila in bolnišnica bi bila zelo razbremenjena in bi vse bolj mogla služiti svojemu namenu. V celjski bolnišnici je bil oddelek za ženske bolezni komaj dograjen, pa je že premajhen. Tudi kirurški oddelek je vedno pre-natrpan. Z majhnimi stroški bi sc dal« povečati najmanj za eno tretjimi, samo da bi ae
postavilo no\o poslopje /.a upravo in kuhinjo. Bolnišnica v Slovenjgradcu je sicer čedna, manjka pa ji samo državna dutaciju Država ji nantreč ne plačuje svojih obveznosti, kakor nobeni ne. \ Ptuju je bolnišnica in hiralnica, ki sta bili obe ustanovljeni I. 1875. od takrat pn se jih še nihče ni dotaknil. Zato pa posebno bolnišnica že zdavnaj ne odgovarja ve<" svojemu namenu. Bolnišnica v Murski Soboti je bila postavljena še v dobi Madjarov. potem so jo popravljali in prenarejali, da je danes /,> sramota, da je to še bolnišuicu. Bolniki /. raznimi nalezljivimi boleznimi leže drug poleg drugega. Moški in ženske so razmeščeni sicer po ločenih sobah, imajo pa skupno stranišče. Gospodinjsko poslopje je naravnost grozno. Pomivanje posod, pranje perila, vse to se vrši v Istem prostori^ kjer »e peče kruh! Edini prostor, ki je vsaj /.s zdravega človeka še čeden, je zakristiju, ki je velika kakor tale inizu. Na tem teritoriju /u 180.000 ljudi ni nobene druge bolnišnice, lo ljudstvo je vsekakor vredno, d« sc bolj skrbi za njegovo zdravje. V Murski Soboti je tudi neki navdušen nacionalist, ki tisti bolnišnici prodaja meso dražje, kakor pa na trgu v daljnem .Mariboru, ker tam ima konkurenco, tu pri dobavah bolnišnici pa ue. Bolnišnica v Brežicah je še danes v prav takem stanju, kakor je bila od ukinitve oblastnih samouprav Je zelo na dobrem glasu, saj ji celo savska banovina dolguje precejšnjo vsoto /a zdravljenje bolnikov iz njenega območja, vendar pa je tudi ta zelo mačehovsko oskrbovana. Bolnišnica v Krškem je občinska, mnogo premajhna, nima ne prostora, še vode ne. Občina bremen /a to bolnišnico ne more suma zmagovati, /ato okraj želi, da bi prišla pod banovinsko upravo. Žensko bolnišnico v Novem mestu je postavilo nekdanje samoupravno zdravstveno okrožje. Ji popolnoma urejena, čedna, le država ne plačuje v redu svojih obveznosti, luni je tudi še bolnišnica usmiljenih bratov, ki zelo uspešno vrše svoje poslanstvo, sedaj še t. večjim veseljem, ker so dobili nekaj novih moči, taki, da bodo to postojanko v blagor ljudstva še lahko vzdržali
Vse iKilnišnice vrše svojo zdravstveno službo samo še z neko trmo in občudovanja vredno požrtvovalnostjo zdravnikov in strežnega osebja. Kjuh ni več. oprema obrabljena, perilo potrošeno, manjka vseh tistih potrebščin, ki so sicer pri bolnišnicah same oh sebi razumljive. Država pa jim od leta 1930 dolguje nad 5 milijonov Din. in to v dobi, ko se po vseh ljudskih šolah poučuje nauk o higieni. Zato prosim gospoda bana in ves banski svet, naj izposluje pri državni upravi, ila se ti dolgovi bolnišnicam izplačajo, ker so svoje potrebščine izčrpale že zdavnaj preko dopustnih meja. Na ozemlju bivše Kranjske te zdravstvene postojanke so bolj redko posejane. Od tod tudi tolikšna prenatrpanost ljubljanske bolnišnice. Nujno potrebna hi hila bolnišnica v kočevskem okraju in nekje na Gorenjskem. Tudi v okolišu Cerknice, ki je po vojni odrezana od bolnišnice v Postojni, bi bila potrebna manjša zasilna bolnišnica.
Nato je g. dr. Brecelj podal poročilo o stanju banovinskih zdravilišč. Zdravilišče na Golniku je v najlepšem redu, ki pa ima še to dobro stran, da ne obremenjuje javne uprave, ker plačuje samo obresti za investirani kapital. Znižati pa bi se morala oskrbnina, da bi splošni razred sprejemal bolnike vsaj za 50 Din na dan. K zdravilišču bi bil nujno potreben še paviljon za otroke. Poleg tega naj banski svet ne opusti namere bivšega oblastnega odbora glede ustanovitve visokogorskega in obmorskega zdravilišča za jetične. Ti dve ustanovi sta bili ob razpustu oblasti že tik pred uresničitvijo.
K vsem točkam je g. dr. Brecelj predložil banskemu svetu jasne in odločne resolucije, ki opozarjajo na najbolj kričeče pomanjkljivosti našega socialnega skrbstva. Banski svet je vse resolucije enoglasno sprejel.
Ob 19.30 je g. ban odredil kratek odmor, nato pa se je seja nadaljevala. G. dr. Brecelj je še poročal o stanju skrbstva in zdravljenja umobolnih in o žalostnem stanju splošne bolnice v Ljubljani.
Sklepi ministrskega sveta
3 vagoni koruze za Brežice
Belgrad, 20. febr. m. Na interpelacijo poslanca dr. Vebleta je minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič dodelil brezplačno brežiškemu okraju za prehrano prebivalstva tega okraja 3 vagone koruze.
Belgrad. 20. februarja. AA. Na današnji seji ministrskega sveta, ki se je vršila od 17 do 19 pod predsedstvom predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča. »o poleg mnogih drugih resornih vprašanj sklenili tudi:
1.	da se sprejme uredba o |K>speševanju tujskega prometa, ki jo je predložil minister za trgovino in industrijo.
2.	ila sc iui prnllog gradbenega ministru »dobre lile kreilili: aj /a gradnjo veste Prijepolje —Bjelopolje na prvem odseku > višini 3,327.000 dinarjev, Ii) za izgradnjo ceste Zeinun—letališče v znesku 3,014.00(1 Din. r) za izgradnjo ceste do ea-rinarne v Bezdauu po proračunskem zneskn 2,132.000 Din. d) za tlakovanje drfcavnih cest v Griižu in Dubrovniku v znesku S.140.000 Din. Vsa ta dela ne imajo izvršiti iz kredita milijarde Din za javna dela.
3.	Gradbeni minister se jioohlasti, da predloži narodnemu predstavništvu načrt zakona n proizvodnji in izrabi električne energije.
4.	Pooblasti se prosvetni minister,' da na [Kxi-lagi pooblastila, danega mu s finančnim zakonom, najame posojilo pri Drž. hipotekami banki za graditev gimnazijskega poslopja v lielgruilit.
Cesta L'- ubljana-Krani
Belgrad. '20. febr. m. Gradbeni minister je odobril iz kredila za izvrševanje javnih del znesek
Finančni odbor
Belgrad, 20. febr. m. Večina finančnega odbora je danes dopoldne in popoldne nadaljevala razmotrivanje proračunskega predloga za 1. 1936 1937 v podrobnostih. Na dnevnem redu je bil še vedno proračunski predlog za vrhovno državno upravo. V teku današjijega dne so se pretresali proračunski predlogi za predsodništvo vlade, osrednji tiskovni urad, glavno kontrolo, državni svet in postavke za pokojnine in invalidnine ter državne dolgove. Odborova večina je stavila skoro pri vsaki postavki predlog za znižanje, čeprav se te postavke zadnja leta stalno zmanjšujejo ter jedva odgovarjajo za redno funkcioniranje državne uprave. Finančni mi ster dr. Letica, ki sejam finančnega odbora prisostvuje samo radi tega, da daje članom odbora eventuelna pojasnila, ostaja pri vseh postavkah pri svojem predlogu. Člani skupščinske večine in JRZ, ki so bili izvoljeni v lanančni odbor, kot taki ne prisostvujejo pretresu proračunskega predloga v podrobnostih, ker so ostali dosledni svojemu sklepu, da finančni odbor ne more razmotrivati predloga v podrobnostih, ko ga je v načelu zavrnil. Odborova večina je na dopoldanski seji sprejela proračunski predlog za vrhovno državno upravo. Postavke za skupščino, senat in osrednji tiskovni urad so na več mestih znižane, izdatki za glavno kontrolo, državni svet ter oni, ki se nanašajo na invalidnine in pokojnine, so pa v celoti sprejete. Na dopoldanski seji so člani večine podali tudi svojo izjavo, zakaj predlog finančnega ministra Letice, ki je bil sprejet na zadnji skupščinski seji, s katerim je bil finančnemu odboru dan rok treh dni. da mora v tem roku podati plenumu skupščine poročilo večine in manjšine. Prihodnja seja finančnega odbora bo jutri dopoldne. Na dnevnem redu je pretres proračunskega predloga v podrobnostih za ministrstvo vojske in mornarice in za prosvetno ministrstvo.
Glavno glasilo JRZ
Belgrad. 2(1. febr. in. Po sklepu izvršnega odbora je pričela izhajati v Belgradu »Samouprava* kot glavni organ JRZ. V prvi številki je na uvodnem mestu objavljen po<l »Naša beseda f apel članov izvršilnega odbora dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Spabe, s katerim priporočajo >Samo-upravo« vsem organizacijam, članom in prijateljem JRZ. Član izvršnega odbora JRZ v uvodniku med drugim govori o ustanovitvi nove stranke, o njenem programu in o njenih nalogah. Za ">Sann> upravo<r pravijo, da bo tolmač strankinih idej in da bo zvesta tradiciji svojega lepega imena in da bo znala varovati objektivnost v besedi in dejanju in da bo ostala zvesta ideji in programu, ki ga je doslej izvajala.
Pridobivajte novih naročnikovi
1.500.000 Din za zgraditev moderne sodobne ceste na avtomobilski cesti Ljubljana— Kranj kot prvi
del ceste Ljubljana—-ftt. Vid. Licitacija za izvedbo teh del je že razpisana in se bodo dela pričela v mesecu marcu letos.
Cesta Maribor-St. Ilj
Belgrad. 20. tohr. in. Ministrski svet je odobril tehnični elaborat zn sanacijo spolzkega terena iui državni cesti Maribor—Št. Ilj od kilometra 141.033 do km 171.370 v proračunski vsoti 133.548.60 od zneska 5 milijonov Din, ki je odobren za gradnjo te ceste.
Občinske zadeve
Belgrad, 20. febr, m. Minister za notranjo politiko dr .Anton Korošec je jiodpisal uredbo o izločitvi kraja Brezje iz občine Log in priključitvi k občini Dobrova. Dalje je podpisal uredbo o izločitvi katastrske občine Kadmirje iz občine Bočna in priključitvi k občini Ljubno, ler uredbo o ustanovitvi občine <"'mi *rh v ljubljanskem okraju, po kateri se iz občine Polhov gradeč izločijo kraji Črni vrh, Planina, Selo, Smolnik, Selnica in Setnik. iz katerih se ustanovi nova občina s sedežem v Črnem vrhu.
Važen obisk čsl. min. predsednika
v Belgradu
Belgrad, 20. februarja. O prihodu predsednika češkoslovaške vlade g. dr. Milana Hodže je češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. dr. Girsa dal danes zastopnikom listov izjavo, iz katere posnemamo:
Dne 22. februarja prispe v Belgrad predsednik češkoslovaške vlade in zunanji minister gosp. dr. Hodža, da uradno obišče Belgrad. Ta obisk je iz raznih razlogov zelo važen, kar je razvidno tudi iz programa obiska, ki ga bo storil češkoslovaški premier v Belgradu. Razen sestankov in razgovorov s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem in z drugimi jugoslovanskimi politiki, bo g. dr. Hodža sprejet v avdijenci od Nj. Vel. kraljice Marije in Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla.
Ministrski predsednik dr. Hodža prispe v Belgrad. da potrdi staro, tradicijonalno prijateljstvo in bratsvo med obema narodoma, kar bo obenem najboljši dokaz za to, da z osebnimi izpre membami na najvišjih državniških mestih v Češkoslovaški ni nastopila nobena izprememba smeri češkoslovaške zunanje politike. Vzajemni odnošaji med Jugoslavijo in češkoslovaško so ostali takšni, kakršni so bili doslej, odnošaji najtesnejšega zavezniškega sodelovanja na podlagi dosedanjega prijateljstva in bratstva obeh narodov.
Obisk predsednika češkoslovaške vlade je posebno velikega pomena v sedanjih okoliščinah. Sedanje politične in gospodarske razmere v Evropi zahtevajo jasne in konkretne načrte, v prvi vrsti za države Male antante. Načrt predsednika vlade dr. Hodže. da je treba v srednji Evropi urediti predvsem gospodarske razmere, ni nov. 2e več let ga navajajo v zvezi z vprašanji, ki jih je treba rešiti. Tudi vlade Male antante so že opetovano izjavile svojo pripravljenost za rešitev teh vprašanj.
Srednjeevropsko vprašanje pa je postalo pereče v zadnjem času. Ker so okolnosti za konkretno rešitev ugodne, kaže, da ni izključena možnost njegove praktične ostvaritve. Informacijski in orien tacijski razgovori avstrij. kancelarja dr. Schusch-niigga s češkoslovaškimi državniki v Pragi so bili
Med svojim bivanjem v Parizu je imel pred-' sednik vlade dr. Hodža priliko, da se informira tudi o naziranju francoske vlade glede srednjeevropskih vprašanj. Svoje pariške raz-! govore je vodil v sporazumu in v stalnih infor-; macijskih stikih z vladama Jugoslavije in Ro-i munije.
Seve mora rešitev tega vprašanja prema-i gati razne ovire, politične, kakor gospodarske. Ravno tekom belgrajskih razgovorov do šlo za izmenjavo naziranj o rešitvi srednjeevropskega vprašanja in s tem za možnost njegove realizacije.
Ne gre za neke nove načrte češkoslovaške : republike, marveč za vprašanja, ki jih je treba rešiti v popolni harmoniji na podlagi poprejšnjega sporazuma med državami Male zveze.
Po proučitvi teh vprašanj v Belgradu bosta ! predsednika češkoslovaške in jugoslovanske vlade dala tudi listom uradno izjavo. S tem bo to vprašanje v celoti jasno precizirano. Obenem bodo dobile razne kombinacije, s katerimi spremljajo evropski listi delo predsednika češkoslovaške vlade dr. Hodže, svojo pravo mero.
Nobenega dvoma ne more biti, da l>o vse, kar se bo rodilo iz teh posvetovanj držav Male antante, pomenilo njihovo skupno delo in da ho vse v popolnem tradicionalnem skladu. Vsa ta prizadevanja bodo šla za tem, da , s e predvsem /.boljšajo gospodar-i ske razmere sedanje Srednje Ev. I rope. Pri tem pa to delo ne bo naperjeno proti nobenemu drugemu narod n ali državi, predvsem pa ne proti kaki veliki sili.
Prepričan sem, da ho obisk predsednika češkoslovaške vlade naletel na razumevanje in simpatije jugoslovanske javnosti, in dn bo utrl pot novim konceptom držav Male antante, v prvi vrsti pa poglobljenim vzajemnim odnoša-jem med Češkoslovaško in Jugoslavija
Čigav duh pa je to?
Mariborska »Delavska Politika« jc. kakor obče znano, jako špasen Ust in skoraj edini, ki v teh težkih gospodarskih časih skrbi za razvedrilo in zabavo. Telebanovščiue, ki jih ta Markeov pravo-vernik od številke do številke na tako majhnem prostoru, ki mu je odmerjen, nakopiči, so v resnici vredne več, kakor pa list stane, Zadnjič enkrat je n. pr. zapisal: »Sploh diši vse pisanje »Slovenca« zadnjih dni po orjunaškem in polovskem duhu.« Pa naj kdo reče, da ga nc pihne! Citatelj bo v zadregi, kaj naj bolj občuduje: dokazilno silo tega stavka ali p čudovit nos D. P., ki voha take grozovite vonje krog sebe. Pa ne, da bi se tetka nekoliko prehladila in je nahod dobila in je njen častitljivi organ zaradi tega nekoliko skvarjen?!
Toda nekaj drugega bi pobarali mariborskega Marksovega evangehka Ko je j>ribližno zvedel za volilni rezultat v Španiji, ie nemudoma debelo natiskano razglasil v svet: Popoln poraz klerikaliz-tna! In potem beremo: Španski oktober je maščevan! Španija je oprala svojo sramoto! — Ti stavki pa povedo nekoliko več, kot. pa so morda hoteli. Najprvo o »porazu klerikaliznia«. »Klerikalna« stranka jc samo ena, in sicer Gil Roblesa, Vi pa je dobila dosedaj 102 poslanca in je relativno najmočnejša stranka na Španskem, medtem ko so dobili socialisti 81 poslancev. Torej »klerikalen poraz« ne bo tako uničujoč! — Španski oktober je maščevan in Španija jc oprala svojo sramoto, beremo dalje. Oktobra je bila znana komunistična revolucija v Španiji, ki jo je, kakor je dokazano, zanetila Moskva s svojim denarjem in agenti. Komunistični revolucionarji so tedaj nezaslišano divjali po Asturiji: pobijali politične nasprotnike, morili celo ženske in nedolžne otroke. Komunisti ^ požigali cerkve in samostane, uničevali knjižnice m starodavne umetnine. Šele po nekaj dnevih ie vojaštvo zatrlo upor in nekaj krivcev postavilo pred sodišče. To dejstvo — da komunisti niso mogli naprej divjati in moriti imenuje mariborska ^Delavska Politika« — sramoto. In se očividno ra-duje v upanju, da se bodo poslej politični umori in požigi nemoteno lahko nadaljevali. Vprašamo: Po čem pa to d iši, rdeči sodrugi? Kakšen duh pa veje s takšnega pisanja? Po marksističnem slovarju je to- duh demokracije, narodnih svoboščin in človekoljubja«, kaj ne!
Unilikacija telefonskih aparatov
Z oziront na časopisne notice zaradi zamenjave avtomatičnih telefonskih aparatov naročnikov ljubljanske telefonske centrale daje direkcija paste naslednja pojasnila:
Ministrstvo pošte je v preteklem letu nabavilo večjo količino avtomatičnih telefonskih aparatov tvrdke Ericson. Zaradi unifikacije raznovrstnih tipov avtomatičnih telefonskih aparatov, ki so v naši državi v rabi, je določen poleg tipa Lorenz Mix Genest in TTG tudi izdelek tvrdke Ericson za avtomatične centrale v Ljubljani, Mariboru in za novo centralo na Bledu. Leta IQ31 je mestna tehnična sekcija v Belgradu odstopila naši direkciji 90 kosov avtomatičnih telefonskih aparatov tvrdke Siemens (nizki tip), ki so po unrfikaciji telefonskega materijala določeni za belgrajsko centralo, kateri jih mora direkcija vrniti, ker je prejela iz centralnega skladišča 200 novih Ericsonovih aparatov. Unifikacijo telef. avtomatičnih aparatov je odredilo ministrstvo zato, da poenostavi nabave nadomestnih delov in s tem olajša vzdrževanje aparatov. Ericsonovi aparati so popolnoma novi. in kakor se je direkcija po svojih tehničnih organih prepričala, dobre kvalitete. Glede občutljivosti prenašanja glasu ne zaostajajo v ničemer za Siemensovimi aparati nizkega tipa. Edino oblika aparatov jc manj priročna. Ker so nekateri telefonski naročniki pri zamenjavi aparatov izrazili željo, naj se jim puste dosedanji aparati, nekateri so se pa celo uprli za-mejavi (iz estetičnih vidikov), jc dobila direkcija na tozadevno vlogo na ministrstvo nalog da se morajo brezpogojno zamenjati vsi aparati Siemen-sove konstrukcije (nizkega tipa) in vrniti ravnatelj, stu pošte v Belgradu. Poštna uprava daje naročnikom po predpisih pravilnika o telefonski službi na razpolago aparate, da ž njimi razpolagajo, naročniki pa nimajo pravice zahtevati aparate druge vrste ali p. aparate, ki se jim dopadejo.
Osebne vesti
Belgrad, 20. februarja. AA. Franjo Jelašič, dosedanji svetnik 4. skup. 2. stopnje je prestavljen za načelnika prometno komercialnega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani v 3. skupini
2.	stopnje; inž. Milan Andonovič. dosedanji višji svetnik 4. skupine 1. stopnje pa za višjega svetnika
3.	skupine 2. stopnje gradbenega oddefkn general ne direkcije državnih železnic. — Premeščen je za kontrolorja 7. skupine na postajo Zidani most Ivan Uran, dosedanji kontrolor na postaji Kraljevič-Prelog.
Belgrad. 20. febr. m. Z odlokom glavnega rav natelja državnih železnic sta premeščena Rudolf Hašek. progovni nadzornik VIII. pol. skup. in okraja Kraljevo v Sarajevo in Franc Fnjlt, progovni nndzornik VIII. pol. skup. iz Sarajeva v Kra ljevo.
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno, milo vreme, slabe padavine, zlasti v zapadnih krajih.
Drobne novice
Koledar
Petek, 2t. februarja: Feliks (Srečko), škof; Ire-
n;,. devica.
Novi grobovi
t Št. Vid pri Grobclnem. V sredo 19. svečana
je umrla dobra, delavna in blaga »Štantetova mama« Ana Znidar. V lepi starosti 77 let je sledila že pred 20 leti umrlemu vrlemu možu. Zadnja leta je živela prt zetu tuk. posestnika, trgovca m gost. Tonetu Naratu. Zapušča poleg mnogoštevilnih vnukov — tri dobro omožene hčerke in pa sina Tineta — predsednika tukajšnje gasilske čete. Pogreb bo v petek ob 10. Vsem žalujočim sožalje — pokojnici sladek počitek!
Osebne vesti
—	Diplomske izpite na filozofski fakulteti t Ljubljani v februarskem terminu 1936 so naredili in prejeli diplomo ti-le kandidatje in kandidali-nje: Debevec Nada (romanska skupina); Gnjezda Melita (germanska skupina); Hočevar Zvonko (geografska skupina); Jezeršok Ciril (geografska skupina); Koch Vladimir (romanska skupina); Kos Franc (skupina za umetn. zgodovino); Kranjc Ino-cenc (skupina za nar. jezik in književnost); Kru-šič Franjo (romanska skupina); Labernik Felicita (pedagoška skupina); Majcen Jožef (germanska skupina); Podboj Sabina (pedagoška skupina); Podgornik Danica (romanska skupina); Sorinan Gabrijela (germanska skupina); Stojan Sonja (germanska skupina); Tivadar Jožef (romanska skupina) ; Topolovec Milena (skupina za nar. jezik in književnost); Žagar Rozalija (skupina za občo zgodovino); Žagar Zora (germanska skupina).
—	Izpit so napravili za čin poročnika bojnega broda VI. razr. poročniki fregate Tomislav Mi-helčič, Oton l.ubec, Albin Paulinič. Branko šu-šljič, Srečko Rojs in Rudoll Pogačar.
KINO UNION Telefon 22-21
Danes zadnjič ob 16., 19-15. ln 21-15. url;	H prekrasna romanca lz glasbenih krogov. Sodeluje H
orkester dunajske Filharmonije	gj
■D Poslednja ljubezen I
Pesmi: R10HARD
tauber n|b€ft Bassermann In Mlchiko Melnl
—	Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani vabi s tem na občni zbor, ki bo v petek, dne 6, marca 1936 ob 5 popoldne v pisarni Karitativne zveze v Ljubljani (Marijanišče, Poljanska cesta 28) po sledečem sporedu: 1. Čitanje zapisnika občnega zbora z dne 8. februarja 1935. 2. Tajniško poročilo. 3, Blagajniško poročilo. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Slučajnosti.
—	Za vež delovnih dni. Člana banovinskega sveta gg. Alojzij Mihelčič, župan iz Celja, in g. Martin Steblovnik, zastopnik gornjegrajskega okraja, sta včeraj obiskala železniškega direktorja dr. A. Faturja ter ga prosila, naj bi se omogočijo železniškim delavcem v Celju večje število delovnih dni, da bi imeli boljši zaslužek. Direktor dr. Falur je obljubil, da bo storil vse, da se to čimprej omogoči.
—	Nedeljske povratne karte — važno za izletnike in turiste. Zveza za tujski promet (»Putnik), Ljubljana sporoča: S 1. aprilom 1936 stopa v veljavo nova odredba Generalne direkcije državnih železnic glede nedeljskih povratnih kart, in 3icer: a) nedeljske jx>vratne karte veljajo za vse relacije od 11 do 250 km; b) za otroke od 4 do 10 let in mlajše, za katere se zahteva poseben sedež, sc plača polovična nedeljska jiovratna karta; c) če potnik prestopi brzovlak, se smatra nedeljska povratna karta kot vozna karta po normalni ceni in mora potnik plačati celo doplačilo na brzovlak, kakor pri odhodu tako tudi pri jx>vratku. Če ne prestopi v višji razred, plača pri odhodu in na povratku razliko med normalnimi voznimi cenami. d) Potovanje se lahko nastopi v soboto ob 12 in se mora končati najkasneje v nedeljo ob 24. vrniti se more šele v nedeljo, najkasneje pa v ponedeljek do 12 in sicer tako, da je potovanje končano v ponedeljek ob 12. e) Ce med 12 in 13 ni nobenega vlaka, se lahko nastopi potovanje z vlakom, ki odhaja med 11 in 12. f) Pri vožnji tja potnik lahko podaljša potovanje do ene nadal|nih postaj, vendar ne sme ta postaja biti od odhodne oddaljena več kakor 250 km. V tem slučaju se plača za podaljšane progo vozna cena nedeljne povratne karte z doplačilom Din 1. Na povratku uživa potnik brezplačno vožnjo na podlagi doplačila \ zvezi z nedeljsko povratno karlo. Če pa je nova postaja oddaljena od odhodne jrreko 250 km. ?e plača za daljšo progo normalna vozna cena z doplačilom Din 1, nedeljska povratna karta se pa odvzame, g) Povratek se prične lahko iz katerekoli postaje, če je bližnja prvotni odhodni postaji. Ako se potnik vrača po drugi progi, kakor je prišel, in je ta krajša, uživa brezplačno vožnjo na podlagi nedeljske povratne karte, če je pa daljša, mora doplačati razliko med normalno vozno ceno za progo, katere se na povratku posluži in za progo, za katero se glasi povratna karta, h) Ce ni potovanje nazaj končano v ponedeljek ob 12. plača potnik za progo od postaje, kjer se je nahajal ob 12 pa do prvotne odhodne postaje normalno vozno ceno, če pa se je nahajal ob i2 med dvema postajama, plača normalno vozno ceno od prve prihodnje fiostaje. Če pa se potnik ne vrača v ponedeljek ob 12., zgubi nedeljska jxivratna karta veljavnost, i) Prekinitev vožnie ni dovoljena. Če se vožnja prekine, ne velja nedeljska fiovratna karta za ostali neprevoženi del proge.
r-^¥wrntimmmmmTr<mimBmmmmtmmmmmmammmmmm»
Pri zaprtju motnjah v prebavi vze
mile /..jut raj nn prazen želodec kozarec na rnvrn »Fran/.-.losef grenčiee«.
Msoucr- -V-HTUJUUI n Miiiwns»iwiwgwii———————i
Zdravniška zbornica v Ljubljani opozarja gg. zdravnike, da je razpisala Oblastna uprava humanitarnih fondov j>ri direkciji državnih železnic v Ljubljani več mest železniških zdravnikov in dve mesti speci.jalistov (rentgenologa in okulista) pri centralni ambulanci v Ljubljani ter mesto okulista-larvngologa v Mariboru. — Podrobneje v Službenem listu kr. banske ujirave.
—	Namesto venca na krsto t Franca Tomšiča v Polhovem gradcu je poslala naši upravi za društvo slepih 100 D-n g. Avrelija Kranner, poštarica v p., Gor. Logatec.
—	Slovo priljubljene učiteljice. Iz Krškega poročajo: Te dni se je poslovila od tukaj gospodična učiteljica Pavla Lampetova. Povrnila se je nazaj na Vič, kjer je delovala že več let. S tem se ji je popravila storjena krivica. Kako je bila priljubljena v šoli in izven nje, se je videlo pri slovesu. Gospodična Pavla — pogrešali Vas bomo!
—	Zveza za tujski promet v Sloveniji s|>oroča, da bodo za tekme v Planici 8. marca uvedeni posebni vlaki: 1 iz Belgrada. 1 iz Zagreba. I iz Maribora, 4 iz Ljubljane, 1 iz Kranja. 2 iz Avstriji' in event. 1 iz Italije. Cene za vožnjo s temi
vlaki še niso določene; ugotovile se bodo pa Se ta leden j>o tozadevni rešitvi Generalne direkcije državnih železnic. Izletnike o|iozarjamo, da bodo ti izletniški vlaki Imeli ua vagonih obešene lahle v raznih barvah. Vlak iz Bolgruda bo označen z belo barvo, iz Zagorja z rdečo, iz Maribora z zeleno, iz Ljubljane s Črno, rumeno, modro in vijolično in iz Kranja z rujavo barvo. Vlaki iz Avstrije in Italije ne bodo imeli nikake označbe. Tehnično organizacijo teh vlakov bo za belgrajski vlak prevzel Putnik v Belgradu, za zagrebški Putnik v Zagrebu, za mariborski Putnik v Mariboru, za ljubljanski in kranjski Putnik v Ljubljani. — Prospekti in plakati za to prireditev se bodo dobili pri Zvezi za tujski promet (Putnik), Ljubljana, Gajeva 8 — za nebotičnikom.
—	Usodepolni streli sodnijskega eksokutorja. V sredo okrog 11 dopoldne je prišel k posestniku Francu Žagarju v Čretu pri Rečici ob Savinji ek-sekutor okrajnega sodišča iz Gornjegagradn rubit živino. Eksekutorju ue je uprl Žagarjev 24 letni hlapec Vedečnik Ivan. Zaradi tega je eksekutor izvlekel revolver in dvakrat ustrelil v VedeČnika. Streli so zadeli VedeČnika v vrat in levo stran prsi ter ga smrtno nevarno poškodovali. Težko poškodovanega so VedeČnika prepeljali v celjsko bolnišnico in je le malo upanja, da hi ostal živ.
—	Sliutioreznica mu je zmečkala vse prste. Posestniku Jakobu Štoru v Tremerjib pri Celju jc v torek slamoreznica zmečkala vse prste na desni roki.
—	Kdor pogreša ročno torbico iz črnega usnja, v kateri je v platno vezana knjiga -Priprava iia smrt«, škatljica z zlatimi očali in dva ključa, naj se zglasi v sobi 24 pri upravi policije v Ljubljani, Bleivveisova cesta 22.
Ljubljana
© Na nocojšnjem prosvetnem večeru ki bo
ob 8 zvečer v verandni dvorani bolela Union, bo mo slišali aktualno predavanje g. prol. dr. Vilko t ajdiga: Cerkev v rdečem pasu Pariza. V dobi gospodarske krize in pomanjkanja se je |x>srečilo pariškemu nadškofu osnovati veliko število župnij in postaviti skromne cerkve med najbolj zapuščenimi delavskimi sloji predmestja Pariza. Predavanje je opremljeno s slikami rdečega pasu, videli pa bomo tudi slike naše Galjevice, Kosez, Most, ki se pečajo z rešitvijo istega vprašanja, kakor ga je tako lepo rešila katoliška duhovščina v Parizu. Na to predavanje jx>sebno vabimo č. duhovščino in redovnike, kateri bodo gotovo našli dobro zrno in zgled, kako komagati delavskemu sloju v naših predmestjih. Predprodaja vstopnic Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 7.
© Rokodelski dom. Zamotana snubitev, veseloigra v 3. dejanjih, se uprizori na Rokodelskem odru na pustno soboto, dne 22. februarja ob 8. zvečer. Igro prepleta polno humorja vsled zamenjavanja nevest, neopravičenega ogorčenja, zavist starega snubca, zamenjava čevljarja za trgovca in obratno. Nad vsem tem pa divja vihra ljubosumne tovarna-rice. — Igro vodi g. France Gajeta. — Predprodaja vstopnic od petka. 20. t. m. dalje v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12-1., v društveni pisarni,
© V »Filozofskem društvu« v Ljubljani ho predaval v soboto, dne 22. februarja t. 1. ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi vseuč. prof. dr. Karol O z v a 1 d o temi »Pedagogika in filozofija«. Predavatelj bo ob zgledih iz čisto konkretnega življenja pojasnjeval, da vzgajanje iu obrazovanje človeka ni nemara stvar, ki bi zadevala le otroško sobo ali pa da bi oboje bilo isto, kar šolska pedanterija. Eno in drugo je namreč zelo kompliciran kulturni proces živega dogajanja, ki mlademu rodu pomagaj, da jiride v medsebojnem življenju pravi človek na pravo mesto. In jiosebej še, kakšnih učiteljev pa učiteljic bi trehnio narodu, da bi se ta proces v redu odigraval. K zanimivemu predavanju vabi društveni odbor vsakogar, ki se zanima. Vstop prost!
© Poniladek Jadranske straže na Mestni ženski realni gimnaziji se najprisrčnejše zahvaljuje pokrovitelju g. dr J. Adlešiču, županu ljubljanskemu, vsem damam častnega komiteja v in izven Ljubljane, nadalje vsem darovalcem, staršem in jiosetnikoiii akademije, ki so pripomogli do velikega moralnega in gmotnega usjjeha ter tako omogočili gojenkam izlet na Jadran Čuvajmo naše morje!
© Dar. Gg. Sunara Ivo in Ana, restavraterja v Ljubljani sla podarila Din 100 za mestne uboge v Ljubljani v počastitev spomina blagopokojnega g. Zenič-a Mate. gostilničarja v Zagrebu. Brego-vita ulica — Iskrena hvala!
© Pregled motornih vozil. V petek dne 28. t. m. od 8 do 12 ure se vrši pregled avtobusov za letošnje prvo polletje v Ljubljani v Povšetovi ulici 8. — mestna pristava. K temu pregledu je pripeljati ljubljanske avtobuse in avtobuse, ki vozijo iz dežele v Ljubljano, dalje tudi avtomobile in motorna kolesa ki za leto 1036 iz kateregakoli vzroka še niso bili komisijsko pregledani in odobreni za javni promet za leto 1936. V izogib posledic opozarja Uprava v Ljubljani, prizadete lastnike motornih vozil na tozadevno dolžnost, ker je letošnji pregled motornih vozil namenjen tudi v druge svrhe in ne samo za registrovanje.
© Prosvetno društvo »Ljubfjana«-mestn ima drevi ob 8 v dvorani hotela Metropol rodni sestanek. Predaval bo g. dr, Roman Tominec. Predavanje bodo pojasnjevale skioplične slike. Pridite vsi čiani — in točno'
© Kino Kodeljevo igra danes in jutri dvojni dvojni spored: »Čudoviti ples« (Al Jolson) in ^Nekoč se ie zgodilo* (Clark Gable).
© Moški odsek Saleziianske prosvete na Ko-tleljevem ima danes ob 20 sestanek, na katerem bo g. urednik dr, Ahčin predaval o kulturnem lioju v Nemčiji.
© Gospodinje oglejte si praktičnost električnega štedilnika. Danes ob 16 tiomo na Bregu 8 skuha'«1 dobro meščansko kosilo.
© Morske ribe, vedno sveže, direktno od ri-barja dobavljene. nai«krb"e;e pripravljene servira Vinarna Kajfež — Nebotičnik.
Maribor
□	Smrt kraške korenine. Smrt uglednega gostilničarja in posetnika Alfonza Gruieka v Studencih, o kateri smo poročali včeraj, je bolno odjeknila v krogih naših Kraševcev in vseli, ki so blugega pokojnika poziiuli. Bil je iz Au-berja na Krasu, kjer je bil že njegov oče skozi desetletja steber katoliške in narodne zavesti vse okolice. Njegov sin je očetovo dediščino nadaljeval. Bil je župan v Auberju, cerkveni starešina, voditelj celega Gornjega Krasa. Trikrat je bil zaprt zaradi svojega neustrašenega narodnega dela. Razdejali so mu z nasiljem njegovo družino in mu slednjič zlomili voljo, da se jo preselil v svobodno domovino. Blagemu možu, ki je živel Bogu in narodu ter svojo globoko vero ohranil do smrti, bodi ohranjen trajen spomin.
□	Izredna poročna slovesnost sc je obha-tjala v fračiškanski baziliki. Zlato poroko sta obhajala zakonca Ivan in Alojzija Damiš vini-čarju_ iz Košakov. Obenem je slavila u.juna hči, poročena Straus, svojo srebrno poroko, njun vnuk Ivan Straus pa se je istega dne poročil s svojo izvoljenko. Taki slučaji so v življenju pač redki.
□	Samo še 3 kin bodo manjkali do Sv. Are-
ha. Licitacija za zgornji ustroj poh< rske ceste Reka—Sv. Areh od km 6—3 je dne 28 marca pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru, kjer se izvedo tudi podrobni pogoji za oddajo tega dela. Stem se bo prihodnje leto nova cesta približala Sv. Arehu že na daljavo samo 3 km.
□	Ljudski oder vprizori na pustno nedeljo ob 16.30 na odru v dvorani Aleksandrova 6. veseloigro s petjem in sodelovanjem društvenega orkestra »Radikalna kura« Predprodaja vstopie v Cirilovih knjigarnah.
□	Mariborski letalci so zborovali. Pod vodstvom predsednika dr. Jos. Tominška se je vršil v sredo /.večer v Grajski kleti občni zbor oblastnega odbora Aerokluha v Mariboru. Poročila. ki so jih podali posamezni funkcionarji, so pokazala, da mariborski aeroklnb kljub intenzivni propagandi težko uspeva. Izvolil se je za novo poslovno dobo po večii dosedanji odbor s predsednikom dr. Tominškom na čelu.
O Prevozniki bodo imeli redno skupščino v soboto. 29. februarja ob pol 20 v Gumbrinovi dvoiani.
□	O življenju v morskih globinah bo predaval drevi v Ljudski univerzi docent dr Ku-ščer na podlagi lepe zbirke skioptičnih slik.
□	Prleško gostiivanje, ki sc vr^ vsaka tri leta. bo jutri v soboto v dvorni ne Aleksandrovi cesti 6. — Prireditev bo prenašal tudi ljubljanski radio.
Hotel »Orel« 26. februarja kuharsko in slniii-farska razstava. Od 27. naprej vinska razstava.
□	Kaj pripravlja mariborsko gledališče. -
Kot otroška prelistava se vprizori v kratkem ljubka Gol.jevn pravljica »Princezo in pastirček« v M. Košičevi režiji. Muzikalni del pripravlja P. Rusberger Opereta Studu a klasično Straussovo opero »Cigan baron«.
□	Smrt kosi. V Cankarjevi t" je ugrabila smrt 77 letnega upokojenega železničarja Alojza Puconjo. Naj počiva v miru!
□	Rešilni oddelek mariborski ga-ilske čete nam sporoča na našo svoječasnr notico o nakupu rešilnega voza. da sicer namerava kupiti nov moderno opremljeni rešilni voz, ni pa se še tozadevna komisija odločila /n nobeno znamko Ponudbe številnih tvrdk «p še prouča-jejo.
□	Otvoritev nove restavracije pivovarne Tscheligi Pivovarna Tscheligi je dala svojo restavracijo nu vogalu Glavnega trga in Koroške ceste preurediti ter se je včeraj izvršila otvoritev. Prostori so jako okusno in lepo preurejeni. Restavracijo je prevzel dobro znani zakonski par Golob, ki je vodil poprej restavracijo pri Lokomotivi na Frankopanski ulici. — Prenovljena restavracija je zopet znatna pridobitev /o Maribor
□	Poročila sta se pri Sv. Urbanu nad Mariborom Janez Pukl in Lizika Doba j. Ženin in nevesta izhajata iz najodličnejših hiš v mariborski okolici, ki sta obe vzgledno narodni in krščanski. Poročne obrede jo izvršil kamniški kaplan Lasbaher; msgr. Vreže, siur prijatelj obeh hiš, je prinesel novoporočencema lopo darilo v obliki diplome, na katero so se vsi gostje podpisali. Mladoporočencema želimo obilo sreče in božjega blagoslova!
□	Smrten padec s kolesa. Pred nekaj dnevi se je ponesrečil bivši pismouošu Ignac Beljak star 6t lot Padel je s kolesa ter si pretresel možgane počila pa mu je tudi lobanja Nezavestnega so ga prepeljali v bolnišnico kjer pa je bila vsa zdravniška pomoč zastonj. Bel-šak je včeraj podlegel poškodbam. Naj počiva v miru1
□	Dobro se je oblekel vlomilec, ki je vdrl v konfekcijski oddelek veletrgovine Pregrad na Aleksandrovi cesti. Prišel je v lokale / dvorišča preko strehe drvarnice - kalno se je spustil na okno konfekcijskega oddelka. Odnesel je črn smoking, sivo športno obleko, rjave pumparce, športni plašč, svetli sivi moški plašč in še druga oblačilo, ve skupni v vrednosti 5390 Din, O vlomilcu ni nobenega sledu. Vendar pa sumijo, do je bil to človek, ki je moral dobro poznati notranjo") trgovine in tudi to pot. po kateri sc da priti do konfekcijskega oddelka.
M A RIBORSKO GLEDA I
PiMe.k. 21 februarja: Zaprto
Sobota, 22. februajn irfi 2fl: Vc.iclt kmettt. Gtohodio
/.nlftane nemi?.
Nedelja. 31 fi-bniurja i>b l!i: Fese/« p mrtvi prizori
Prtredtlev ionnkeKa društva v Mariboru. — Ob
20: liiijaiir.rii. Olobpko /vtiižime cene.
Ptuj
Zagorje
Pevski večer. Pevsko društvo v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo dne 23. februarja ob 7 zvečer v dvorani Zadružnega doma Pevski večer.. Na sporedu bo več kupletov in drugih šaljivih pesmi ter spevoigra Darinka« v 3. dejanjih.
Vse člane Mohorjeve družbe vljudno prosimo, da čim prej poravnajo ndnino pri poverjeniku. Istotam se sprejemajo novi udje.
Senovo
Pevsko društvu »Prehuda- vprizori v nedeljo dne 23. t. m. ob 3 popoldne v šolski dvorani na Senovem Gogoljevo veseloigro v Ireli dejanjih Ženitev . Igra obelil mnogo užitka tor prisrčne in poštene zabave.
Telefonska zveza s Halozami. Z velikim trudom se je končno jx>srečilo izposlovnti pri ministrstvu pošte in telegrafa, da je odobrilo telefonsko zvezo s poštami Sv. Vid pri Ptuju. Podlehnik. Sv. Andraž v Halozah in Sv. Barbara v Halozah. Telefonska zvezo je za pokrajino Haloze velike važnosti in gospodarske koristi, in zato prebivalstvo že nestrpno pričakuje pričetek gradnje iti uvedbo telefonske službe. Ravnateljstvo pošte v Ljubljani bo pričelo z gradnjo telefonske linije v najkrajšem času.
Iz poštne službo. Poštni uradnik Janez Gsel-man pri pošti Ptuj, je premeščen k pošti Šmarje pri Jelšah, kjer prevzame vodstvo pošte. V Ptuju je služboval 10 let.
Krstna predstava v mestnem gledališču v Ptuju. V petek 21. t. ni. ob 20 gostovanje dramskega odseka gasilske čete iz Cirkovc na Dravskem polju. Vrši se krstna predstava veseloigre Micki je treba moža v 1 dejanjih, ki jo ic spisal domačin Vinko Korže.
f Evgenija Vavken
VDOVA PO SKLADATELJU A. VAVKNU
Cerklje, 20. februarja. K počitku smo spremili plemenito gospo E v -g e n i j o Vavken. žene slovečega sliladatella An-dreja V a v k n a. Rodila se je dne 28. novembra 1860 v stari poštarski rodovini Demšarjev v Železnikih. Kot 19 letna mlada. lepa, darovita, izobražena nevesta je prišla k nam v Cerklje leta 1881, Kakor si je Vavken srca osvojil s svojo možato resnobo, tako si je ona vso župnijo naklonila s plemenito milobo. Svojim pastorkam, hčeram iz prvega zakona, je bila dobra, kakor le mati more dobra biti; pa jim je bila hkratu zaupna tovarišica, tako da so v njeni družini otroci dveh mater živeli v najlepšem soglasju. Po Vavknovi smrti 16, aprila 1898 je takoj za njim prevzela cerkljanski poštni urad in ga vodila do svoje smrti —- 16. febr. t. 1. — celih 38 let. Ko so Cerklje dobile telefon, je pred dvema letoma telegrafskemu in poštnemu izpitu kot 74-letna žena pridodala še telefonskega.
Kot gospodinja po Gorenjskem — kar po Sloveniji — liste čase tako ugledne Vavknove hiše, je bila v prijateljskih stikih z mnogimi slovenskimi duhovniškimi in svetnimi odličniaki in kulturnimi delavci, ki so jo z njenim izrednim možem vred vidno spoštovali. Da samo katerega omenimo: naravoslovca Robiča, ki je po Šenturški gori in Krvavcu gade z golo roko lovil, skladatelja Davorina Jenka, igralca Načeta Borštnika, poslanca Ve-koslava Spinčiča in brez števila drugih. Saj jo Vavknovo hišo obiskalo, kar ie tiste dni v Cerklje prišlo odličnejšega.
Kakor Vavken sam, je bila tudi rajna gospa Evgenija verna katoličanka. Njena hiša ni vestno držala samo tega, kar je vsak kristjan strogo dolžan: nedeljo, petek, velikonoč — kolikrat si njo samo lahko videl, ko je ob delavniku s preprosto ruto pokrita šla po vasi proti cerkvi k maši po jutranji blagoslov. Imela je najlepši rožni venec v fari: iz krvavo rdečih almandinov, nabranih na zlati verižici, ki je tolikrat drsela skozi njene prste. Ali ne upamo torej po pravici, da je dosegla usmiljenega Zveličarja, ki ie rada k njemu dvigala verno srce. svoje vdane roke?
K pogrebu se je zbrala nepregledna vrsta sorodnikov od blizu in daleč. Kot ženo najodličnej-šega in daleko najbolj priljubljenega, starejšemu rodu nepozabnega cerkljanskega učitelja Vavkna, jo je spremila šolska mladina z učiteljstvom pod svojo novo lepo zastavo z Mežanovo risbo sv. Cirila in Metoda; iz Ljubljane so ji prišli zadnjo čast izkazovat cerkljanski rojaki: dr. Jos. Hacin z gospo, šentpeterski župnik J. Petrič, pokopal jo je stari znanec, daljni sorodnik in prijatelj Vavknove družine, stolni dekan dr. Fr. Kimovcc; iz Ljubljane jo prispel tudi minister in senator Ivan Hribar, prišli sta iz Cerkljan izvirajoči rodbini lekarnarjev Hočevarjev z Vrhnike in iz Ljubljane- pošto so zastopali: ravnatelj dr. A. Vagaja, inšpektor dr. Jan-žekovič, upravnik Iv. Cof, višji poštni kontrolor Levstek in zastopniki kranjske in drugih pošt. Bilo je več profesorjev, stanovskih tovarišev njenega sina prof. Evgena. in učiteljev, ki so službovali v Cerkljah ali v okolici — iz Kranja n. pr. nadučitelj Jakob Slapar in mnogo drugih od vseh vetrov.
Veliko, mogočno cerkljansko cerkev so v nenavadnem številu napolnili domači župljaoi, prijatelji Vavknove hiše še iz časov, ko je rajnica gospa Evgenija bila njen dobri angel, dobra možu, dobra družini, dobra cerkljanskim dijakom, dobra siromakom. dobra, zvesta Bogu . . .
Nepozaben, nepričakovano ganljiv je bil trenutek, ko ie cerkljanski moški zbor zapel žalostin-ko Vigred se povrne...« Kako>- da ie iznenada stopil med nas stari, resnobni, častitljivi skladatelj, raini čudoviti pevec, organist Andrej Vavken in svoji umrli ženi pel nagrobnico, ki jo je bi! zložil pred pet in šestdesetimi leti. pa ni bila še nikdar lako primerna, še nikdar ni tako k srcu šla, ko zdaj. ko smo čutili drha rajnikovega, kako je pel, da mamice nazai nikdar več ne bo . .«
Z Bogom, dobra, plemenita duša v miru pri dobrem Bogu počivaj!
Celie
JSr O proračunu celjske mestne občine bo jioročal na rednem članskem sestanku |RZ. ki bo danes ob 8 zvečer v Domu v fantovski sobi, finančni referent celjskega mestnega sveto g. Vinko Prelog
0 Dobro obiskana gasilska predavanja. — Kakor smo že poročali, je sklenila prostovoljna gasilska in reševalno četa v Cel,ju prirediti v tekoči sezoni ciklus predavanj za ga«ilce. — Dosedaj sta bili dve predavanji. Prvo preda-nje ki ga je imel drž. tožilec g. dr. Albin Ju-liart, je bilo o kriminalnih požigih, drugo se je pa vršilo v sredo zvečer in je predaval profesor na rudarski šoli v Celju g. inž. Rudoll o rudniških nesrečah, požarih in reševanju Predavanja, ki so po svoji vsebini nadvs» zanimiva, na drugi struni pa predavajo strokovnjaki, so zelo dobro obiskana in vlado za ta vprašanja in za predavanja ne samo mod gasilci, temveč tudi med ostalim občinstvom veliko zanimanje.
0 Veliko zanimanje za gledališče. Prihodnje gostovanje ljubljanske drame bo v torek, dne 3. marca. Ljubljanska drama bo trakrat gostoviilo z Rosegerjcvo veseloigro Vesela božja pot« /a to predstavo vlada med celjskim občinstvom zelo veliko zanimanje in je gledališče že sedaj skoraj popolnoma razprodano. Opozarjamo vse. ki žele videti to predstavo, da si pravočasno preskrbe vstopnico.
0 Popravite krivico! V poročilu o redni letni skupščini celjske gasilsko /upe smo omenili. ria jc prišlo kot zadnje vprašanje na dnevni red tndi vprašanje razmer v jirostovoljni gasilski četi na tiobnem. Kakor jo celjskemu občinstvu vsu.j kolikor toliko znano, je bil pod prejšnjim režimom nastavljen prostovoljni gasilski četi na Babnem komisar. Komisar je kmolu po prevzemu |>oslov. večje število člunov, ki so delovali v četi požrtvovalno in nesebično od ustanovitve do takrat, to je začetka leta 1934, brez pravih vzrokov i/, društva izključil. — V znak protesta so nekateri drugi čl^ni nato prostovoljno dali na razpolago svoja mesta. Ker živimo v času, ko se vsaj skušajo popravljati krivice, ki so se napruvile pod prejšnjim režimom, zato upamo, da bodo nierodnjne instance, tako gasilske kakor tudi politične, spoznale umestnost našega poziva in spravile gasilsko četo na Babnem /opet v normalno stanje, kakor je bilo pred imenovanjem komisarja leta 1934. IJo k bil tokrat imenovan komisar, so bili lahko uierodajni samo politični momenti.
Izdaja blagajniških zapiskov
Prva transa je 200 milijonov po 4 •/, s tri mesečnim roUom Eskont al pari pri državnih denarnih zavodih
Prva tranšn je 200% r % trimesečnih blag. zapiskov. — Eskont pri drž. den. zavodih.
iz Belgrada poročajo, da je finančni minister na podlagi čl. 3. uredbe o izdaji blagajniških zapiskov z dne 2. januarja 1936 odredil, da se zaenkrat izda 200 milij. zapiskov in sicer v kom. po .3.000, 10.000, 50.000, 100.000. 500.000 in en milijon Din. Obrestna mera znaša čiste 4% letno in se plačajo obresti trimesečno naprej. Nadalje se sedaj izdajo blagajniški zupiski samo s trimesečnim rokom. Vpis se začne 26. februarja. Emisijo izvrši Narodna banka, ravnotako tudi izplačilo. Državna hip. banka in Poštna hranilnica z vsemi podružnicami pa posredujeta brezplačno tako pri emisiji kot pri izplačilu. Odlok o izdaji blagajniških zapiskov glavue državne blagajne je izdan
i* oddelka za državno računovodstvo pod št. 91-2 z dne 10. februarja 1936.
Nadalje poročajo, da je na svoji seji tlne 11. februarja upravni odbor Dri. hip. banke sklenil izvršiti brezplačno posredovanje pri emisiji in plačilu. Drž. hipotekarna banka bo sprejemala blagajniške zapiske vsak čas v eskont po nominalni vrednosti (t. j. al pari), obrestna mera je za eskont 5%. Ravnotako je sklenila Poštna hranilnica na seji svojega nadzorstva dne 11. februarja 1936.
Napoved izdaje blagajniških zapiskov je ugodno vplivala na borzo, kjer zlasti na belgrajski borzi danes že beležimo znatno okrepitev državnih papirjev. Posebno ugodno je bila sprejeta vest o eskontiranju teh bonov po njih imenski vrednosti po 5% eskontni obrestni meri.
Monopolska uprava v I. 1931-1935
Službene novine objavljajo računske zaključke naše monopolske uprave za proračun, leto 1934-35 in sicer bilanco monopolske uprave, račun zgube in dobička ter zaključni račun finančnega ministrstva pri monopol.0 ki upravi. Iz pregleda je razvidno tole, navedli pa smo podatke za primerjavo tudi iz prejšnjih let:
Dohodki in izdatki so znašali od prodaje (v milij. din):
1931-32 1932-83 1933 34 1934-35 1.346.3 217.3 127.9 100.8 48.5 53.8 1.894.5 383.5
1.339.0	1.319.2 233.4	244.6 113.9	119.8
92.3	91.6 57.2	53.8
30.4	10.7
1.866.1	1.839.7 313.3	302.4
tobaft. proizv. 1.567.8
sol	215.2
petrolej	120.9
vžigalice	114.2
cigaretni	papir 72.5
razni	43.1
skupno	2.133.7
stroški	515.0
prebitek	1.618.2 1.511.0 1.552.8 1.537.3
l« tega pregleda je razvidno, da so se dohodki monopolov v teku zadnjih 5 let zmanjšali za skoraj pol milijarde din, ker pa je monopolski upravi istočasno uspelo znižati stroške, zlasti za obrestovanje tistih posojil, za katera zo namenjeni dohodki monopolov, za 243-3 milij. din, se je čisti presežek monopolov zmanjšal samo za 242.2 milijona dinarjev.
Prodaja tobaka je dala znatno manjše vsote, za približno 400 milij. din, in še nadalje nazaduje njen donos. Vendar je zmanjšanje donosa relativno majhno. Zanimivo je, da so dohodki od soli dosegli najnižje stanje leta 1931-32, od tedaj naprej pa polagoma naraščajo. Nadalje je v letu 1934-35 v primeri s prejšnjim letom narastel dohodek od petroleja. Dohodki od cigaretnega papirja stalno nazadujejo in so v zadnjih petih letih padli za polovico.
Posebno poglavje tvorijo izdatki monopolske opravo, kot bo razvidni i* zaključnega računa finančnega ministrstva, za obresti in amortizacije državnih dolgov. Finančno ministrstvo je imelo za anuitete ter ažio posojil te-le izdatke:
1930-1931	S62.2 milij. din
1931-1932	879.3 „
1932-1933	328.5 „
1933-1934	358.6 „
1934-1936	257.3 „
K tem pa je »a leto 1931-1932 prišteti še 86.0 mltfj. anuitet za 7% stabilizacijsko posojilo, tako da je znašal skupni izdatek za to leto 465.3 milij. dinarjev. Izdatki za 7% stabilizacijsko posojilo za kasnejša leta pa so itak vneseni v navedeni pregled. Iz skupnega pregleda je razvidno, da so od 1931-1932 pa do 1934-1935 izdatki padli za 208.0 milij., kar je posledica transfemega moratorija za naše inozemske dolgove, za katere skoraj vse plačujemo anuitete iz dohodkov monopolov.
Bilanca monopolske uprave za zadnja leta izgleda takole (v milij. din):
Aktiva: 1931-32 1932-33 1933-34 1934-35 gotovina	43.9 33.8 40.6 21.0
tekoči računi -206.6 262.9 132.4 186.7
Narodna banka--210.5 218.1 141.0
prenosne post. 647.0 457.5 309.9 169.0 zaloge sirovin,
materijala itd. 3595 330.7 368.0 492.4 izdelki	96.4 55.3 49.3 53.8
fondi v DHB 31.1 32.2 45.2 45.8 nepremičnine 459.0 503.8 535.9 .563.1 inventar,
kolki v zal. 1.016.0 796.4 425.1 474.2
v f/jsvr
Bilanca izkazuje od 1933-1934 na 1934-1935 zmanjšanje gotovine, nadalje se je zmanjšala postavka Narodna banka, kjer je imela monopolska uprava naložene protivrednosti z kupone |K»sojil, katerih obresti mora plačevati. Ta postavka je nastala po uvedbi Irarisfernega moratorija, kasneje se je stalno zmanjševala in je padla dne 31. marca 1935 že na 141.0 uiilij. Prenosne postavke so prav za prav vsote, ki se bodo obračunale v naslednjem proračunskem letu. To so delne vsote za odkup tobaka, za prodajo nepredelanega tobaka v ino zemstvu itd. Vnesene pn so tudi vsote za finančno službo kratkoročnih posojil. Lani so si1 zelo [»večale zaloge tobaka zaradi dobre letine (za okoli 100 milij.din). V manjši meri pa so narasle zaloge izdelkov, ki so bile 1934-1935 te le: tobačni izdelki 28.7 (1933-1934 29.6) milij., soli 21.3 (16.3) in cigaretnega papirja 3.74 (3.4) milij. din.
Pasiva pa kažejo sledečo sliko (v milij. din)'
	1931-32	1932-33	1933-34	193'
glavnica	459.0	503.8	535.9	5(
obratna gl.	1.136.8	1.136.8	1.121.9	1.10. .
dolgovi inoz.	221.4	348.9	323.2	178.5 ;
dolg obr. gl.	62.1	38.8	31.5	21.4 I
drž. vi., t. rač.	166.9	77.0	15.1	111.7 j
razni fondi	92.5	110.8	116.7	124.7
Dolgovi so bili do časa naših transfernih tež-koč prehodnega značaja, saj so se vračali v naslednjem letu krediti, ki jih je dobila monopolska uprava svojčas od angleških in francoskih bank. Za zadnji posojili iz leta 1932 v znesku 100 franc. frankov ter 150 milij., pa le počasi plačujemo obresti, vendar se vsota teb posojil tudi manjša in je znašala pri prvem posojilu marca 1935 samo še 135.9 milij. din, pri drugem posojilu pa le še 42.6 milij. din, skupno 178.5 milij. din.
Tekoči dohodki.
V tekočem proračunskem letu 1935-36 je bila proračunana vsota čistega prebitka monopolov za prvih 9 mesecev, torej od 1. aprila do 31. decembra 1935 na 1.162.5 milij., stvarno pa je bilo dobljenih 1.246.66 milij. din in so torej taktični dohodki bili višji kot proračunani za 7.24%. V letu 1934-35 v isti dobi, t. j. od 1. aprila do 31. decembra 1934 je znašal proračun za presežek dohodkov monopolske uprave med izdatki 1.162.5 milij. din, lorej isto kot za 1935-36, vendar je znašal taktični donos saino 1.194.7 milij. din. Iz primerjahe dohodkov od 1934 na 1935 je razvidno, da so se dohodki povečali za 52.0 milij. din.
Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanju srca in glavobolom ie naravna
Fravtz-iosefova
grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo Prava Franz-Josefova voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Osi. reg. S. br. 3M74/S5
Dobave. Dne 25. II. t. 1. bo pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani javna pogodba — licitacija za dobavljanje telečjega mesa in kravjega mleka. — Dne 27. februarja t. I. bo v fntendan-turi Štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za nabavo paprike, kave v zrnu. čaja, rozin, kakava in limon.
Naše lesno gospodarstvo
V belgrajskem dnevnika »Vreme« piše ing. V. P. Ljotič pod naslovom »Naša industrija igliča-stega lesa. Niso sankcije vzrok italijanske prepovedi uvoza. Naličje represalij.« Da zahtevajo naše zainteresirane industrije za obdelavo igličastega drevja dvakratno podporo: ne samo naknado za izgubo ital. tržišča, temveč tudi naknado za konjunkturo sploh, izgubljeno še 1. 1930. Nato pravi, da država ni odgovorna za konjunkturo v svertu, pa je nesmiselno v današnjih okolnostih zahtevati, da jo ona nadoknadi zasebni industriji. Izguba enega tržišča je v prvi vrsti stvar mteresirane industrije, pravi pa dalje, da dejstvo, da gre v danem slučaju za velik del naše industrije, ki se peča z obdelovanjem igličastega drevja, ni nič manjša briga najprej same industrije, ki je v odvisnost od italijanskega tržišča dospela največ po zaslugi svoje strukture, a ne radi kakšnih drugih razlogov. Nadalje pravi pisec članka, da prikazovanje položaja po zainteresirani industriji izgleda, kakor da je nekakšen zunanjepolitični kapric vlade vrgel v bedo tisoče naših državljanov in njih. Nato pisec analizira razvoj uvoza lesa v Italijo.
Ker ima članek gotov namen, je nujno potrebno, da »e takoj pokaže na Ahilovo peto, ki razkriva namene pisca, Pravi, da se zahteva na-knada izgube vse od leta 1930. Odkod je pisec to privlekel za lase v razpravo, ne vemo, vemo pa, da takih zahtev niti oficielno niti zasebno ni zahtevala nobena organizacija, ki prihaja za to v poštev, Tudi ne zahteva nobetv industrija nakna-de za slabo konjunkturo od ' 1930 dalje v celoti, saj tako neresnih zahtev ne sme nikdo postavljati, ker ve, da so že v naprej obsojene na neuspeh Toda če industrija obenem s trgovino, del avci in tisoči kmetov, ki žive od gozda, zahteva, da država pomaga nositi težko breme sankcij, je to popolnoma umljiva zahteva. Kajti sedanjega položaja ni zakrivila sama lesna stroka, ampak je to mednarodna obveznost, ki smo jo prevzeli i njo tudi držimo. To ni nobena kaprica vlade, ker vemo. da se je gotovo s težkim srcem odločila za izvajanje sankcii proti Italiji, ker je vedela, kakšnega pomena je italijan ki trg za nas in kaj pomeni posebno za Slovenijo izguba italijanskega rga za naš najvažne'ši izvozni proizvod- les. Toda ker smo sankcije začeli izvajati, je prav, da pomaga bremena sankcij nositi vsa država. Sankcije so sfvar vse države in če drugi kraji niso toliko prizadeti, pa naj vseeno prispevajo k razbremenitvi onih delov držav, ki najtežje prizadeti. Ni pa govora o tem, kakor da ie prizadeta samo industrija. Prizadetih je na tisoče delavcev, prizadetih je nad 140.000 gozdnih posestnikov, vse to so mali ljudje in za <e je treba dati pomoč.
Sicer se lahko povrnemo nazai v bližnjo preteklost. Ko je bi! uvoden žitni režim, ki je ščitil producente pšenice, tudi ni govorilo samo o veleposestnikih, ampak o vseh producentih In kdo je nosil stroške za žilni režim, konzument. V milijonskem številu konzumentov so bile cele pokrajine, ki so bile pasivne glede na proizvodnjo pšenice, pa še več: med prizadetimi konzumenti je bilo na stotisoče mestnega delavstva in prebivalstva v pasivnih krajih, ki so bili večji reveži kot pa kmetje, producenti pšenice. Če je tedaj država prisilila vse državljane, tudi najrevnejše, da nosijo breme žitnega režima, je tem bolj potrebno sedaj, da država pomaga noaiti breme onih ljudi, ki niso zakrivili sankcij. Popolnoma neumestna pa je trditev, da sankcije niso vzrok italijanske prepovedi uvoza. Vemo, da je Italija že prej skušala omejiti trvoz iz naše države in da ji je v tem pogledu zelo dosti uspelo. Toda sankcije so povzročile, kot bi pisec lahko vedel, da so Italijani na prepoved uvoza italijanskega blaga v našo državo odgovorili s faktično zaporo uvoza iz naše države ter kupujejo od sankcionističnih držav samo najpotrebnejše
Kar tiče trditev, da so naši izvozniki prejeli, ne vemo, koliko več za svoje proizvode, mislimo, da je pisec slabo informiran. Pomisli naj na kli-rtng z Italijo, v katerem morajo naši izvozniki še sedaj čakati na svoje terjatve.
Zaradi državnopolitičnih razlogov, ki bi morali biti tudi piscu članka pri srcu, nočemo debate nadaljevati. Poudarimo pa samo to, da sankcij naše lesno gospodarstvo ni povzročilo, da sankcij tudi ni kriva kakšna kaprica, pač pa je dolžnost države pomagati svojim državljanom, ki so po nelastni krrvdi pahnjeni v bedo. Saj ima država sama interes na dovolj močnih posameznih gospodarstvih in gospodarsko močnih celih krajev in pokrajin. Obubožana Slovenija ne bo več tisto, kar je bila dosedaj za državo!
r',«
L
TRAVIATO, MANON in BUTTERFLT bo pel jutri
Aleksander Zflloni
slavnf tenor in član MilMISHB SCOlf
v KINll UNION«
Borza
Kulturni obzornik
Dr. France Stelč • petdesetletnih
Danes obhaja petdesetletnico plodnega življenja konservator državnega muzeja, žirom Slo v ar.:je
znani čuvar umetnostnih spomenikov ter odkrivatelj ■ slovenske stare gotske umetnosti dr. France Štele, Je to znanstvenik izredne energije in delavnosti, ki pa se ni zaprl v svoj kabinet, temveč ve, da mora vprav kot znanstvenik posegati v oblikovanje dnevnega življenja ter ga usmerjati v skladu z narodno kulturno tradicijo. Tako danes ni samo konservator, ki zbira gradivo o slovenski umetnosti iz starih zapiskov, temveč je že neštetokrat pre-romal vso našo Slovenijo do zadnie zapuščene podružnice, kjer je nepričakovano odkril kako novo umetnino, oz. s svojim nasvetom ohranil umetnostno pomembnost pred razdejanjem. Kjerkoli je hilo potrebno braniti umetnost nred napadi (v času ekspresionizma), ali pa poseči s strokovnim nasvetom n. pr. k preoblikovanju Ljubljane, vedno je njegovo pero poseglo vmes in odločilo. Tako je danes že dolgo let urednik reviie Dom in svet, kjer vodi in spremlja razvoj domače in tuie umetnosti. ter v zadnjem času tudi Kronike. Bil je med ustanovitelji Narodne galerije in PEN-kluba. katerega tajnik je, za kar i?a usposablja izredno obvladanje ne samo zapadnih evropskih jezikov, temveč poleg madžarščine in židov.skega žargona tudi vseh slovanskih jezikov sploh Kot človek izredne udejstvovalnosti in nraktične unorabnosti je bil imenovan tudi v sedanji ljubljanski mestni svet, kjer zavzema mesto načelnika kulturnega, gradbenega in tuiskoorometnega odseka. Kljub vsej tej socialno-prosvetni zaposlenosti je prevzel z letošnjim letom še delo in čast konzula poljske republike, kajti ves čas. kar ie v Ljubljani. |e bil kot podpredsednik meri najbolj delavnimi člani Društva prijateljev poljskega naroda. Ob tako ogromni delavnosti se moramo samo čuditi, odkod zajemlje svoio moč, da more pisati še tako obširne in tehtne kniige in razorave, ki postavljajo dr. Steleta ne samo med "aiboli plodovite slovanske znanstvenike, temveč tudi med najpomembnejše.
Dr. Štele je Kamničan. doma iz Tunjic, in je gimnazijo študiral v Kranju, kjer ie imel za učitelja slovenščine dr. Zigona, ki ie tedai uvajal prvi pri nas umetnostno zgodovinsko metodo pri obravnavi slovstvenih del. Morda je prav dr. 2igoa kaj vplival
Dne SO. februarja
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Bruslja in Cu-riha, narastel je 'e London, dočim so popustili Amsterdam, Berlin, Newyork, Pariz in Praga.
V zasohnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljunski borzi narastel na 9.40- 9.50. na zagrebški na 9.446 9.516, na belgrajski [m nn 9.47152
—9.5762. Urški boni so notirali v Zagrebu 31.U5__
32-36, v Belgradu pa 81.27—31.97. Angleški funt je na vseh naših borzah nadalje |>opustil na 250.70 —252.30. španska pezeta je v Zagrebu notirala 6.38 —6.48, v Belgradu pa 6.66 blago.
Nemški čeki so notirali v Ljubljani 14.99 14.50, v Zagrebu 14.18—14.38, za ultimo februarja 14.20—14.40, za medio marca 14.225-14.425. za ultimo marca 14.31—14.50, zn medio aprilu 14.40-14.60. V Belgradu so notirali 14.3217—14.4217.
Ljubljana. - Tečaji s primom. Amsterdam, 100 bol. gold. . . . 2958.87—2973.47
Berlin, 100 mark...... 1748.48—1762.36
Bruselj. 100 belg...... 733.82— 738.88
Curih, 100 frankov..... 1424.22—14.31 29
London, 1 funt.......214.19— 216.54
New York, 100 dolarjev . . . 41272.51 4308.86
Pariz, 100 frankov..... 287.82 289.26
Praga, 100 kron...... 180.47 181.58
Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1.998.301 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.21, London 15.0025, New York 302.5, Bruselj 51.55. Milan 24.30. Mndrid 41.875, Amsterdam 20(7.80, Berlin 123. Dunaj 57.05. Stockholm 77.825, Oslo 75.825, Kopenhagen 67.375, Praga 12.68, Varšava 57.76, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helningfore 8.6505. Bo«no* A i res 0*16.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danea čvrsta .ker je prišla ua bomo vest o Izdaji prve
tranše blagajniških zapirfkov, katerih obrestna mera znaša 4% in bodo izdani samo trimesečni zapiski. Vpis začne 26. tebruarjn. Promet je bil n« belgrajski borzi znaten, na zagrebški pn slab.
Ljubljana. 7% inv. pos. 75—77, agrarji 46—47, vojna škoda promptna 357 360. begi. obv. 63—6f 8% Bler. ipi. 82—84. 7% Bler. pos. 72—73, 75 pos. Drž. hip. banke 79—81.
Zagreli. Drž. papirji: agrarji: 46.50 den., vojna škoda promptna 358—359. 2, 3. in 4. 368—360, begi. obvez. 65 - 65.50 (66). dalm. agrarji 60—61, 8% Blor. pos. 82 den., 7% Blerovo. pos. 72.75—78 (72.75), 7% pos. Drž. hip. banke 79 den. — Delnice: Priv. agr banka 241. Trboveljska 130 hlago. Osj. sladk. tov. 140—100.
Belgrad. Drž. ivipirji: 7% invesL pos. 79—80 (79.60. 78.50). agrarji -16.75 46.50 (46.25), vojna škoda promptna 359.25- 200 (350.60), 2. 858.75 do 359.52 (369. 358.50), 4. 359—869.50 (850, 368.75), begi. obvez. 66—65.50 (05), 62.90 <>3.50. 8% Bler. pos. 81.50—83. 7% Bler. pos. 72.50—73 (78), 7% pos. Drž. hip. banke 80.50—82, 7% *1ab. pos. 80.50 do 82. — Delnice: Narodna banka 6750—6860 (6800). Priv. agrarna banka 238.50 239.50 (239).
Žitni trji
Novi Sad. Pšenica: bč. 166 167, bč. okol. Som-bor 165—166. bč. ladja Tisa in Begej 170—171, slav. 168—109, srem. 105 167, ban. 186—170. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjemn. Promet srednji.
Ljudsko gibanie
i
St. Vid pri Stični. V letu 1935 jo bilo rojenih doma 1-16 v bolnišnici 25 skupaj 171. Med njimi so bili dvakrat dvojčki in enkrat trojčki. — Umrlo jih je 85, mod njimi jih jo doseglo .30 starrmt čez 70 let; 27 jih pa ui dočakalo niti otio leto starosti. — Porok jo bilo 27.
Trbovlje. Tudi pri nas število rojstev leto za letom pada. I.eta 1910 ie bilo 600 rojstev. Od tedaj pa število vedno pada. Kar pa jih je rojenih, so pristni Trboveljčani, tujcev pri nas ni. l udi bolnišnica je lokalna ustanova, postavljena od bratov-ske skladnice le za rudarje, torej tudi lc za v niej včlanjene matere. Kakor je razvidno iz dosedaj že objavljenih podatkov ljudskega gihania vseh večjih župnijah, je bilo pri nas rojenih največ domačih otrok, namreč 273, moikega spola 158, ženskega 120. Torej rekord rojstev v dravski banovini Nezakonskih je 38, mrtvorojenih pa 6. Med lotom pa jih je že umrlo 21. In smrt? Včasih je umrlo ietno čez 300 župljanov. Letos samo 129 58 moških in 71 ženskih. Pred sedmim letom je pomrlo 42 otrok. Najstarejši mrlič je bil star 89 let. Kakor razvidno, so pri nas pri rojstvih in smrti možje na boljšem. Porok je bilo 94. Šest jih je izstopilo iz rim. kat. cerkve, eden se je vrnil na-zaj v kai. cerkev, pet zakonov pa je bilo sodnijsko ločenih.
na njegov poznejši poklic. Spočetka je namreč Štele študiral slavistiko pri Jagiču in Jirečku, ter pomožne zgodovinske vede, toda doktoriral ie pri Dvofaku iz umetnostne zgodovine' Ves čas studii pa se je Štele izredno odlikoval z delom v naših akademskih društvih ter ie bil med tflavnimi delavci pri Slovanski ligi katol. akademikov. Kot vojaka so ga Rusi vjeli na gališki fronti, na kar mu ie bilo usojeno biti v Sibiriji do zadnjega, do 1. 1920. Boril se je v zvezi s češkimi legionarji, bil celo odbornik njihovega narodnega sveta, ter se je končno preko Mandžurije. Japonske, Indiie in Anglije vrnil domov,
Prav v svojem petdesetem letu je dr. Stelč izdal svoji najpomembnejši kniigi, namreč svoja monumentalna Monumenta arlis slo-venicae, ter Umetnost zapadne Evrope, ki je izšla prav te dni in o kateri bomo še spregovorili. Poleg teh evropsko pomembnih del je tudi prvi poizkusil načrtati Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, ki seveda kot tak ni popoln ter ga prav dr. Stelč z novimi odkritji (Ci-ngrob!) spopolnjttje Posebej je opisal umetnostne soomenike svojega ožjega kraja političnega okraja Kamnik, opisal Celjski strop ter skupaj z dr. Kosom Srednjeveške rokopise v Sloveniji. Še posebej iz svojega poklica konservatorja pa ie potekla knjižica Cerkveno slikarstvo, ki ima namen vzgojno vplivati na umetnostni okus poklicanih stražarjev naših cerkva fzdai jo nadaliuje v
Mladiki).
To bi bile njegove razorave, ki so izile k n j i ž -n o. Nešteto pa ie niegovih člankov m razprav po naših in fuiih revijah, v katerih je dajal račun o svojih odkritiih v Vrzdcncu. Ptuju, Crngrobu, Sv. Primož" o Ur»nl«toi7) trlot'h" Ud « m SI gotski umetnosti »ploh. O njej je pisal v Dom in svet, v Zbornik, Glasnik, v Slovenca. Časopis, Mladiko, Kroniko ter tuie časopise Bvzaption. Starinar, 11-vatsVa	Vi°sTiiU hrvr.' ari, dni**va Strpna
Buliciana. Denkmalpflege itd Poleg teh in takih vjotskih studii ter sintetičnih oregledov. ki iih je niša' t'<di m tuje izdaie fOttov slovnlk. ^iri bvzan-tin itd), pa je dr. Stclcta vedno zanimala so-
dobna umetnost tor se je zlasti za ekspresionizem zavzemal z vso svojo avtoriteto ter gladil tako pot slovenski umetnostni revoluciji po vojni. Kakega pomena so bile tedaj njegove ocene v Slovencu in Domu in svetu, ve dobro naša povojna generacija in mu ne bo pozabila usluge, ki jo je storil zanj. Saj je dr. Stelč kumoval obema Kraljema, Malešu in še drugim — tudi kn|iževnikom — na poti k veljavi. Iz zadnjega časa so predvsem vidni njegovi napori za umetnostno ureditev Ljubljane v smislu načrtov arhitekta Plečnika, katerega delo je vedno spremljal z vso ljubeznijo ter ga pri nas populariziral. (Tako y zadnjem času Plečnikov načrt Ljubljanskega gradu — slovenske Akropole itd.). Zadnja njegova razprava v Domu in svetu pa je odkrila Slovencem novega umetnika klasicista — Cauciga-Kavčiča — ter ga za vedno prisvojila za Slovence.
In še in še bi lahko navajali nfegove članke, razprave in ocene, pa ne bi mogli izčrpati ogromnega dela, ki ga je nagromadil pred slovensko javnost naš petdesetletnik, Pomembnost niegovega dela bo ocenila šele zgodovina, mi sc mu moramo samo čuditi tn ga spoštovati Prav tako kot njegovemu delu pa se čudimo tudi njegovi telesni energiji, ki vse te napore premaguie z naivečjo lahkoto in prožnostjo, tako da dr. Steleta nikdar ne najdemo slabo razooloženega. tarnaiočega nad usodo in delom, temveč je njegov obraz vedno zadovoljstva žareč, in njegova beseda polna humorja in duhovitosti, pa nikoli žaljiva. In ob petdesetletnici mu želimo prav to, da bi še dolgo mogel ohraniti vedrost tega svojega značaja, in da bi mu dala zdai, ko stoji na višku svojih sil, napimti še dela, v katerih bi razgrnil pred nas vso širokost in tflohokost svojega izrednega znania in svoie velike življenjske skušenosti. Kot sotrndniku »Slovenca«, kateremu se je na proSnio vedno rad odzval, pa še posehej čestitamo: Ad multos annos!	td
Pošljite naročnino!
Dubati - čete zmage
Kakšni ljudie se bore za Italijo na južni fronti
Italijansko bombno letalo nad Dessiem. V ozadju gori vas.
Afriški popotnik Hugon Webinger v svojih afriških spominih popisuje srečanje v dvema Afričanima iz somalskega rodu Duhatov, tam sredi somaiske pustinje
»Dva Dubata želita s teboj govoriti,< mi je zašepetal moj zvesti sluga Ali. ko je že mrzla afriška noč začela bičati zemljo Naglo sem stopil pred svoj šotor, kjer sta se oba tujca že živahno menila z mojimi ljudmv Dva visoka možaka, kakor ulita iz najplemenitejše hrono-vine. sta se mi tako viteško priklanjala, rta sem ž njima nehote občeval kakor 7 vitezoma.
S kameljimi odpadki smo naglo podkurili ogenj ter posedli okrog. Preden bi jima postregel s čajem, bi bilo neuljudno povpiušati ju, kaj želita od mene. Zato sem najprej užival krasno sliko pred seboj. Oblečena sta bila docela drugače, kakor vsak drug Afričan, katerega sem kdaj srečal v črni Afriki. Nekak bel prt, podoben tuniki, katerega Afnčani imenujejo >futa«, jima je pokrival ledja ter segal rio tal. Počez čez gornji život je bilo ogrnjeno nekaj brisači podobnega, kar se jt nn hrbtu razširilo. Na glavi sta imela vsak svoj bel tur-ban, po katerem se ti ljudje imenujejo »Dubati«.
Starejši Somalijec mi je začel pripovedovati: »Vse, kar imam na sebi, je najina vojaška uniforma. K temu spada še puška manliherca j^O patroni. Več nimava, več tudi ne potrebujeva.«
»Pa vajina prtljaga?«, sem vprašat.
»Dubat ne potrebuje prtljage. S seboj ne \ nosimo ne živeža, ne posode. Svobodni smo, kakor ptički v zraku, kateri si morajo jed in pijačo šele poiskati. S tem, kar zaslužimo, si po- j skrbimo to. česar potrebujemo za življenje. -— j Tako prav nobena stvar ne ovira naše poti in nikomur ni treba za nas skrbeti.«
»Od česa pa živite?«
»Pustinja in puščava nam nudita meso. Te- i ga pa ne jemo surovega, ampak kuhanega. Najljubša pa nam je kaša iz dure. Moko iz dure pa ne moremo speči za kruh. Zato delamo le kašo. Č'e pa drugega ni. je dober pa tudi samo čaj. Vkljub temu lahko dva dni rrarširamo. to se pravi, da lahko prehodimo vzdržema 150 do (70 km. Prav zaradi tega nas Italijani tako cenijo: skromni smo in vztrajni. Gospod, večkrat se zgodi, da 24 ur korakamo, ne da bi bili samo enkrat počivali. Tako pridemo v eni sapi 100 km daleč. Vsako tekmo dobimo ter smo po <00 km poti še vedno pripravljeni praznovati zmagoslavje z divjim plesom.«
Moj Hrabski popotni spremljevalec Ali mi je Dubatovo pripovedovanje po svoje raztol-mačil: »Dubati so brez razlike izbrani ljudje, kateri so najboljši med somalskimi Rabili.« — Vendar ne sinejo biti v ničemer odvisni od kakega plemenskega poglavarja. Meseca julija leta 1924., ko so Italijani v svoji koloniji Somaliji npeljali to novo naskakovalno milico, je ta neregularna četa povsod opravila svoio dolžnost. V sto bitkah je bila zmagovita. Najprvo je ta četa štela le 400 glav. Toda že leta 1925 so jo Italijani tako organizirali, da so ustanovili 18 čet po 60 mož. Leta 1926 pa je bilo že 50 čet. Ko je leta 1927 Italija zasedla dva severna sultanata v Somaliji, kjer je že od leta 1889 imela svoj protektorat, so v teh bojih Dubati padali kar v stotinah. Italijanske čete so štele 12.000 mož. Izmed teh je v teh bojih padlo mrtvih: 3 častniki. 4 beli vojaki, 97 eritrejskih Askarijev in 449 Duhatov. Ranjenih pa je bilo: 2 častnika, 85 Askarijev in 254 Dubatov. Sedaj vidiš gospod, da Dubate ne imenu rejo zaston j »čete zmage«.
Mlajši obeh gostov-je bil dečko komaj 16 let star. Ta mi je pripovedoval zgodbo, katere se sicer ni sam udeležil, pri kateri pa so sodelovali njegovi ožji bojni tovariši: »Omar Sa-
mantale in njegovi ljudje so se le preveč ba-hali, češ, da so pri napadu nu postojanko KI Bur 9. nov. 1925 uplenili dve italijanski strojnici. Naši Dubati so za to kovali maščevanje. Dne 22. novembra 1927 je napočil dan, ko so svoj naklep izvršili. 400 »belih turbanov« je krenilo na pot. V štirih dneh so prehodili 250 km dolgo pot od Olasuna do Goraheja. Napadli so sovražni tabor, ki ga je branilo 600 vojščakov. 40 ur je trajal neenaki boj. toda 28. novembra zjutraj so se naši lahko zmagovito vračali. Izbojevali so si obe strojni puški ter uplenili 2000 glav goveje živine, 2000 ovac in 58 velblodov. Sovražnik je od svojih 600 ljudi izgubil 320 mrtvih in 200 ranjenih, mi od svojih 400 Dubatov pa 108 mrtvih in 53 ranjenih.« —
Zvezdnato nebo Afrike sc je v svoji pravljični lepoti bočilo nad našim puščavskim taboriščem, ko sta se oba Dubata dvignila k slovesu. Nič nista želela od mene, le to se jima je zdelo potrebno, da pozdravita belega popotnika iz Evrope.
Danes pa. ko se Dubati v daljni Vzhodni Afriki znova junaško bore, moram misliti na ta dva rjava junaka, ki sta mi na mojem potovanju skozi puščavo tisti nepozabni večer delala družbo .
Društvo narodov v zabojih
V palači Društva narodov v Ženevi so silno razburjeni. Vsi hodniki so polni, kakor ob kakem važnem zasedanju. Samo ta razlika je, da sedaj namesto glasnih gospodov diplomatov, polnijo hodnike veliki molčeči zaboji Leseni zaboji imajo velike napise. Napisi pomenijo 4 ženevske in eno lausansko tvrdko Uradniki so še v svojih sobah. Toda njihovo delo počiva, to se pravi, da ne pišejo več. Danes pospravljajo, zavijajo iti pokludajo spise v zaboje. Vsak mora namreč svojo sobo sam pospraviti v zaboj, ker bo tudi sam odgovoren, če sc bo izgubil kak dragoceni akt. V ponedeljek ob sedmih zjutraj so začeli preseljevati se. Društvo narodov se namreč seli
Prva je bila na vrsti zdravstvena sekcija. Potem pa vsak dan druga. Treba bo napolniti 2500 zanojev. Treba bo preseliti 600 pisalnih miz in 1100 papirnih košev. To pa seveda ni malenkost. Gelih 480 pisaren bo treba preseliti iz palače na Quai Wilson v drugo palačo na Champagne Rigot. Društvo narodov preseljuje 17 tovornih avtomobilov in 107 delavcev. 700 uradnikov se sklanja nad zaboji, kamor polagajo akte iz predalov in pisalnih miz. Čez nekaj dni bodo vso to ropotijo iznova morali v drugi palači jemati iz zabojev ter devati nn police, v predale in v miznice 50.00O zabojev bo romalo od ene palače do druge, v oddelkih pa 100 zabojev naenkrat.
Staro palačo Društva narodov pa bo najbrž kupila kitajska knjižnica.
* it *
»Moj portret ni dober, mojster, premalo življenja je v njem.« — »Bo pa tisoč dinarjev dražji,
ker je življenje zelo drago.«
*
Mlada mah pripelje svojega sinčka na sprehod mimo kovačnice, kier je kovač pravkar podkoval konja.
»Ali je konj sedaj narejen?« praša mah.
»Narejen?« ie odvrnila začudena mati.
»Seveda je narejen, ker mu pravkar pribijajo
žeblje na zadnji dve nogi.«
*
»Pravde, da sedaj s pisanjem več zaslužite, kakor sle zaslužili poprej? Ali ic lo v tei krizi sploh mogoče?«
»Menda že. Saj ne pišem več romanov, ampak le naslove na kuverte.«
Rdeči maršal Tuhačevski
Agi
^v k* • ' v i
^ Dessa ■ :\4 AR ADAM
- /v
Bitka Dri Enderti. Tako imenujejo 3 dnevno bitko, ki se je pretekli teden bila na severni fronti. Nai zemlievid nam kaže Dreeled boine*a oxemlia.
Nek daj navdušeni carist
Osebni spomini francoskega pisca na mladega carskega gardista
Pred kratkim smo že poročali, da ima sov jetski rdeči maršal Tuhačevski kaj malo rdečo i preteklost. Ko se je zadnjič mudil v Parizu, kjer so ga sprejemali kakor kakega kneza, je to tudi na Francoskem vzbudilo velik odmev. Pariški tednik »Gringoire« je 14 februarja t. I. izpod peresa I. Jacobv-ja prinesel zanimiv donesek iz osebnih spominov pisatelja nn Tuha-čevskega. \i teh spominov prinašamo:
»Tisti večer sem v Moskvi obiskal svoje stare prijatelje S... Na poti sem se namreč samo mimogrede ustavil v Moskvi. V tem »plemiškem gnezdu«, da se izrazim po Turgjen jevo, se je žc od nekdaj zbiralo vse, kar je v stari carski prestolnici kaj pomenilo v slovstvu in umetnosti. V tem salonu sem tedaj, ko sem bil še mlad človek, imel srečo poslušati Čajkovskega, ki je igral svojo sonato: pobožno poslušati Levu Tolstega in občudovati risarsko umetnost Makov-skega. Toda v začetku leta 1914. teli velikih senc ni bilo več v salonih pri S . Tam se je sedaj ugnezdila nova generacija. Sedaj sem se tam sešel z manj imenitno, za t< pa bolj živahno družbo.
Mlad častnik v uniformi Semeni, vskega polka je kmalu zbudil mojo pozornost. »Semenov-ski« so bili tedaj nu glasu, da so ianičarji carskega režima. Malo prej so potlačili krvavi moskovski upor. In njihov poveljnik general Mine je takrat končal svoje življenje pod kroglo morilca. Uniforma, katpro je nosil mladi častnik, je bila tnko rekoč simbol političnega programa. Predstavili so naju. »Podporočnik Mihael Nikolajevič Tuhačevski.« lo ime manj premožne plemiške rodovine mi je bilo znano. Svoje posestvo so imeli v guberniji Pensa. — Mladi mož se mi je zdel nekar boječ. Njegovo suho, koščeno in zarjavelo obličje ni imelo na sebi nič ruskega. Majceni zaokrožene ustnice so se tu in tam nasmehnile Le tu in
tam jih je nekoliko odprl, da je zinil nekaj besed. Enkrat pa se je le zgodilo, da se je Tuhačevski razvnel. Nekdo je nekaj kritiziral, kako je bil zadušen upor leta 1905. Obličje mladega podporočnika je zalila togotna rdečica: »Takrat še nisem imel časti biti častnik,« je ves razburjen izjavil, »vendar bi bil takrat ravno tako ravnal, kakor so ravnali moji tovariši, in še danes bi ravno isto storil.« Nas v salonu je mrzlo pretreslo.
Nekaj let kasneje, bilo je sredi vojske, sem prejel pismo od S. V pismu so mi poročali, kdo je umrl, se oženil, se rodil, o prijateljih, ki so na fronti padli Nazadnje pa je pismu bila pripisana opazka. »Kar zadeva mladega Tuhačevskega, ki ste se ž njim pri nas sešli. je sedaj do konca vojske veren pred kroglami, ker je bil od Avstrijcev ujei«. Nekega dne je misijo ruskega Rdečega križa obiskala taborišče, v katerem je bil Tuhačevski vojni ujetnik in se je tam dolgočasil. To misijo je vodila vdova ruskega generala Samsonova, kateri je padel v bitki pri Mazurskii jezerih. — Ujetnikom je prinesla carjeve pozdrave! — V imenu ujetih tovarišev ji je odgovoril Tuhačevski. Njegov govor je bil ena sama izjava zvestobe ruskemu carju. Gospej Samsonovi, ki jo je to močno ganilo, je izročil pesem, katero se sam sestavil in ki je bila polna najbolj pa-triotičnih čuvstev.
Potem pa je prišla revolucija in v najbolj sramotni tragikomediji je povsod zavladala nepopisna zmeda. Državljanska vojska je vso Rusijo pokrila s krvjo, mrliči in razvalinami. V Rusiji internirane, češke legije niso dopustile, da bi jih bili boljševiki razorožili. Proti njim so poslali čete pod poveljstvom nekega odpadlega častnika. Povedali so mi ime tega mladega častnika: »Tuhačevski...«
Z** lik
Pt? 'jit* *s
sfflaSm; . . ,*,"
,... w
Amerika v ledu in snegu. Pri Jacksonu je v sn drogovi pričajo, kako
(S® 1©M:
V torek 22. felirunrija 1876.
O volitvah za starešinstvo ljubljansko.
Zopet se bliža čas, ko bo klicala meščane dolžnost do sebe in someščanov, izbirati izmed sebe nekoliko mož ter poslati jih v mestno starešinstvo. .. V Ljubljani že več let gospodari z mestom nemčurska stranka, ki se pa sama ustavoversko ali liberalno imenuje. Kako je prišla na krmilo, to je. nam vsem znano... Kako pa se pri vsem tem vendar vede ljubljanskega mestnega starešinstva nemčurska večina? Ali ima za vse meščane enako očetovsko skrb?« Ustavoverno (po domače: nemčur-sko) mora biti ljubljansko starešinstvo« piše gnjidovi list te svojati. Ne ljubezen do mesta in prebivalcev, ne zmožnost za oskrbovanje občinskih zadev, ne zvedenost v srenjskem gospodarstvu, ne značaj vrede splošnega zaupanja — vse to nc velja; da je kdo le ustavoveren. dosti je. Nasprotno pa, če bi vse one lastnosti imel, a ne bi bil ustavoveren, t. j. nemčur, ne sme sedeti na sedežu mestnega starešine... Ali ne izrečejo s tem naravnost, da jim bo blagor mesta in skrb za dobro gospodarstvo deveta briga, da se bodo marveč poskušali na političnem odru in uganjali strankarsko politiko? In če pogledamo nazaj na dobo njihovega za Ljubljano tako nesrečnega gospodarstva, ali je le eno samo leto v tej dobi, v kterem ne bi bili napravili kake politične demonstracije, ki je bila namenjena žaliti in je res tudi žalila ogromno večino mestnih prebivalcev? Saj še ni teden od tega, kar se je za zaprtimi vrati snovala taka politična demonstracija, proti kteri bi več ko tri četrtine mesta glasno protestirale,
egu obtičala lokomotiva. Zasneženi brzojavni velik sneg j? zapadel.	.
«*	(»sli;
ker je nečastna za ljubljansko mesto, čegar ponos mora biti, da kot središče dežele slovenske je in ostane slovensko. . — zdaj še nam — vsled nam krivičnega mestnega statuta in pritiska od zgoraj — ni mogoče spoditi te stranke z »rotovža«; za zdaj je edino, kar moremo doseči. to, da zabijemo v nemčursko deblo še večo zagozdo, kakor lansko leto, in sicer iz mož, kterih namen bo: jmeti uho in oko odprto ter gledati nemčurjem na prste. S tem dosežemo dvoje. Prvič zve svet marsikaj, kar so dozdaj očetje za zaklenjenimi vrati sklepali; drugič sc ne bodo bahali, da so zlasti politično demonstrativni sklepi veliko-nemškegu ali prusaškega duha enoglasni. In to je že nekaj!
»Ali on ve, koliko si stara?'« »Deloma ve.«
Kd.iu« abesinsko moderno letalo, s katerim prenašajo strelivo na »©verno fronto.
&t®v 43.
ob zahajajočem solncu
*S1X)VENEC<, dne Ul. februarja I M«.
Stran
Ljubljana, 20. februarja.
V Četrtek popoldan je doživeti Ljubljana izreden naraven pojav, ki ga stičnega morda vidijo kdaj turisti v planinah, meščani pa skorai nikdar ne. Okrog tričetrt na pel se je začelo bliskati nad Kamniškimi planinami, ki so bile skoraj vse pokrite s sivo in gosto meglo, iz katere so visele goste temnejše in poševne proge, znamenje z viharjem padajočega dežja oziroma toče. Nebo nad Ljubljano je bilo le sem in tja pokrito z raztrganimi oblačnimi crunjami. Grom, ki je odmeval od Kamniških planin je postajal z vsako minuto močnejši, bliski svetlejši. Vihar je z velikansko naglico prignal neurje nad Ljubljano
Komaj se je usula toča, ko je na zahodu posijalo sonce skozi megleno kopreno. V skoraj vodoravnih sončnih žarkih jvi so se zablesketala nad blestečimi kapljicami bela zrna toča. Zabobnelo je
po strehah, zarožljalo po hodnikih in cestah, čeprav je sonce sijalo. Izreden je bil pogled po Ljubljani z višjih stavb, medtem ko se je vsipala toča. Nebo je bik) razen na zahodu pokrito s sivo meglo, ki bi sicer zatemnila Ljubljano, da niso pod meglo poševno vpadali sončni žarki. Vsak gledalec je radi tega lahko zasledoval padec posameznih zrn iz velike višine, kajti svetlikajoča bela zrna so se lepo odražala na sivem oblačnem nebu. Istočasno je nastopila na vzhodu veličastna mavrica. ki se je hitro podvojila in končno nastopila celo tretji slabotni lok. Komaj 6 do 7 minut je padala v soncu lesketajoča se toča, ko je vihar že zapustil Ljubljano in se umaknil proti vzhodu. Tudi Kamniške planine so se deloma očistile in kdor je vedel, kako so izgledale preje, je lahko ugotovil, da sta sneg in toča pobelila vse obronke do precejšnjih nižin.
Videm ob Savi
Nepričakovano j« iztrgala smrt iz naše srede g. Terezijo Ra-dej, ki je imela svoj dom v vinorodnem Sre-miču. Vsa »rečna, nekam dobre volje se j« še vračala prejšnjo nedeljo od rane sv. maše, med katero je kot članica Apostolstva žen pristopila k mizi Gospodovi. V soboto jo je pa zadela možganska kap in kljub takojšnji zdravniški pomoči je po par urah podlegla, stara še ne 55 let. Z rajno nas je zapustila prava krščanska žena, ki je vse svoje življenje stremela služiti le Bogu in svojemu bližnjemu. Enajst otrok je rodila, ki je med njimi še osem živih, in se je ena od teh posvetila Bogu v samostanski ti-hoti. A Bog le ve, koliko revežev je pri njej dobilo pomoč in uteho, Kot prava krščanska gospodinja je vedno podpirala katoliško stvar. Nekrščansko časopisje v njeni hiši ni imelo prostora. V veličastnem sprevodu smo jo spremili v torek dopoldne na domače pokopališče. Zadnji pozdrav ji je govoril gosp. dekan Ivan Medvešček, domači cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Colnerja je pretresljivo zapel dve žalostinki, nakar smo se v nemi tugi razšli, želeč blagi rajni večni mir v onostranstvu.
Trbovlje
Ljutomer
je udeležila skoraj vsa meščanska iola. Staršem naie sožaljel
Konceaionirane trsničarfe t naših ljutomerskih goric opozarjamo, da bo to nedeljo, dne 23. febr. ob 9 v Ptuju v restavraciji Narodni dom tretji redni občni zbor treničarjev Dravske banovine. Na občnem zboru bo predavanj« o boleznih stržena, bolezen, ki »e je lansko leto pojavila v naših goricah.
Sat^znatnila
Liubliana
I Druga letošnja javna produkcija goj&neer dri. komigervatorlja ljiibljainMkeifca na« bo scoiiianila /. rajnimi Mirfadhami augla&ke irlasbeiic Itto.raUuie /m go-dalmi orkester t«r s pesmiiuii z.a sopran s »premljeva-mjom klavirja. Nataaičml m»ored produkcije se dobi po 2 Dim v knjigarni Glasbene MaAice. Spore«! Je ot> enem tudi vstopnica k koncertu, ki bo i ponedeljek, (ime 34. t u». ob četrt iui 7 v F iti harmonični dvorani.
t Kino Kodeljeuo ugj-a dana* m Jutri dnojmi spored: »Ondoviiitt ples- (AJ .Tobum) im 'Nekoč ne Je medli®« (Clfti-k Oable). '
1 Kič. V soboto, 22. febr. t. t. ob 8 /.večer priredi ProeveUi« drimU„ Vin*: v dvorani Društvenega doni« »barvni večer s pestrimi »porodom.
t Mornarji1 V soboto dme 22. februarja L t bo T re»tivvr(K!iJii Zvezde driiAaibni večer Mornarske sak-ekt« .ladririmke straže,, Vstopnine ni
) Nočno slulbo imajo dane* lekarne: Dr PiceoH Tyrfi(,va, mr Hočevar, CelovSka cesta im mr. Oartue, Moste, Zalofcka centa.
Občinska seja. V sredo popoldne je imel občinski odbor sejo, na kateri se je prečitala okrožnica banske uprave občinam glede uradnega blagajniškega in računskega poslovanja. Sledili »ta poročili predsednika in podpredsednika o reviziji občinske blagajne m občinskih podjetij. Nato so se prečitale pritožbe elektrarne Fala proti odmeri trošarine na električni tok io pritožba I. delav. konsumnega društva zaradi trošarine na uvožene čevlje. Obe pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni. Nadalje se je izglasovalo pooblastilo predsedniku Jlede uporabe t znesku 5000 Din iz občinske blagajne v (nujnih in neodložljivih slučajih /preti naknadni odobritvi. Zagotovilo sprejema v domovinstvo občine se je dalo t slučaju pridobitve državljanstva g. Wertheimerju in Buhaker Elzi. Za »prejem r članstvo občine Trbovlje so prosili Zibret Anton, Pere Franc, Flah Franc, Vozelj Matija m Dolar Jože. Ker so vsi zadostili zakonitim predpisom, se vsi sprejmejo. Pri slučajnostih poroča g. predsednik, da so predvidena nujno potrebna javna dela, katera bo treba izvrSiti. Da bo pa mogla občinska uprava vsa ta dela izvršiti, je zaiprosila bansko upravo za podporo iz bednostnega londa za vsoto 496.000 Dm in sicer za pokritje potoka Globušak 36.000 Din. kar je iz higijenskih ozirov nujno potrebno. Prepotrebna cesta za osebni promet, zlasti vozove, od Medveška za potokom čez kolonijo Dom in vrt do občinske kopalnice, katera bi vezala banovinsko cesto Trbovlje—Hrastnik, za kar bi bilo potrebno 300.000 Din. Nadalje most na cesti Ur-hovčeva loka—Posetje 34.000 Din in regulacija Trboveljščice od stare občine ob novi banovinski cesti 126.000 Din. — Razpravljalo se je o omejitvi tihotapljenja alkoholnih pijač. Ugotovljeno je, da je priSlo tihotapskim potom zadnji mesec v občino preko 20001. Po daljši debati se naroči občinski upravi, da podvzame vse korake, da se tihotapstvo omeji. — Sklene »e dati 10.000 Din za najbolj ubož-ne otroke, kateri niso prišli pri zadnji razdeljevalni akciii v poštev v šoli ali pri rudniku.
Vrsta veselih prizorov, pevskih in godbenih točk bo na programu v nedeljo popoldne v Društvenem domu.
Iz Vranskega kota
Že od nekdaj je navada, da se ljudje v pustnem času hočejo veseliti in zabavati, pa četudi jih mučijo razne kriz«. Saj človek, ki je dan na dan zaposlen s težkim delom in ga tarejo razne skrbi in nadloge, tudi potrebuje od časa do časa nekaj uric, da malo pozabi na vsakdanje skrbi ter /K razvedri in nasmeje. In v tako dobro voljo vas bo spravila prav gotovo prireditev Katoliškega prosvetnega društva, ki e« bo vršila jutri, v soboto, dne 22. t. m. ob 20. uri zvečer in v nedeljo, dne 23. t. m. ob 15. uri popoldne v dvorani pri »Slovanu«. Gledali boste igro »Lumpacij Vagabund«, ki je poba smešnih prizorov od začetka do konca. Pridite in poglejte! Ne bo vam žali Sosedne župnije imajo ugodne zveze z avtobusi.
Maribor
m Japonci zopet v Mariboru Se ttpoininjate na male dapončike. ki so prod let.i po mariiboonfti.il nll!-eab prodajali svoje papirnnjte l&doilket K (ukor slifiimo, sc zopet ustavi tu teden večje siku,pt,na Japoncev v u-iiAem mestu. Njihova deca nastopi v nedotjo popoi dme v Narod ti «m g-ledaliiSču pri - VoseMii pustnih prt Torth«. Ve« čar DaTJm&srii rahoda bo na odru. Otm«i pridite!
Celje
« «Lumjmc.ii vayabun<i> na odru Ljudske posojilnice. Na pwlmo nedeljo, d,ne 23. februarja bo vpriz-o-rida GtledaliSk« družina K.PD v Celju v ve.ILk.i dvorani Uludfiko posojilnice oh pot 4 popoldne lninko r peljem i:n srndbo Zanilkerna trojica H T/iinipacijn vagsabiimda. Pri predstavi bo sodelovali salonski orkester pod vod-Ht/v-om g Lemurdona. Vstopnice ni nabavite v ««V>-vemčevi« podružnici.
e Planine lolntne, e« moj raj . ., l«ko je naslov »tnai»tlčn«niii predavanju, ki J» na programu pni pri hodnjera prosvetnem večeru KPD v Celju, ki 1» v ponedeljek, dne il. februarja ob 8 -/.večer v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Predaval bo g. .prof dr Vaj ter Boiilmee.
Drugi hraii
Kranj. Jutioalor. fehoslov. lipn v Kranju, »kjiou-je obžni zbor nn noileJJo dme 22. m«irca t. 1. «h m dopolclne v Naaxxlut doim. Krenj.
Prosvetno društva v Smnrtnem pri Litiji vpri-zori v Dnifttvenem drann v soltoto dne 32. robrimrjo ob pol. 8 tn v nedeljo ob lfi brodejaniskn komedijo lavni dobitek«.
Cerkveni vestnih
Kongrepacija gonjtodlien pri »d. Joiefn v Ljubljani. \ nedeljo, ob ,1 iK»pold,ne iz.voiicerloveni «<*tnnek v koniKrcuaolJSki dvorani. U<ielratva polnoitcvtlma!
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČ F
DRAMA:
Zafelek ob 20. Petek, 21. februnrj« oh IS: Vesela boija pot DidaAka
predstava. Ceue od 5 do 14 Diu Sobota. 21. februarja: Petem s cente itsvm. OW)oko »n riane cen e.
Nedelja, 2S. februarja ob 14. Frak, ali od krojata do
ministra. Izven. Iarodmo miižanc cene od V) Din
"!,	Db 3>: Tu'r drtc- I^vem. ZniJmic- ccnc
od :m Dim navsdol. Ponedeljek, 'M. rebrnarja: 7,a-pnto.
OPERA:
Začetek ob "20. Petek, m. februarju: Zaprto. (Oenerajkal Sobota, aa februarju: A prnpo,. kaj dela Andulal
Premiera. Izven. Nedelja, 28 februarja ot, 16: Madame Buttcrtlu laven. Lene od 80 Din nav-«iol. _ Ob 20: A propo,. kaj dela Andulat Imven. Ponedeljek, 24. fniimivrj a - Zaprto.
Sah
Osebna vesli. Zadnji čas se )e naše mesto pomnožilo za celo vrsto novih ljudi. Na meščansko šolo sta prišla kar dva nova učitelja, g. Rafael Berce iz Šmarja pri Jelšah, ki je pravkar dovršil višjo pedagoško Solo v Zagrebu, in g. profesor Ivan Krečič iz Ljubljane, absolvent tjubljanskega vseučilišča. Na osnovno šolo je priSIa gdč, Alojzija BaSa, dosedaj učiteljica v Pertoči v Prekmurju, na pošto je kot pismonoša prišel g. Franc Knuplež, doma iz Ruš, z bolgarske meje pa se vrne g. Mrak, preglednik finančne kontrole. S prvim marcem dobi Ljutomer tudi nov urad, namreč katastrsko upravo, katere vodstvo prevzame geometer g. Jakec Dvor-šak. Morda pride v Ljutomer tudi njegova žena, ki je učiteljica v Slivnici pri Mariboru. Pa naj ie kdo reče, da »e Ljutomer ne množi!
Čudna nesreča. Smrtno se je ponesrečil Peter Krstič,_ učenec 3. razreda tukajšnje meščanske šole, doma iz Murske Sobote, Na ledu je tako nerodno padel na palico, da se mu je v očesni duplini zasadila 3 cm globoko v možgane. Fant je dva dni z maihno izjemo ostal v nezavesti, v ponedeljek proti večeru o a ie izdihnil. Potfreba r Mureki Soboti ae
V šakovtkem klubu Triglavu se Je te dni končaj KordjAev SPjminrtat turnir, ki je trajal več kot d-va meseca: urieleillo »e Ba Je 11 tfanov. R<raiU*t Je bij:
^TZ Z^-P^^T darijo' lftlk'- ^letalno v a«
mJf Pt1?TlkeJ' s 7 1o ^ točkami, drugo mesto Jože DoluiSek ni trelije me«to Ivo Bajec oh« i anekmi »ovijom «. V« tn ije ^ j^otn,, delili prvo masU>, Sete kasnejgi ndiji turnir je določi-l vratni red Miagovalcerv. Ootrtt je Janko IlamikT 7 točkami peti arh. Dani.lo Kocjan s 6 in	viCfelk«
s 4 tn pol, IX. Dolmflak Drairo s 2. X Schimunte e 1 ta pol U*Sko im XI WoCTnan brez to&e V mZc„
IT'" IZ!*"?	7-a '"'^"J* Prvenstvo, k i
ta Stevllmejtei udeležim jm ostro Ivorbo.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Nove postne pridige: Rergboff. Chrietns unser I^eben nnd Vorbiid.
Zyklus und Fastenpredigten fUr unsere Zeit 198 str nevez. 40 Din. - Drinck, Der Gott unserer Not. Predii^ten. 90 str., nevez. 21 Din. - Hassl Wachet und betet! Sieben Fastenpredicten und' zwei Osterpredigten. 79 str., vez. 47 Din. — Kramer, Auf (len heiligen Hiihen des alten Biindes. Anregungen zu Fastenpredigten ilber Religion und Frommigkeil. 93 str., nevez. 36 Din. — Reinartz Gottes Werben um sein Volk. Drei Predigtreihen filr die Fastenzeit. 156 str., nevez. 42 Din. — Soiron, Christus gestern, heute und in Evvigkeit Riblische Zeitpredigten. 58 str., nevez. 17 Din. --Strobele, Die Kirche. Das Wunderwerk gflttlicher Allmacht und Liebe. 47 str., nevez. 14. Din — -, Mj-sterium Fidei. Der Opfernltar unserer Kal-varia. Predigten iiber das hI. Messopfer. 56 str., nevez. 17 Din. — —, Der Kampf gegen Christus. ZeitgemSsse Fnstenjirediiiten. 64 str., nevezano 14 Din. — Wa«ner. .lesiis Christus unser Erliiser. HO str., nevez. 19 Din. Zimolon«, Da-s t^ttes-reieh und das Verlorene Paradies. Bihlisrh-thoo-logische Fastenpredieten. 01 sL-, nevez. 17 Dia.
Spoti
Najboljši lahkoaileti na svetu
Zimska olimpijada je za nami in še pet mesecev imamo do letne, kier bo sodelovalo 50 narodov sveta v najrazličnejših športnih panogah. Ze na zimskih olimpijskih igrah, kjer se ie borilo polovico manj narodov za olimpijsko čast in za zlate kolajne, je bilo polno ogorčenih borb. Kaj bo » tem pogledu Sele Berlin prinesel, ko bo neprimerno več narodov, nepr;merno več športnih panog in s tem v zvezi tudi neprimerno večja konkurenca.
Jedro vsakokratnih olimpijskih iger tvorijo lahkoatletske tekme. Tudi na letošnji berlinski olimpijadi zavzame lahka atletika polovico časa, ki je odmerjen za vse športe, v katerih se bo tekmovalo na tleh glavnega mesta Nemčije. Zato |e razumljivo, da se ves Športni svet z največjo mrzličnostjo pripravlja ravno na lahkoatletske tekme, ki so bile že v stari Grčiji tako visoko čislane. Ne bilo bi pa prav, ako se mi že danes ne bi seznanili z najboljšimi lahkoatleti sveta, ki bodo na vročih berlinskih tleh pokazali vse svoje znanje in vse svoje zmožnosti v lahkoatletskem športu. Navedli bomo najboljšo desotorico v vsaki panogi. Začnimo kar pri tekih.
T e k i i
'nO m: 10,2 sek. Peacock, Amerika.
10,3 sek. Metcalle, Amerika.
10.3	sek. Yoshioka, Japonska.
10.4	sek. Ovvens, Amerika.
10,4 sek. Draper, Amerika.
10,4 sek, Johnson, Amerika.
10,4 sek. Hanni, Švica.
10,4 sek. Neugass, Amerika.
10,4 sek. Sichel, Amerika
10.4	sek. Taniguchi, Japonska.
200 m: 20,3 sek.	Ovvens, Amerika.
20.5	sek.	Wa11ender, Amerika.
20.7	sek.	Neugass, Amerika.
20.8	sek.	Draper, Amerika.
20,8 s«k.	0'Brien, Amerika.
20,8 sek,	Shoemaher, Amerika.
21,0 sek.	Johnson, Amerika.
21,0 sek.	Metcalle, Amerika.
21.0	sek. Anderson, Amerika.
21.1	sek-	Theunissen, Juž. Afrika
400 m: 47,1 sek. Luvalle, Amerika.
47.2	sek. Hardm, Amerika.
47.3	sek. 0'Brien, Amerika.
47,3 sek. Shore, Juž, Afrika.
47.5	sek. Mc Carthy. Amerika.
47.6	sek. Blackman, Amerika.
47.6	sek. Cassin, Amerika.
47.7	sek. Roberts, Angliia.
47.8	sek. Fuqua, Amerika.
47.8 sek. Brovvn, Amerika.
800 m: 1:51.4 min. Robinson, Amerika.
1:51,6 min, Kucharski Poljska.
1:51,8 min. Lanzi, Italija.
Drsalni par Pausin -
ljubljanskega ookolenhi

Ljubljana, 20. februarja.
Ko »o se na drsališču v olimpijskem stadionu odigravale napete borbe za zlato olimpijsko kolajno, smo večkrat slišali v radiu in čitali v časopisju imeni dveh mladih, v športnem svetu še ne preveč poznanih Dunajčanov. Sta to 16 letni Pausin Erik in njegova leto starejša sestra lise. Ta dva sta s svojim nastopom na berlinski olimpijadi vzbudila splošno pozornost Njune izpiljene in do skrajnih možnosti precizirane like v umetnem drsanju so občudovali desettisoči, ki niso mogli verjeti, da more tako mlad drsalni par resno ogrožati prvo mesto priznanima nemškima prvakoma Herber Baver in največjima olimpijskima favoritoma. In končno rezultat, kjer sta zaostala Dunajčana za svojima nemškima tekmecema le za eno točko, ie dokazal, da prav za prav m1^ prvim parom (Ilerber-Baver) in drugim parom (brat in sestra Pausin) ni prav nobene razlike Nekateri inozemski listi pa so celo mnenja, da sta bila mlada Dunajčana boijšn in da bi morala zlata olimpijska kolajna prinasti prav za prav njima. I~>a je bilo drugače tako pravijo poročevalci so poskrbeli sodniki... Da pri drsanju v parih ni bi'o vse v najlepšem redu, smo imeli priliko čutiti tudi pri rad;o-reportaži: ko sta nastopila Het+ier-Bayer. radionapovedovalec (iz Ga-Pa) ni m orel dovolj predočiti vso umetnost, ki sta jo kazala Nemra pri strahovito težki glasbi. Ko pa sta nastopila mlada Dunajčana. pa isti radio napovedovalec zopet ni motre! dovolj podcenjevati lahke glasbe, ko sta plesala na ledu po akordih kompozicij »Iz Wienenva!da«. Ce ie bilo tudi pri soietriu tako kakor pri radio-reportaži. potem ni čuda. da sta zmatrnla Nemca. Vsekakor pa sta Dimaičana pokazala da botta še prav trotovo dosegla ono mesto, ki jima na olimpijski tekmah prijnda Sai imata za to tudi še časa. ko še rtobeden od njiju ni presegel 18. leta.
Kar nas Ljubljančane pri tej stvari zanima, je to. da sta oba ta mlada drsalna umetnika liublian-skefra pokolenja Njun oče je bi! roien v I iirbliani in je sin Pattriua bivšega trgovca s steklom v Wot!ovi ulici Iz Linbljane ie odšel pred nekako 32 'eli. ko se ie stalno naselil na Dunaju. Tam ?da bil? rojena tudi letošnia kandidata za zlato olim-niisko kolaino F.rik in !1«p Pausin (> dnipeca ne. smemo upati vsaj to, da bosta kdaj obiskala =vofe v Linbliani živeče sorodnike in da bosta ted^i pokazal? svojo umetnost na ledu tudi pred ljubljanskim občinstvom.
Jugoslovanska zimsko-Jnorina zvern rarpi-snje tečaj m skakanje no Pokljuki od 2? t. ra. 'o 28. t m., ki bo pod vodstvom treneria p. rin-renn. Tečaja sr lahko udeleže vsi. tudi ne-orpanizirani pri klubih, članih fZS7. Opozarjamo pred vsem vse klube, da je to leto zndnti zvezni tečnj pod vodstvom trenerja Hntrenn. ki se crn lahko udeleže vsi. tako začetniki >n iz-vežbnni. Prijnvnin ni. cena prcli^mo udeležencev v domn n« Pokljuki bo znižana
Smuftrntki klub Jeiernko j« prelftnjo nednlin ort-rodH. amnAairrflH te* 7.» prehodni RT«<limi poltnl. proiri, ki je bila radi odjiice ttreoeit leW.-n in te Imoln rlStmrfke rnr.lDke MU m. «0 W11 postfpvlilooi TinrilMnti rmnMaitt:
Tepta a Vlmlto ml (Hm K .TI |>-W:18:
OrtIs Vnlenifim f«ni K.n 1:0:7 Dnmliiš Karol (Sni K.TI l:4:M: Oennip Jofc («!m K,TI l:fi:10; Krč Aniton fSm K.TI I:(t:3"-Krč Viktor (Sm K.TI 1'1:|7:
Kurčobič Ko-rt." (Sm K.TI -,Krrauič. trnps 1:14:1(1; Vole A-ndrol (Sni K.TI 1:11: *»1 ■ Kiirner Poler (Sm K.TI l:ir,:M: Maku (6lni K.n 1:28:32
1:52,0 min. Beetham. Amerika.
1:52.2	min. Cunningham, Amerika.
1:52,4	min. Bnch, Amerika. 1:52,5 min. Teileri, Finska.
1:52,5	min Venzke, Amerika 1:52,6 mm. 0'N.-i!l, Amerika
1500 m: 3:52,2 min.
3:53,0 min 3:53,4 min. 3:53,6 min. 3:54,2 min J:54,4 min. 3:54,6 min. 3:54,7 min. 3:54,8 min. 3:55,0 min.
t
SOOO m: 14:36.8 min 14:37.0 min. 14:40.8 min. t4:41 8 min. 14:42,0 min 14:42,0 ram. 14:44,6 min. 14:44,8 min. 14:46.8 miti. 14:48.8 min
Cnnningham. Amerika. Beccali, Italija Schanmbiirg Nemčija. Norm-md Francija. Reeve, Ang'iia. Cerati, Italija. Riddel, Angliia. Teileri, Finska. Venzke. Amerika. Ny, Švedska.
l.ehtinen, Finska. Virtanen, Finska. M3ki, Finska Ashola, Finska. Salminen. Finska. HSchert. Finpka. Jonsson, švedska. Iso-Hollo, Finska. Kronberg, švedska Rolf Hansen, Norveška.
10.000 m: 30:38,2 min Salminen. Finska.
30:38,4 min. Askola, Finska. 30:560 min. Snvidan. Nova ZclanA 31:00 8 min. Haag, Nemčija, 31 07 8 min. Mttrakoso, Japonska. 31:25,8 min. Kelen. Madžarska. 31:28.8 min. E. Pettersson. švedska 31 -.32.2 min. Siefert, Danska. 31:36,2 min Virtanen. Finska. 3t:44.6 min. MSki, Finska.
Klopstock, Amerika. Beard, Amerika. Mor«au, Amerika. Moor«, Amerika. Cope, Amerika. Staley, Amerika. Kirkpatrick, An«, Ptnlay, Anglija. Allen, Amerika. Caldemyer, Amerik«.
110 m zapreke: 14.1	sek
14.2	sek
14.2	sek.
14.2	sek.
14.2	sek
14.2	sek
14.2	«<*k.
14.3	sek.
14.3	sek
14.4	sek.
400 m zapreke: 52.4 sek.
53.2 sek.
53.4	sek.
53.5	sek.
53.6	sek.
53.7	sek.
53.8	sek.
53	8 sek.
54	0 sek 54,0 sek.
Moore, Amerika. Kovacz, Madžarska. White, Indija. E. Wegner. Nemčija Mandicas, Grčija, Johnson, Amerika. Facclli, Italija Are.shong, Švedska. Evans, Amerika. Rushton, Juž. Afrika.
RK Grafika Th-evi eti 19 obvevon >w»j<aineft I akti, ni,h . tanov v druSlvonih prostorih. 7,a v nedBUn ; ob S.,10 pri KoAaku v M<mIiiIi nH1»ned!mu	,m!
pade. Ob stija »wll»*ira.
SK GHAPIKA /Wjwni fJani imajo informa-i tir«« iertanek pri Košaku r Mostah v nedeljo ob 9.M detpolrlne
1.7.SP Itlnibeno). Hej 11 apravmetrn ndiborA darim <»b 20 v da.'iuekl -->t»i ka\arne p/motne. Nm t«) msjo vn bimo Člane t oh ni An ep a podB\i»,n.\ga i«lls>ra, kor »e ; vr*i i»ločasoio tehnična r>ejn Važno! I'o! ure prej«, | bo jo ob tS.,Ki je seda podmveanoira iniadinskegn f»1«„kn. j Proulinio lo>'-ni<«ti in polmrftevUne iulel,«be.
Slalom klub H. 1'ajni.i/ro. S,|>oroi"amo, ila »e klu bova maAkerada na OorjnAaii vrti v vsakem vreunonn Odhod v soboto ivh I.S.J7 Začetek oh SI..H1
STK Moste Drnvi ob 19 soja odbora noR« niotine sokcido, a o^i 20 «ntanok viMih noKmnelnAeT pri Hajon Kdor imn Se kaj oivreine. lo mor« brn/.tioiroijiin lirinewli na HeBta.neT<
SK «/stra* — Jeiica Dan«* ee bo vrilt sentamek pri Rehcu na TyrSevii cesti (nnAProtl ari. knsarnel oh |ioI 8 zvečer. Scwtanok je -»trocro ob\ ev.mi /.a v»e ■Vlaue. Vabljeni I.ndl noč.la«ii Tajnik
VREMENSKO POROČILO
Jutfnslovarmke ivinsko H|»ortjie mro/ in Zvw.e 7,a tuj«lri [mmiet 7. ilme 30. februarju 19.1«.
Kranjska gora 1K> elan.hl d«ii<»: —10 C, Iv uporne tor ■»toji mirno, pooblačilo hq je. mirno. 16 oin nrnnd<i.
Vr&lt., Krnica, Tamar po stanju d«nen: *l rcn »renti«. ,«mrkR nirodina.
Kočo pod Bogatinom i>o etanju 18. t. m.: C, lopo, mimo, n« 2S0 ran po<11api .1 nm prHlča. ^mrtlca prav dobra.
Pokljuka po »lanjn t«, t. m : oMaAno, nidmo, IM em jntnecii mivn. nmmka dobna
Radio
Programi Radio Liubliana t
Petek, f/. februarja: Il Šolska ure: Drobno ko lenje redke narave l*. AronAt Ajlmnlč — dvowororV
IS Komcorbut plesi tpJoAča). — E1.46 Vreniemk« na. poveri, poročHa. - u Napovod časa, o*jav» m>ororia. ohrveKtUa - 1IJS Oia»l«n« «Kke	_ U Vre-
moitsRo poročilo, borvul točj^Jl. _ u- Ženska ura: Vt^o-M maloletneK« otrok* ((ra. MaJUn (rol«b IViJaMijeval.
—	W.'J0 Jacone« Tbert: Prlstiijanja, onita v 3 delih, konoertml ork. atrarain (iploAče), — 18.40 Pravno pred.
—	18 Napoved č.aea, vromon«ka naniovod. iioro^Ua, otv jarvm spored«, obVfrtUa. 19.80 Nan ara Jn»rOMl<n aml v Oa-Pa (dir. Marif h/. Zairreba) - 20.30 Prono« 1 Dunaja: 3'mfonlčml koncert, — 22 Napoved časa vremenska naj>oved, poročila, objava aiHireda. - 21.10 A.n »lefilc e ptloSče..
Drugi programi t
Petek, SI. februarja: Belprari: » Narmlme p<wnl.
—	20.S5 Prenos 1 IVimnJa. — 21.50 liwlljMki oi^csbvr
-	Zagreb: 10.311 1T(vkw 7 Dunaja. 21.50 Plofi/o — S2.1B llesna (rlaRhn, — Dunaj: I9J11 Prenos KIS irnJ-h tekom ir, Inomosta. — 1B.4S 8taif<mi6ni kouoent. 32.1(1 Radijski polipurt »Vtala, ti n>odra reksl. (.1». VarOnvel
-	28-10 Vojaftka irodba. - 34.» Plwne ploSče -Budimpešta: 1(!JO Z»dor-S7,niiH»v« eper« <Aerr< _ »MU
2,15.a™SSLfJnsba" ~ :3"1n (wne plošče. Trnt-MUan: 20-% 1 kiAčc. _ 21 Siireforničml koncert. - Rim-BaH: 30.8S Opereta. Praga: ».10 Prrtcr vesor. - ai Kon eert pianista Pmkofjrrva. _ M20 PloAče.. _ Varinva-19.» Preno«17. Dunaja. - 21.V) Poljake iwsm1 tn pl^i.
—	Berlbt: 2D.S0 Koncort Sctmrilc.htovlh skladb Ko
:*1.10 Plesni večer. - Hamburg: '20 1(1 Nordijske »ki 11. i bo. - I ratislara: 30 1,1 I*hl«nn" elnnst
m in^iSL^. nVl'' J"'10. VoJafl5'1	Frankfurt:
»10 Hki adibe dltetamlav 1n v on,lir m^mlrov. ki Jim je
bilo konvponiranj« s«mo stranski p,.kJir. _ Stuttgarli
Koltwrwwa komedij« .PolMrt^i« Skropllulcn-. -
a.10 Sohtrierjev_b™-l«*»ii omlorlj -Mr,';« ln M orle.
p Wo»'**o«»- ».10 Dontaett.iJ,wa kotnlAn« opera -Don
„Siornifev«r ponružntca
Liubliana. Tiir$€v» tesia
(palača Poštni dom)
sprejema vsakovrstno naročila. tiPoč« si „SIoveucai; in daie tozadevne informacije
MALI OGLASI
V malih oglasih volja vsaka beseda Din I'—; ženi tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pn naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka jietilna vrstica po Din 8-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. _
Vojno škodo
(Ratna štetal, obligacije mestne občine ljubljanske m hranilne knjižice takoj lahko prodaste po najvišji ceni proti gotovini potom trg. agent, bančnih poslov Alojzij Planinšek — Ljubljana — Beethovnova ulica 14/1, telefon 35-10.
Prodajalka
dobro izvežbana v manu-fakturni, modni in konfekcijski stroki, vajena aranžiranja izložb, z daljšo prakso, želi prcmeniti službo. Ponudbe upravi -Slovenca« pod Agilna m poštena« 2321, (a)
Posestva
V Ljubljani
ali bližnji okolici iščem zemljišče, ki leži izven gradbenega okoliša in na katerem bi se lahko pridobival gramoz. Oferte nai točno navedejo parcelno številko zemljišča, katastrsko občino, površino zemljišča in njega ceno ter plačilne pogoje. Oferte jc poslati upravi »Slovenca* pod geslom •Gramoznica« 2334. (ip)
Stavbno parcelo
ca. 600 m', v Ljubljani — Stan in dom — prodam. SuSnik Cecilija, Postojnska 12.	(p)
Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka, Liubliana. Krekov trg 10.
Hranilne kniižice
vseh zavodov lahko pro-daste ali kupite proti takojšnjemu plačilu — najugodneje jjotom Trg. ag. bančnih poslov Planinšek Alojzij, Ljubljana, Beethovnova ul. 14-1., telefon št. 35-10.	(d)
1
»i«
ilUj
Špargeljeve sadike
v različnih, najfinejših sortah, za pomladansko saditev nudi najceneje Pahor, Skaručna nad Ljubljano.	(1)
Vsa zimska oblačila
smo znižali 10—15% Anton in Vladimir Preaker, Sv Petra cesta 14 (1)
Šivalni stroj
pogrezljiv, nemški fabri-kat, z okroglim čolnič-kom, ki šiva naprej in nazaj, štika in štopa, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa 36._(1)
Sladko seno
kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2333.
Igle za pletilne stroje
prvovrstna kvnllleto Nsjveč|s salotfa!	NafnHHe ceni
A. Guttmann - ■ Marw«»« 4
Telefon 58-21
Polenovko
suho in namočeno. Kova-čič, Miklošičeva cesta 32.
Cijaniziranje
sadnega drevja, semen, kakor tudi stanovanj, najboljše opravite z garantirano dobrimi kemikalijami, ki jih dobite pri tvrdki »Lykos« Mr, K. Vouk, Zagreb, Jurjev. 8, telefon 2881. (1)
lnieiini)tf v,Slovencu'!
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi
pn
iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev 2951
Zahvala
Vsem, ki ste spremili najino preblago soprogo in mater, gospo
Frančiške Perme
na njeni zadnji poti, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebej se pa zahvaljujemo č. g. patru Jos. Mezetu za duhovno tolažbo in g. dr. Hoglerju za zdravniško pomoč v njeni bolezni. Enako vsem tistim, ki so ji stali ob strani ob njeni smrtni uri. kakor tudi darovalcem vencev in cvetja.
Predrago rajnko priporočamo v pobožno molitevl
V Ljubljani, dne 20. februarja 1936.
Perme Ralael in Josipina
in ostalo sorodstvo.
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice ljubljanske in Kmetske — ku-kim proti gotovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2310.	(d)
Za hranilne knjižice
Ljudske posojilnice. Banovinske hranilnice in iyjeslne hranilnice v Ljubljani imam več kupcev, ki iste izplačajo takoj v gotovini po najvišji ceni. — Zglasite se v moji pisarni: Alojzij Planinšek — trg. agent, za bančne posle, Ljubljana — Beethovnova ul. 14/1, telefon 35-10. (d)
Zalivata
0
Za obilne izraze iskrenega sočutja ob smrti našega tovariša in sobrata, gospoda
£uka Arha
duhovnega svetnika In ptufesotja
izrekamo vsem svojo najprisrčnejšo zahvalo. Posebej pa se še zahvaljujemo: prevzvišenemu g. škofu dr. Gr. Rozmanu za vodstvo pogrebnih svečanosti, g. banu dr. M. Natlačenu, g. prosv. insp. Iv. Dolencu, min. dr. Fr. Kulovcu in J. Gostinčarju, zastopnikoma ljublj. stol. kapitlja g. A. Stroju in dr. T. Klinarju ter zastopniku novomeškega kapitlja mil. g. proštu K. Čerinu, zastopstvu SKAS in številnim članom redov in kongregacij; zlasti smo hvaležni stanovskim tovarišem, predsedniku ljublj. sekcije JPD g, Fr. Grafenauerju za lepe poslovilne besede ob grobu, močnim odposlanstvom šol, med njimi zastopn. ljublj. univerze g. prorekt. prelatu dr. M. Slaviču in dr. Fr. Ušeničniku, g. dir. B. Remcu in mgr. dr. J. Debevcu; prisrčna hvala številnim sobratom in društvu »Jeglič«, ki je zbralo toliko bivših dijakov, poklonilo venec in zapelo žalostinko: posebej bodi zahvaljen gosp. dr. T. Debeljak za tople besede, ki jih je govoril pokojniku v spomin in slovo. Toliko prijateljev od blizu in daleč je osebno ali pismeno pokazalo svojo ljubezen pokojniku m zavodu, da ne moremo imenovati vseh: bodi vsem Bog obilen plačnik!
Št. Vid nad Ljubljano, dne 20. februarja 1936;
Pzutesotski ziict škuCijske klnsitnc gimiumic
ZAHVALA. Vsem prijateljem in znancem se prav iskreno zahvaljujemo za nad vse častno in mnogobrojno spremstvo naše nepozabne
Marije Kohenter roj. Miiller
Posebno zahvalo smo dolžni za požrtvovalni trud gg. primariju dr. Guzelju tn dr. Igličarju, dalje Klubu koroških Slovencev s predsednikom dr. Fellacherjem na čelu za udeležbo pri pogrebu, predvsem pa vsem onim dobrim prijateljem, ki so prihiteli iz Koroške, da se poslovijo od naše drage mame. Tudi vsem onim naj velja naša zahvala, ki so počastili spomin pokojnice s prekrasnim cvetjem aH z denarnimi volili. Maša zadušnica se bo brala v soboto 22, t. m. ob desetih dopoldne v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, dne 20. februarja 1936.
Žalujoči ostali.
Uspešen preobrat
V PRANJU FINIH TKANIN
Potem, ko Je po vsem svetu dosegel odločilen uspeh, je doapel tudt k nam
lim
ki pomeni epoho, ker Je brez luga in mila.
Trpetnost tkanin je mnogo veCja. i Pranje je udobno, hitro ln poceni 1 Da tudt v najtrSi studenčnlci obilno peno!
Sferno takitt preiiluicute ia uporabljaj boatc nuto 1» TBXIL SodOTltn pralno »redrtvo! DobRe ga r vaakl d/ragertjl, parfomerfji, tlfce-
rini i nw*J&n/mi blagom, trgm-ini i bmrvMni m trgovini t nogavica*™.
Originalni «awoij »ln »'BO
Najcenejše se kupi za časa Belega tedna.
Zahtevajte takoj
brezplačni slovenski cenik
Največja trgovska in odpremna hiša v Jugoslaviji.
Tinčkove in Tončkove prigode
259.
Primožkovo odkritje.
Medtem sta Primožek in gorila potovala skozi džunglo m iskala hrane.	"1®
Na veji visokega drevesa, s katerega je bil lep razgled na vse strani, je Primožek obstal kakor odrevenel. Svojim očem ni mogel verjeti. Ni vedel, ali bedi ali sanja. — Ali ne plavata Tinček in Tonček na majhnem otoku proč od obrežja, obkoljena okrog in okrog od požrešnih krokodilov, ki so najbrž zaslutili mastno pečenko?
VABILO
na XL. redni občni zbor Ljudske posojilnice v Ljubljani r. z. z n. z.
ki se bo vršil dne 2. marca 1936 v posvetovalnici la-stnega doma ob 16 s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Sklepanje o potrditvi bilance.
4.	Sklepanje o porabi dobička.
5.	Čitanje revizijskega poročila.
6.	Dopolnilna volitev načelstva.
7.	Dopolnilna volitev nadzorstva,
8.	Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 19. februarja 1936.
NAČELSTVO
Res niso bile sanje, Tinček in Tonček sta še vedno plavala na odtrganem delu kopne zemlje križem kražem po reki...
Ludvvig Ganghofer:
Grad Hubert
(Roman.)
>Jaz? Tiho? Prav za prav imam vzrok za veselje, da se je to, to originalno nesporazumljenje na tako preprost način pojasnilo. Menim, da bi mi dala stvar misliti. Toda zdaj — vas prosim, opravičite me pri svoji sestri, oe sem morda pred njo na nekoliko nedostojen način govoril o glavi v moji — skicirki.«
»Moj oče ima tako glavo, ki se ne da s finimi potezami naslikati. Dozdeva se mi tudi, da moja sestra stvari ni vzela resno, sicer bi mi je ne bila zamolčala. Kaj takega se osebno najlaže poravna. Ali hočete jutri z nami kositi v Hubertu? Brez vsake formalnosti! Ob eni! In zdaj lahko noč za danes! Različna pota imava.«
Medtem ko se je Tasilo oddaljeval, je ostal Forbek kakor zakoreninjen na istem mestu.
Kaj pa le imam?« Potisnil je klobuk nazaj in počasi je romal skozi tiho noč. Vedno hlastnejši je bil njegov korak, skoraj kakor beg, tako da mu je stal pot na čelu. ko je dosegel kmečko hišo, v kateri je stanoval. Neki glas ga je zbudil iz razmišljanja.
»Dober večer, gospod!«
S klopi je vstala shujšana postava kmeta v srajci, v kratkih irhastih hlačah z golimi nogami. Nekaj čez Štirideset let je mogel imeti. Mesečina je sijala na trdo. z globokimi brazdami preorano obličje, srebrila osivele niti v črni bradi, očem pa dajala oster blesk.
Odprta hišna vrata so črno zevala in le medla svetloba je prodirala skozi majhna, z naprej molečo streho zasenčena okna. V otroški sobi si slišal otroško jokanje ter spev mehkega dekliškega glasu:
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel če&
Spavaj, spavaj detece, zunaj, tam gredo ovce, črne so in bele, bodo tebi, dete, ujele. Spavaj, spavaj detece, zunaj, tam gredo ovce. —
Pesmica se je vedno znova začenjala ter se ni končala.
»Dober večer, gospod!« je ponovil kmet, ko je hotel Forbek mimo njega.
»Ste še pokoncu, Bruckner? Tako pozno?«
»Čakal sem vas!«
»Mene? Zakaj?«
Kar je kmet hotel povedati, se je zdelo, da mu gre težko z jezika.
»Ne smete vzeti za zlo! Ob prihodu je bilo zmenjeno, da bo druga polovica najemnine plačana ob koncu meseca. Ali takole je: malo tesno je pri meni. Bolezen v hiši razrine tako denarnico kakor srce. In zdaj bi vas smel prositi.<'
»Kar, ljubi Brukner. I,e pojdite z menoj gori, pa bova stvar takoj uredila!«
»Bog plačaj, gospod!«
Kmet je bil videti kakor izpremeiijen, skočil je v hišna vrata in ko je Forbek stopil na prag, je bil Brukner že priž,gal svečo, ki jo bila pripravljena zanj na stopnicah. Odvzel je slikarju kovčeg ter posvetil z dvignjeno svečo po stopnicah.
Stopila slu v prostorno, sveže pobeljeno solto. katere pol stropa je poševno padalo proti zidu. Kar je bilo odločilo pri izbiri tega stanovanja, je bilo le veliko okno, ki je zavzemalo skoraj prednjo steno —• tu je stanoval dolgo let mlad rezbar. Zraven okna je stalo stojalo, ki si ga je dal Forl>ek narediti pri vaškem mizarju. Nekaj oljnatih skic je viselo po stenah. med njimi tudi zna-
čilna glava hišnega gospodarja, s temnordečimi barvnimi toni po obleki na plečih, da si menil, da vidiš študijo apostolov.
»Samo trenutek, ljubi Brukner!« je rekel Forbek, vzel kmetu luč ter stopil v sosednjo sobico. Ko se je vrnil, je stisnil dva bankovca v Bruknerjeve roke.
»Toda, gospod...!« Kmet je gledal bankovca. »Tu ste se ušteli za dvajset mark!«
»To je za naslednji mesec! Ostanem! Cisto gotovo!«
Kmet je stisnil v pest šumeča lista. »Sobica se vam prilega, ne?«
>Da, Brukner!«
-Odkar je doma sestra, imate tudi vi svoje stvari lepo v redu. Mali je pravo dekle!«
>In kako je vašemu otroku?«
Bruknerjevo čelo se je debelo nagubalo. »Mislim, da je zopet bolje. Saj bi vendar ne smeli pasti vsi cepci vedno čez enega človeka. Da, gospod, v moji juhi so bile to poletje kisle drobtine. Najprej moja dobra stara, Bog ji daj dobro! In komaj je izpuhtel iz sobe mrtvaški vonj, ko ti začne otrok!« Strmel je v tla, medtem ko je s palcem pritiskal trsko, ki je sršala iz deske.
Nič mi ne zamerite! In Bog plačaj za vse!« Nalahno so klopali njegovi goli podplati, ko je šel k vratom.
I.esene stopnice so škripale in iz sobe je zvenel pritajeni otroški jok ter Malin pojoči glas:
•Spavaj, spavaj detece, grof tvoj očka je. Tvoja mamica v nebesih kakor angelček preljubi je. Spavaj, spavaj detece. grof tvoj očka je.«
Forbek je zaprl vrata ter odprl okno. Hladna struja s« je vlila v zatohli prostor in luč je zamigotala.
Izdajatelj: Ivan U&koveu.
Urednik: Viktor Cenži«.