gpedfztone tn «iH*mnnwnto postale — Po8tntiu» plačana v gotovini Leto XXIII., št. 11 Ljubljana, petek IS. januarja 1943-XX1 Cena cent. 89 CJprjvmirvo Telefon «» ulica S. Liutiliana Huttinneva 11-22 *l-2i »1-24 lose rami oddelek LiuMiana Kuccinneva ulica S - Ieletoo «t »1-25 »1-26 Podružnica (Sovc mesto Liublianska cesta 42 Računi za Liublianskr pokraiinc on poitoo-čekovnem zavodu ta I? »49. a ostalt kraie Iraliir Serviaric ( imn (ion P<«< ll-»ll« IZKLJUČNO £AMi»PMVO a oglast Ki Iti lile io inozemstva ima Oriooe Puhhliciis Iraiiana S A MIIANO lih a || »»ali din razen pooedellkt Natočnioa zaaia mesečno I" • —• a inozemstvo vkliučno . .Ponedeliskiro lu-trom« Lii W> SO U i e d n i 4 ( v o Liubltaoa Puccinncva ulica ttev 5. telefoo ttev »1-22 »1-23 »1-24_ R o k o p i> i »t oe tizčaio ^ CONCtSijlONARIA tSt.USIVA pei la pub- blicili di provenienza ttaliana ad estera . Unione Puhblicita Italiana S A Ml! ANO Nuovi successi dell'aviazione delPAsse 16 velivoli nemici distrutti — Intensi fcombardamenta di attrezzature portuali di Algeri e di — Vivace atti- vita deH'aviazlone In Libia H Qnartier Generale delle Forze Armate cornunica in data di 14 gennaio 1943-XXI II seguente bollettino di guerra n. 964: Le opposte aviazionl. quantunque ostnco-late da tempeste di sabbia, sono state len moito attlve in Libla. lin frequenti duelli 11 appareochi nemio«. venlvano abbattnti dal cacriatori dellVVsse dl cui cinque dagli italiani e sel dal te-desehl. KI nostro 4° stormo da eaccia conrorrev« a tali successi, distruggpndo due quadrl mr.tori e portando cosi a cinquecento le sur vittorie. Tre altri velivoli preclpitavano sotto 51 tlro di batterle contro-aeree nostre e ger-manlche. Bombardamenti aerei nemici di localita abitata hanno causato perdite fra le popo-lazioni locali. danni non gravi. Sul fronte tunisino sono falitl ripetiiti attacchl condottl dalPavversario con appog-gio di reparti blindati. Diversi carri armati risultano distrutti. Nostre formazioni aeree hanno agito ln successi ve onrtate su oolonne di truppe e concentramenti di automezzi, di ijuesti nna droina venlva ineendiata. Anclie le attrezzature portuali di Algeri e di Bona sono state intensamente bombard^te. £ rientrato alla sna base un apparecchio segnalnto mancante dal bollettino del giorno 12. IZJALOVLJENI SOVJETSKI NAPADI Tako na zapadnem Kavkazu kakor ob Donu in južnovzhodno od Vora neža so bili odbiti vsi sovjetski napadi Novi uspehi osnega letalstva 16 sovražnih letal uničenih — Mečiao birabardirenje pristaniških naprav v Alž.ru in Boni — živahna delovanje letalstva v Libiji Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je ob;avil 14. januarja na5lednje 964. *ojno poročilo: Letalstvo obeh strank je bilo včeraj v Llb'jl navzlic peščenim viharjem zelo aktivno. V ponovnih dvob jih so lovci Osi sestrelili 11 sovražnih letal in sicer 5 italijanski, 6 pa nemški lovci. Naša četrta jata lovcev je prispevala k tem uspehom s tem, da je uničila dve štiri-motorni letali in dosegla s tem svojo 500. /snago. Tri nadaljnja letala so treščila na tla, zadeta od naš h in nemških protiletalskih baterij. Sovražna letalska b> mbardiranja nekega naseljenega kraja so povzročila žrtve med domačim prebivalstvom, škoda pa ni težka. Na tuniškem bojišču so se izjalovili p»-novni napadi sovražnika, k' so b li podprti •t oklonnimj cddelki. Več tankov je bilo uničenih. Naše letalske skupine so v zaporednih valovih obstrel evale kolone čet In zbirališča avtomohlsklh vozil; kakih 10 motornih vozil je bilo zažganih. Tudi pristaniške m naprave v Alž!rju in v Boni so bile mčno bombardirane. Na oporišče se je vrnilo letalo, ki smo ga v poročilu z dne 12. t. m. označili kot izgubljeno. Veleposlanik Ledino urar! Rim. 13. jan s. V Rimu ie umrl italijanski veleposlanik v Madridu Eksc Francesco Lequ'o pl. A sta ha. Bul ie rojen v Rimu 2 aprila 18^2 ter se |e v pr\" svetovni vojni bori kot prostovoljec v č nu opnrkega poročnika. Odlikovan le bul z bronasto k:'lajno za vojaško hrabrost in s križem za zasluge. Novi italijanski poslanik v Kočanju Kodanj, 13. jan s. Novi it3.1ijanski poslanik v Ko 'anju, marki Diana, ki je na tem mestu zamenjal ministia Sapuppoja. je da-neo prispel v Kodanj. kjer so ga m kolodvoru sprejeM uslužbenci italijanskega poslaništva, nenižki podanik in italijanska zajednica. Zapletljaji v Frančiški severni Afriki Nasprotstva med pristaši Girauda, De Ganila in Američani čim dalje bJlj naraščajo Tz Hitlerjevega glavnega stana, 14. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Po hudih izgubah, ki jih je sovražnik utrpel včeraj, je danes Izvedel na zapadnem Kavkazu samo posamezne napade brez zveze, ki s0 bil j vsi zavrnjeni. Med Kavkazom in D^nom ter na področju ob Donu so se izJaloviM ponovni sovjetski napadi ob izgubi 26 oklopmh voz. Na področju Stalinsrrada so nemške čete zavrnile močne pehotne tn oklopne napade v Uinašk0 te?k:h borbah Letalstvo Je posesalo na tež še'h v bo5«* "a kopnem. Sovražni napadi jugovzhodno od Voro-neža preti nemškim in madžarskim četam so se izjalovili. Borbe jugovzhodno od Hmenskega jezera in na področju Ladoškega jezera *ra- ^'v Libiji' so nemšk; 'n italijanski lovci pri dveh nemških izgubah sestrel;li 11 letal, protiletalsko topmštvo pa še tri letala. Ponovni sunki sovražn'h sil v Tunisu so bili zavrnjeni. Oddelki nemškega ln italijanskega letalstva so razkropili kolone za dov^z in zbiral:šra sovražnih čet. Tudi na letalskih epor:?čih so bila povzročena znatna opustošenja. Pri dnevnih poletih ang'eških letalskih oddelkov nid zasedenim zapadn"m ozem-l em je bilo sestrel'«>nrh 5, na področlu Severnega m0rja pa dve sovražni letali. V poznih večernih urah so angleška letala napadla zapadno Nemčijo, predvsem mesto Essen. Preb'va'stVo je imelo izgube. Nastala je pretežno škoda na poslopj h. Nočnj lovci 'n protiletalsko topništvo so sestrelili 5 letal. Nemška boVa !eta'a so napad'a podnevi naprave na angleški ju«rovzhr*dnl obali, ponoči pa mestno 'n lad!ede'n'ško področje Sunderlanda. Opaženi so bili obsežni po;ari. fcjalovlleni sovjetski p^skn« na Sipkem odseku Helsinki, 13. ian s. Finsko vojno poročijo iav ja: V zadniih 24 urah se je na fronti Karelcke ož ne neka sovjetska stot-nija preko zrmrzlega Finskega zaliva približala finskim prstojankam Finska obramba ie stotniio odbila Stotnija se je umaknila pod zaščito obalnega topniStva. V vzhodnem odseku Aunuške fronte je b!l v ka1' onemogočen poiskus sovjetskega izvid^ ištva ob podpori meta^ev bomb. V nižnem od-eku fronte v v7hrdni Ka-e'iji ž:vanno stre'janje obojestranske pehote Maihni scvietski oddelki so bili odbit pred finskimi ovirami. Finsko letalstvo je Gžats \Mur Kanaš eSpasV Kustarevka 'loriansk r\T <3 inus I uuuu: baransk f'~y 'Ruzajevka tNavlja (Malo- ^T A . J?*"9'' V,vni'P jj-ipeč ^ fKol^nij ft\Ui>l ■ .Mordcv^„varovo Xignj f fr ; , \ x y Atkarsk Kozneck % Dimitrovsk jrjaii L)gov vTtm« JZudza \0bojan Bjclgorad barjKov J0 Hvalinsk i ^fl 'v^V0®/ Puaarevsk ^Sf.Oskol »Roaacevka ^V C,' - r UrbaK? 'Vdorov »Rogšcevka T Anka Sobr i/orisoglebsk 'lOskTsl Bu.u^ka|Uri^inskaia aKrasil kut ,Novouzensk A!eksand-o ^ Rosoš •^aiujki D t . -x Bogucars Pavlovik ^azanskaja Dot, nra: p2i LKupiansh Al -A .. . . \ Medvedickajč^^^V Starobjelsk ... . x * ^GleminsKaiao g3j —-.is*. f PalasovKa ^ihajlovka jNikolaievsk Tal0,jka "rolovo Krasnograd ) 5Iarobjelsk \ ' Kleckaja0* H^VV3ubovka \ Ure. Milerovo sRusako« jdr^f JL. ,.__,! ® .n-fjfe^' "^v^sA/lauiinirovO ^L®^. ns&r* Nižčirskaia|r ^irepta .. JTlF^ Verh.SaskunČ£: •iupoli Taganrog fAZfvSKO M" Ivanov ka l1««^ f*»L 1P iiinilnTnun ^ T \ -ia ^atnbovsko, —_ jenoTajevsk Zimovniki \^orgovoje Šambaj' . ^r^eTarskaja #RenlOTTnoje Aslrahanj^ __ElisTaa o laškul[ (Kuščevskajj Tanger, 13. ian. s. Zdi se, da postaja politični položaj v Francoski severni Afriki ve ino bolj zapleten. Na odredbo pomočnika visokega komisarja generala Bergereda je bilo aretiranih zopet mnogo ljudi v zvezi z umorom admirala Darlana. Uradni zastopnik zavezniškega glavnega stana je izjavil, da je treba sedaj molčati in obvarovati nepristranost v preiskavi, ter je ob. ljubil, da bo v nekaj dneh objavljena obsežnejša izjava, ko bo položaj razčiščen. Pojasnil je nadalje, da so generalu Berge-redu poverjene vse p litične in vo.aške preiskave v zaledju. Očitno je, da je preiskav mnogo, to1.a s preiskavami, azetacijami in razpravami z vsemi njihovimi posledicami se položaj ne bo tako hitro razčistil. Stockholm, 13. jan. s. Londonski listi opisujejo po dobljenih smernicah politični po-lož?., v Francoski severni Afriki kot zelo zamotan. »Daily Mail« piše n. pr. da so v Londonu upravičeno vznemirjeni, ker se v Jlaroku in francoskem Alžuu s popolnim pooblastilom generala Ek.enhowra zvaja politika preganjanja degolistov, ki jih smatrajo Giiaudovi pripadn.ki za izdajalce. Zaradi številnih aretacij na odredbo generala Girauda so se zelo vznemirili legolistični krogi v Londonu. Dopisnik nekega londonskega lista v Tangerju poroča, da v vsem Ma-oku sovražijo degoliste in njihove an gleške prijatelje in da tudi Američani ne uživajo simpatij. »News Chron;cle« objavlja dolg članek na uvodnem mestu, v katerem satrjuje. da je politični položaj v severni Afriki'Se bolj temen kakor vojaški. Ni go- tovo, piše list, da Anglija in Amerika delata na tem področju v popolnem sklaiu. Zmeda narašča zarad izredno stroge cenzure. ki jo je uvedel Eisenhower in ki je neopravičljiva. Zaradi take cenzure krožijo v Alžlru najbolj vznemirljive in nasprotujoče si vesti. Zelo verjetno je, da se bo to stanje še poslabšalo. Odpor MarcčaisTv prsti amarlšl-rm Tanger, 13. ian. s- Amerišk1 po.zkus ustanoviti v francoskem Maroku vojsk? z Maročani. ne otežkočajo samo sovražna čustva prebivalstva, temveč tudi cdločna opozicija su'tana in pnšs E1 GV^onra. tolmača volje debele, ki noče dat svojega krvnega davka z? stvar Anglosasov, tesno povezano z židovskm' interesi. Obvezni nabori so sedaj omejeni na ljudi franc ske narodnosti. Brez razlike na raso ali vero se sprejemajo vsi, k se javijo v pr'sto-voljni afriški zbor, teda le ma'o so nabral' izvržencev. kj s: prišli v Marx>ko z rsznih strani sveta. Zdi se. da so severni Američan določil' nekega svojega oficirja, da opravi a zvezno s^žbo med njimi in sultanom. To bi kazalo, da 'leče vvashingtonska vlada še naprej ign-rirsti obstoj p^odbe o protektorstu iz 1. 1912. B^rbcrska plemena z Magreba se organizirajo, kak-t se zd\ da bi se dcianfiko uprla okupatorjem n pr čela gverilsko vojno, ki zadaja znatno škoda oskrbovanju severnoameriških posadk z or'žje-m v gorskih predelih V številnih spepad h so se Arabci nedavno polastili vel kih količin orožja in streliva. z uspehom obstreljevalo s strojnicami sovjetsko letališče pr Uhtui ter zažgalo na tleh 7 lahkih bombnikov, tipa »R-5«. Pet od teh je bi'o popolnoma uničenih V borbah nad Maselkajo so finski lovci sestrelili sovjetski bombnik strmoglavec tipa »0-132« ter poškodovali še neki Hurrican Švicarski tisk 9 boljševiški nevarnosti Lugano, 13. jan. s. V d:pisu, ki ga je Paul Gent zzon poslal listu »Corriere del Ticlno« pod naslovom »Sovjeti v baltskih državah«, op su.,e p sec vse preobrat v državnem ude.stvovanju baltskih držav po izvajanju marksističnega evangelija. k< se je začelo po sovjetski zaiedbi. Po vsem, kar se je zg:d lc, se lahko sklepa samo to da nameravajo boljševiki presad ti na za-pad sovjetsk' sistem. Kar se je pripetilo v Rigi. bi se pripetilo tudi v Madridu. Bruslju. Bernu in povsod, kamor bi se boljše-viSki val zgrni! nad Evr.po. Tradic.je, šega in navade, zakon , vere, ustave, vse bi s« spremenilo in utonilo v sovjetskem sistemu. Rusko zlato potnje v AmeriH Bukarešta, 13. jan. s. Glede na vest, da je Amerika kupila od Sovjetske Rusije za 63 m lijonov do arjev zlata, piše rumunski list »P.'"runca Vreeni«, da bi med tako zva. nim rusk m zlatom i3hko našli tudi rumun, ske zlato, kateremu se Rumuni niso odpovedali List omenja roparsko zadržanje sovjetske vlade, ki ni hotela n koli vrniti rumunski vladi kronsk h biserov in rezerv rumunske Narodne banke ter druge vred-n sti. Iti so bile deponirane v zakladnicam car stične Rusije med vojno 1. 1914—1913 ln ki so b le tedaj ocenjene na 7 milijonov. Mt«scii pri Hitlerju VaŠEi RemškOTttmunskl razgovori v Hitlerjevem glavnem ctasiai — Bratstvo v orožju do dosege popolne zmage vojne na strateškem, vojaškem poetičnem in gospodarskem področju Dr Funk. nemški minister za gospodar- Čilski odpor proti nasilstvu Zedlnfgmft držav Santfago, 13 jan s. Ves tisk objavlja z velikimi nas^vi manifest bivšega predsednika Alessandria proti prekinjtvi odno*ov republike Cile s silam: trojnega pakta. Alessandri zatrjuje, da se je do doigem premišljevanju prepričal, da bi slavna preteklost repubVke Ci'e ter njena sedanjost in njena bodočnost trpele z prekinitvijo odnosov. Omenja sklep senata z dne 2. junija 1942, ko je vlada izjav la, da bo ostala izvesta svojim obljubam kontinentalne vzajemnosti ter ojačila svojo po'itiko budnosti in zatiranja delovanja, ki škoduje ameriškim državam. Samo nasprotniki b iahko z dejanjem, ki bi zadelo Cile, spremenili sedanjo mednarodno pozicijo republike Ta program vlade se uresn čuje. Ni se dogodilo med tem ničesar kar je bilo predvideno v tej izjavi, kakor n. pr napad na čilsko mornarico, na Panamski kanal ali na obale Pacifika južno od Paname. Ni dopustno, da bi se odnosi prek nili zaradi gospodarskih in političnih pritiskov Zedi-njenih držav, ker je to v nasprotju s stvarnostjo in z načeli, proglašenimi z atlantsko Tstino S^ienje. na katerega se namigava, ne obstaja in če bi obstajalo, bi se mu morali zoperstaviti v obrambo naše suverenosti. Bivši predsednik zak^jučuie: »Prijatelji Zedinjenih držav bomo. toda vazal ne. Sam predsednik Rias je zatrdii, da bi prekinitev odnosov pomenila vojno. Ali smo pripravljeni na to bolečo morebitnost? AH imamo neobhodno potrebna sredstva za obrambo? Zakai b narodu nalaeal; strašne žrtve v0jne? Ali ne bi bilo pametno, da bi predsednik republike pred tako pomembno od očitvijo vprašal javno mnenie za svet? Čutim moralno odgovornost, da sem prispeval k zmagi sedanjega predsednika. Zaradi tega bi rad, da bi pred-sedn k Rios razpisal plebiscit, s kater m bi svoje mnenje izrazili vsi moški in ženske v republiki, kajti vsi Cilci bi bili prizadet . Potrebno je nadalje spomniti se na zgodovinske vezi ki nas druž io z argentinsko repub'iko. V tako odločilni uri za kontinent moramo vedno bo\j utrjevati vzajemnost s prijateljsko Areentino. kaiti sicer bi naspale napake, katerih posled .c b: nam ne odpustile niti sedanje niti bodoče generacije. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13 jan. s. Hitlei je 1. januarja sprejel v svojem g'av-nem st.nu poglavarja rumunske držaje maršala Antonesca. Sestanka sta se ulele-žila nemški zunanji minister von Ribben-tropp in profesor Mihael Antonescu, pod-predsadnik i-umunskega ministrskega sveta ki sta spremi j "la poglavarja rumunske države. Navzoči so bili na sestanku, ki je potekel v ozračju prijateljstva in bratstva v orožju obeh narodov ter prijateljstva, Kj bilo dokaz no v borbah, še mari.al *lta. šef glavnega stana general Seitzler in general Jodel ter minister za oboroževa.iie divizijski general Dobre, šef -umunskegf. glavnega stana in divizijski gensrjl Stefla Ti so se udeležili vojaških razgovcev Predmet razgovorov so bila vsa vpraša n^a ki se tičejo borbe obeh narodov Obnovljen je bil trden sklep na laljev.^.i voji.c proti skupnemu sovražn ku do pof-o.nt zmage Ugotovljeno je bilo popolno soglas,e glede vprašanj, ki se tičejo nadaljcvnnia stvo, kakor tudi opolnomočeni minister Clodius predsednik nemško-rumunske vlal. ne komisije, sta se v glavnem stanu udeležila gospodarskih razgovorov Ob priliki sestanka sta šef rumunske vlade maršal Antonescu in podpredsednik ministrskega sveta Mihael Antonescu obiskala nemškega zunanjega ministra von Ribbentroppa, s katerim sta Imela zaključne razgovore. Obisk maršala Antonesca v Hitlerjevem glavnem stanu je potekel v duhu prisrčnega sporazuma, ki obstoja med obema narodoma Maršal Antonescu in prof Mihael Antonescu so spremljali na potovanju divizijski generali Dobre. Stefla in Rozin, generalni tajnik finančnega ministrstva Raz-mirtsa polkovnika Popp in D3vi!es. generali direktor rumunskega gospodarskega ministrstva Andomide. rumunski voJaški ataše v Beriinb in nemški poslanik v Bukarešti. Anglija ne zaupa svojim zaveznikom Rim, 13 jan. s. Angleška revija »Nlne-tcenth Century« kement ra politični po'ož3j in piše, da b Amer ka jn Sovjetska zveza, če bi izgubili vojno, prenehali obstojati kot veliki sili, vendar pa bi s' kasneje lahko pr d bili zopet svojo moč in svoj ugled z energičnim in naporom delom Za Angli o je stvar č sto drugačna. Poražena Anglija bi za vedno prenehala biti velika sila in cel država, kajti njen imperij, od katerega je odvisna, bi bil za vedno poražen in razbit. Zarad: tega je vprašanje zmage ali pori za za Anglijo bo! j kakor za ostale za-vezn ke vprašanje življenja ali smrti. Zaradi tega mora Angl ja graditi sv jo zunanjo politiko na 'zku.tvenih načelih. Čeprav b: bila Anglija v vejni s kakšno liberalno silo in zaveznica kakšne neliberalne sle, bi to popolnoma ustrezalo njeni zunanji politiki. V vs-kem primeru bi morala bit' Angl ia vedno pripravljena b:jevati se. ker je v nevarnosti obstoj otoka ln prometnih zvez imperija ne glede na dejstvo, al' gre za zaveznika ali sovražnika Anglije. Ne zadošča torej, da v tej vojni zmaga Amerika ali Rus ja. Angl ja zahteva usmerjevalno funkcijo tako v vodstvu vejne kakor pri prcureievan.u sveta, ko se bo vojna končala. To ne vodi nulno do neprijatelj-stva s sedanjimi zavezniki, toda lahko smo prepričani, da Anglija ljubosumne- *uva svoje nterese in svoje pravice tudi napram zaveznikom. B:jazen pred nevarnostjo podmornic Stockholm, 13 an. s. Londonski dop:snik »Dagens Nyheter« poroča, da v vojaških krogih v Londonu največ razpravi ajo o porimornlSki nevarnosti Admiral TvveeMe predlaga v članku, ki ga je objavil »Times« Kot poizkus p rep tečen a podmorriške nevarnosti Osi uvedbo brzlh konvojev z brzino najmanj 17 vozlov. Mornariški strokovnjaki opozaria-io da je adm ralova misel v zvezi s skoraj nepremagljivimi tež-kočami. Potrebno bi bilo proizvajati brze tovorne ladje v množicah, kar je v sedanjem trenutku blazna stvar. Pomanjkanje delovnih sil v Angliji Stockholm, 15. jan. s. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagblsdet« poroča, da proučuje ves angleški tisk vprašanje lelovne sile. »Evening Standard« piše n. pr„ da je potreba po delovni sili v Angliji izredn velika In ena izmed vojnih nalog, ki povzroča vedno več skrbi. Vsi mogoči ukrepi so bili nodvzeti. da t>i se temu odpomoglo. Skrajne meje starosti za delavce so se pomaknile navzdol ln navzgor, kljub temu pa vprašanje So nI mogoče smatrati za reš nega, temveč postaja Iz dneva v dan resnejše. Kralj Gustav o švaiski nevtralnosti Stockholm, 12. ian. s. Švedski kralj Gustav je oitvorriil no-vo zasc-damic padam-n ta ob navzočnosti vseh p-r n cev in članov vlade Skup« ni je podrobno in oh Vrno poročal o sedanjem položaju V kronsikera govuTu predvsem ugotavlja da se je svetovni položaj v zadnjem č-ev nadalje zaostrili vendar bo Švedska še na da'je ohra^ niila sivojo nevtralnost in v/J«ržo\ j!a pruja-toljske odnese z vsemi. Doklor bo trajala vojna, moramo računat: z nevarnost o m prav zarad" tega sem z vlado odrei.l. naj se ojači obramba un voia.-ika priprava na "o države v pfriho-dnjem času. je izjavi kna j; Danes hočem pesvariri naš narod, da naj bo previden do sik raj no« i g! ode na to. kur sc go-vori ki pr"«- Onemogoči naj sc zbujanje dvomov v tujini glede na;e ne v t ran ne politiike. Jaz n m<;ja vLada smo še vodna odločeni obdržal državo izvem vojne V nadaljnjem se pozivajo vsa k narodni Slogi. Nismo pozabili nikol svo;c do'žnowti do oealih narodov, sedaj m v bodočnosti smo pripravljeni do meia možnost, pomagati tistim, k' trpijo zaradi vt.jnc O^e vprašanja prehrane je vladar ugotovi da je bi-la žetev dobra vendar je dnuda.!. da poiV«aj še vedno zbuja skrbi n se težave lahko premagajo samo z dobro upravo in delom. Možnost nemške invazije v Anglijo Lizbona, 13. Jan. s. Sef teritorij>adne ob-! ra- londonskega pjdročja je izjavil v i nekem razgovoru, da se je po Dunkerque«i Lom kak.i kdaj bati poizkusov sovražne ! ** ,r A k"- t o sovrp žn k izkrca . na angleških obalah, je dejal, ga naša te-, ora:i.bi ne bo moarla srirna ustaviti. Tedaj bo potrebno sodelovanje ci_ vilistov za ojačenje obiambe. Naša terito-rijaini obramba se že dela in se p " av ia ^ - -.a-.^u f^a se nemška invazija lahko pripeti v 1. 1943. Olrejeno je bilo, naj se na tisoče civilistov udeleži vaj in se izvežba, da se bodo znali boriti tako, kakor se je zgodilo v Staiingradu. Snežni meteži v Rumufiifi Bukarešta, 13. }an. s. V z dnjih dneh J® stalno snežilo v vsej Rumuniji kakor že pol stoletja ne prej. Dva dni so bile prekinjene vse prometne zveze- V Bukareš i so šnl.^ke počitnice podaljšane do 14 januaria. Iz Iz. mail a poročajo, da se je med viharjem neka "d'«* 7 del"vci ki so se vrača'1 z dela pr«-vrni'a v nekem kanalu vzdolž Donave. Vsi delavci so utonili. (NSEBIRAJTE V MJUTRU"! Poprava javnih zaklonišč preučena na sestanku pod predsedstvom Visokega komisarja Ljubljana, 14. januarja Včeraj ob 16. popoldne je Visoki komisar v vladni palači predsedoval sestanku, ki so mu prisostvovali viceprefekt dr. David, Kvestor dr. Ravelli, podžupan dr. Tranchi. da, nadzornik za tehniško službo inž. Fari-na, nadzornik za protiletalsko zaščito polkovnik Tombolan, predsednik Pokrajinske zveze industrijalec g. Heinricher, dr. Gra-selli od občine in drugi uradniki Visokega komisarijata. Na sestanku so proučevali stanje javnih zaklonišč v zvezi z njihovo takojšnjo popravo. Visoki komisar je dal navodila za tikojšnjo popravo že obstoječih javnih zaklonišč, nadalje glede ureditve prostorov ze javna zaklonišča, ki so primerni v ta ramen, ter za gralnjo drugih javnih zaklonišč v našem mestu. Razen tega je odredil popravo zaklonišč v gledališč.h in javnih gledaliških dvoranah, v podjetjih in tovarnah, v šolah in konviktih ter v državni upravi in drugih uradih, ki so od nje odvisni. Obsežno delo ljubljanskega mestnega preskrbovalnega urada Sestanek novega cbčisskega preskrbovalnega odbora psd predsedstvain župana Rupnika Te dni je ljubljanski župan general Rup-nik sklical novi občinski preskrbovalni odbor, ki ga je na njegov predlog imenova] Visoki komisar. Ta odbor tvorijo naslednji člani: polkovnik v pok. Viktor Andrejka kavarnar Maksimilijan Dolničar, odvetnik dr. Jos'p Hacin, Avgust Jenko, računski svetnik Josip Krek. primarij dr. Valentin Meršol in prof. Franc Sič. Zupan je pozdravil odbor in dal navodila za delo, ki se naj izvrši in kj je vel kega pomena za prebivalstvo. Živo se je zahvalil pri tem Visokemu komisarju za njegovo vneto skrb, ki jo posveča vsem prehran-benim vprašanjem Ko je opisal sedanji položaj ter vprašanja, ki kot posledica položaja nastajajo v preskrbi, je župan pozval k delavnosti in skrbnemu sodelovanju, da bi naloge, ki so odboru zaupane, bi]e čim prej in čim ugodneje rešene v korist prebivalstvu in mestu. General je nato hvaležno omenil vse one, ki so že pomagali pri preskrbi, pri dobavah in pri nadzorstvu cen, ter je posebno pohvalno omenil delo osebja živilskega urada, naglašujoč, da je v tem uradu našlo znatno število brezposelnih svojo zaposlitev. Načelnik občinskega prehranbenega urada dr. Ivo Frelih je nato podal obširno poročilo o izvršenem delu ter opisal odboru organizacijo urada, ki je razdeljen v naslednje odseke in pododseke: 1. Blagovni odsek, ki prevzema vse blago, likvidira račune dobav in nadzoruje skladišča. 2. Odsek za razdeljevanje živilskih nakaznic napiše vsak mesec vse živilske nakaznice in jih dostavi na dom Pri pisanju živilskih nakaznic se osebje poslužuje kartoteke družinskih glavarjev, ki je urejena Po abecednem redu vseh ulic v občini. Zaradi evidence in kontrole ima urad tudi še posebno kartoteko vseh ljubljanskih potrošnikov. Pri vsakem potrošniku je vpisano, če je morda pridelovalec, če ima morda zalogo racioniranih živil, če una molzno kravo ali če se je s klanjem prašiča založil z mastjo. 3. Oblačilni odsek vodi vse posle v zvezi z osebnimi oblačilnimi nakaznicami, kakor tudi s posebnimi nabavnimi nakaznicami za blago novoporočencev in novorojen- -v. 4. Bolniški cdsek deli bolnikom posebna nakazila na podlagi bolniških spričeval, ki jih potrjuje mestn! fizikat ali pokrajinski 2.dravr.;k. 5. Odsek za kurivo upravlja vse posle zlasti pri preskrbi z drvmi 6. Računovodstvo tvorijo likvidatura, blagajna in knjigovodstva 7. Pododsek za nakazovanje blaga gostinskim obratom deli tem obratom nakazila za nabavo racioniranih predmetov po predložitvi ustrezaj očega števila odrezkov živilskih nakaznic. 8. Pododsek za posebna nakazila deli posebne dodatke k osnovnim živilskim nakaznicam raznim zavodom, šolskim kuhinjam, organom javne varnosti, finančni straži, milici za državno varnost, konzulatom poklicnim gasilcem, krvodajalcem itd 9. Pododsek za meso daje upravičencem posebne mesarske knjižice, da dobe meso pri mesarjih. 10. Pododsek za petrolej deli petrolej upravičencem, ki se izkažejo s potrdilom mestne elektrarne, da nimajo električne razsvetljave. Dne 16. decembra je Prevod prevzel vsa skladišča raconiranih živil in z njimi tudi odsek za nakzovanje moke. riža in testenin ter odsek za nakazovanje maščob, sladkorja, mila in drugih racioniranih živil. Na ta način so ostala mestnemu preskrb ovalnemu uradu samo skladišča za drva. Urad ima tudi svoj protokol in svojo registraturo. Mestni preskrbovalni urad nastopa kot preskrbovalno oblastvo I. stopnje, obenem pa na drugi strani tudi kot trgovsko podjetje. Ta urad se sam vzdržuje, ker plačuje občina samo pragmatično uslužbenstvo in daje nekatere prostore, razsvetljavo, kurjavo in navadno pisarniške potrebščine. Urad zaposluje 33 pragmatičnih uslužbencev, 102 začasna uslužbenca in 19 začasnih delavcev. Teh 154 uslužbencev pa opravlja intenzivno delo, ki je razvidno iz naslednjih podatkov: Mestni preskrbovalni urad je lani pro-tokoliral 24.430 spisov. V tej dobi je bilo napisanih in na dom dostavljenih 1,140.409 osnovnih živilskih nakaznic. Nakaznic za dodatke ročnim delavcem je bilo 137.597, za težke delavce 77.024 in za najtežje delavce 536. Sladkor za otroke so upravičenci dobili na 125.558 nakaznic. Odrezkov A je bilo 3695, odrezkov B 6505 in odrezkov C za mladino je bilo razdeljenih 11.997, poleg vseh teh nakaznic pa še 80.816 nakaznic za krompir. Za čas od 1- novembra 1942 do 31. decembra 1943 je urad razdelil še 82.977 oblačilnih nakaznic. 3060 nakazil za zavode, 4963 posebnih nakazil, 3225 nakaznic za petrolej, 15.170 tiskanih nakaznic za kurivo, 1205 nakazil za kurivo, 16.907 nakazil za boln:ke. 2575 nakazil za meso. Pri nadrobni prodaji drv in premoga v pomladanskih in poletnih mesecih je bilo razdeljenih 11.706 nakaznic za drva, a pri nadrobni prodaj; premoga je urad razdelil 12.172 nakaznic. Blagovni promet izkazuje velikanske šte-vi]ke in dosega vrednost 45 milijonov lir. Pri vsem tem se je vodstvo z uslužben-stvom, kolikor je bilo največ mogoče, trudilo, da olajša in čim najbolj skrči težave in nevšečnosti, ki so zvezane z razdeljevanjem racioniranega blaga. Trudilo se je. da bi konzumenti dobili živilske nakaznice vsaj že zadnjega v mesecu; prav tako s: je pa prizadevalo, da so bili trgovci založeni z racioniranimi živili vsaj že prvega v mesecu. Če temu ni bilo tako, največkrat ni bila krivda v mestnem preskrbo-valnem uradu. Tehnična stran razdeljevanja živilskih nakaznic se večkrat spreminja. večkrat so se spremenili tudi upravičenci. posamezni obroki, vrste živilskih nakaznic itd. Vse to je bilo treba takoj spraviti v red, navadno zadnje dni meseca Neštetokrat je bilo treba napeti res vse sile ter delati dolgo čez uradne ure, da je bilo delo opravljeno o pravem času. Dost; je morda takih, ki tega ne vedo ali nočejo vedeti ter uslužbenstvo mestnega preskrhovalnega urada dolže malomarnosti prav po krivem Uvideven in razsoden človek bo gotovo smatral za upraviči j ivo, če se med več kot poldrugim milijonom živilskih nakaznic pripeti nekaj pomot, navedene suhe številke pa lahko prepričajo preb:val-stvo, kako ogromno delo mora zmagovati mestni preskrbovalni urad. Zato naj se občinstvo nikar ne razburja in po krivem vestnemu in večkrat preobremenjenemu uslužbenstvu ne očita malomarnosti zaradi redkih pomot. Odkar je Prevod prevzel razdeljevanje živil in skladišča, bo mestni preskrbovalni urad predvsem skrbel, da bodo o pravem času dostavljene vse nakaznice ter bodo vsi upravičenci dobili tudi dosti drv, za kar gre zasluga gozdni milici. Poročevalec je nato podal pojasnila o razdeljevanju krompirja, mesa in mleka ter opisal ukrepe, ki so v teku, in naveael potrebne količine. Poročilo dr. Freiiha je bilo odobreno in je odbor izrekel njemu in njegovim sodelavcem priznanje za njihovo delo in za dosežene uspehe. Po posameznih točkah poročila so nato govorili polkovnik Andrejka, dr. Meršol, g. Dolničar in prof. Sič, nakar je župan zaključil razpravo ter dal naloS za takojšnjo razdelitev drv, poudarjajoč da je treba predvsem upoštevati potrebe dobrodelnih zavodov. Zahvala N]. Vel. Kraljice in Cesarice Na vdane čestitke, ki jih je Visoki komisar odposlal o priliki rojstnega dne Nj. Vel. Kraljice in Cesarice, je Visoki komisar prejel naslednji brzojavni odgovor: Vam in prebivalstvu najlepša zahvala Nj. Vel. Kraljice in Cesarice za. uljudne častitke, ki jih je Nj. Veličanstvo z veseljem sprejelo. Častna dama markiza Rina Leonarditi di Viilacortese. Sklicanje slovenskih dijakov Tiskovni urad Zveze fašijev objavlja: Vsi oni dijaki, ki so vpisani v ljubljanski vseučiliškj organizaciji, naj se zbero dne 20. januarja ob 11. uri v dvorani vseučili-ške knjižnice, da prisostvujejo važnemu sestanku. Dijaki morajo predložiti ob vstopa zadevno vabilo in izkaznico organizacije. O odsotnosti se bo vodila evidenca. Radio Ljubljana PETEK. 15. JANUARJA 1943-XXI 7.30: Pesmi :n napevi. 8.00 Napoved časa; poročila v italijanščini. 12 20: Plošče 12.30: Poročiila v slovenščini- 12.45: Komorna glasba. 13.00. Napoved časia: poročila * italijanščini. 13.08: Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih s>iil v silovemčini. 13.10: Koncert radijskega orkestra, v**^ dirigent D M. Šijanec. Glasba za godalni orkester. 13.45: Pisana glasba. 14.00: Poročila v italijanščini 14.10: Orkester Cetra vodi diri gcnt Barzizza. 14.50: S mtoničng giasba 15: Poročila v silovenščin-. 17.00- Napoved časa, poročila v italijanščini. 17.15: Pi cn< v tesni kapelici sv Petra na Žalah Tu so sneli njegovo mafko. Kratka, a skralno mučna bolezen je dcdobra zmaličila mar-kantne poteze njegovega obličja. Med ži vjm obrazom ki smo ga imeli v tponrnu in mrtvašk5m obličjem je že ležala neskončna skrivnost ž:vijen.,a in smrti. Okrog petnajstih se je zbrala pred kapelico množica prijateljev, tovarišev in častilcev Ivana Vavp:tiča V gručah, ki so čakale na nekoliko zapozneli začetek pogreba, so bil1 posebno številno zastopani slovenski slikarji, zlasti iz mlajše umetniške generacije, ki je videla v njem svojega zvestega pr jatelja in zagovornika. Posebno skupin; so tvorili igrale' naše Drame, spominjaječ se pokojnikovega de-koratenkega dela za naš reprezentativni oder. številni so bili tudi drugi kulturni delavci, k so cen:li v Ivanu Vavpotiču svojega vnetega in podnetnega sotrudnika. Za mestno občino sta dospela na pogreb njen kulturni načelnik dr. Janko Pretnar in mag. nadsv. dr. A. Brjlej. Narodno galerijo je zastopal nje predsednik dr. Fran Win-diseher s ravnateljem galerijskih zbirk Ivanom Zormanom. Pokrajinsko zvezo t>vo-bodn h poki cev in umetnikov je predstavljal nje predsednik inž. M. Pirkmaier, pr>-spela sta univ. pr.f. dr. N. Zupanjč in dr J. Polec itd. Medtem so prenesli krsto pred molilnico na Žalah, kjer je stopil na oder predsednik Društva slovenskih likovnih. umetn:kov prof. Sa-ša šantel in se poslovil cd pokojnika s tovariško toplimi besedami. — Ne morem pojmiti neizprosne usode — je dejal, obrnjen h krsti — ki je Tebe. še pred kratkim vedno mladostnega ustvarjalca, nad vse delavnega snovatelja in znamenitega slovenskega umetnika zagrabila in neusm ljeno iztrgala iz naših vrst. Ne gre mi v glav^, da Tebe, ki si bil dan za dnem pri svojem slikarskem stojalu s paleto v roki in s! z mladeniško vnemo slikal in samo slikal, pa si vendar našel še časa, da si se udeleževal dela za stanovsko in strokovno dobrobit slovenskega likovnega umetnika, — da Tebe ni več med živimi. Ko stojim pri krsti, kj so jo komaj zaprli, se mi zdi, da Ti še gledam v bistre oči, k* so pesredovale skoraj petdeset let med čudežno lepoto narave in Tvojimi ustvaritvami. Z nepogrešno natančnostjo so gledale in presojale te oč; oblike, razmerja in barv tost božje narave. In zdi se mi, da čujem Tvojo živahno govorico, ko si s strogo avtokritiko tehtal svoje delo, e tudi z gorečim zanimanjem in veliko simpatijo zasledoval delo svoj;h slikarsk-h tovarišev, posebno, ko si več kakor dve desetletji sodeloval pri vsaki akciji naših umetniških združenj, predvsem Društva slovenskih likovnih umetnikov ki si mu b'l dalje časa predsednik, in kluba »Lade«, ki Ki mu tudi predsedoval ves čas njegovega obstoja. Poslušam in gledam Te v duhu, kako sj s svojo visoko izobraženostjo in ,olgo!etnim izkustvom vedno sodeloval kot naš duševni vodnik in svetovalec. Kje Ti najdemo namestnika in naslednika? Nato je prof. šantel izvajal: Ivan Vavpotič. eden najzmogljivejših in najpopular-nejš h likovnih umetnikov, je mrtev. A mrtev je le njegovo telo. To pa, kar je ustvaril narodu s svoj'mi neštetimi risbami, i ustracijomi, plakati, diplomami, dekorativnimi osnutki, scen čnimi načrti, kimpo-Eicjami, portret', pejsaži }n tihožitji, bo ostalo vedno živo in bo dan za dnem, leto za letom razveseljevalo vsakega, ki je dostopen za lepoto. S svojo umetniško zapuščino. ki nam jo je mojster ustvaril in katere pravična presoja bo nalega bodočih ocenjevalcev, je nepozabni pokojnik postal eden jzmed velikih vzgojiteljev našesra na roda ter mu je pokazal pot do najplemem-tejše življenjske radosti, ki se očituje v uživanju lepote. To njegovo poslanstvo ie bilo postavljeno na granitno podlago iskrenosti in neskaljenega prepričanja. Vavpotiču ni bilo treba posnemati tujih vzorov, tujih manir in struj, ker je sam iz sebe po svojem ne-zčrpnem talentu in znanju ter svojem velikem izkustvu jemal in dal. Bil je mojster in virtuoz, a pri tem filozof in je vedno hodil po premi poti. ki mu jo je odkazal njegov talent Zato bodo Vavpoti-čeve ustvaritve ostale žive in sveže, ko bodo spomini na njegov osebni lik že začeli bledeti. še enkrat se je govornik obrnil do pokojnika in mu vzkliknil poslednji Zbogom. Nato sta očeta frančiškana opravila molitve in pogrebn' možje so dvignili krsto. Razvil se je dolg sprevod, v katerem je zastopal rodbno pokojnikov »in, sam že priznani slikar Bruno Vavpotič. Potih "ma je krenil s žal, se ustavil pred pokopališke cerkvijo in se nato zvrstil tja k poslednjemu t'hemu domu, ki ga je dobil Ivan Vavpotič. Debela snežna odeja je pokrila grrbove na obsežni božji njivi, vedno novi ko-smiči so padali z zraka in vsenaokrog je vladal globoki mir Megla je zakrivala gore. svet se je zožil in stisrnl v mrazu; zazijal je sam6 komaj izkopan; grob in voljno sprejel minljivi telesni prah umetnika v varstvu naše matere domače zemlje. Italijanski knjižni trg »II Popolo d'ltalia« je obiaviil pred dnev5 značilen interview s knjigotr§k:m strokovnjakom Obravnavala sta aktualni pojav: nenavadno veliko povpraševanje po knjigi In*ervievist in strokovnjak sta razglabljala vzroke povečanega zanimanja za knjigo, k" je tembolj karakteristično ker južne dežele. kakor je Italija, normalno re kažejo tako ve!:kega števila vnetih čitateljev knjig kakor ga razodevajo severne dežele Klima-tičen vpliv ki se razširja na samo mentali-teto ljudi je tu očiten Sodelavec 'ista «11 Popolo d'ltalia« piše: »Da že se č'ta. Še vedno sorazmerno malo. če pomislimo na ogromno razširjenost kniig re^vi-j in listov v drugih deželah sveta Malo vendar več kakor nedavno ;n morda tudi b^e« Vzro k- povečanega zanmanja za knjigo sc del no praktični' sam način živHenia v vojnem času »zapeljuje« človeka k 'etnt, da se po gosteje zateka h kniig: ln * č-tarjem je kakor z jedjo slast prihaja tedaj, ko sme. že začeli uživati Zanimiva je v tem razgovoru tudi ugotovitev da se pod vplivom povečanega zanimanja za knirgo in kliub vojnim razmeram izboljšuje oprema italijanske knjige. »Za- ronikd * Trgi in ulice z imen°m Benita MuSsoli-nija v Nemčiji. Da bi še bolj nazorno po-troili duhovno povezanost med italijanskim in nemškim ljudstvom v sedanji vojni, so sklenili župni vodje v šieziji, da bodo imenovali večje trge in ulice v šieskih mestih po Benitu Mussoliniju. Temu zgledu bodo sledila tudi druga mesta v Nemčiji. * škof v Vicenzi je umrl. Po dolgi bolezni je umrl v Vicenzi škof ' mons. Ferdinando R o d o 1 f i. škofovsko službo je izvrševal v Vicenzi nal 30 let. * Smrt zdrav nika-generala, V Lodiju je umrl 711etni zdravnik-general dr. Pietro O 1 i v a r i. Preživel je več let v koloniji Eritreji, kjer je bil tudi osebni zdravnik guvernerja Martini ja. Ves čas libijske vojne je bil pri operacijski vojaki v Afriki, med svetovno vojno 1915—1918 pa je bal šef zdravniške službe pri diviziji na Adamellu. Po svetovni vojni se je umolinil v zasebno življenje. Njegov brat Emilio Olivari se je posebno izkazal v abesinski vojni pii Ma-kaleju in Adui. Smrt na vzhodnem bojišču. V Rim je prispela iz Rusije vest, da je podlegel ranam, ki jih je dobil v junaški borbi na vzhodnem bojišču, bersaljerski polkovnik Virgimo M e n a r i, šet generalnega štaba neke divizije italijanske vojske na vzhodne mbojišču. Pokojnik se je odlikoval z veliko iniciativnostjo ter je dajal italijanskim vojakom svetel vzgled bojevnika. Menari je izdihnil na dan 1. januarja v nekem poljskem lazaretu. * Sneg na Carsu, dež v Triestu. Začetek tega tedna je prinesel na Carso obilico snega. V torek, 12. januarja je snež lo od 3. zjutraj dalje ter je padlo za 20 cm snega V Triestu pa je ob istem času prav izdatno deževalo Vreme je drugače mirno, letu in tam se pojavi tudi dih burje. * Mraz v Bergamu. V Bergamski pokrajini je v začetku januarja večkrat snežilo in mraz je dosegel za te kraje izredno temperaturo —10° C. * Oprostitev taks za dijake iz Zare. Ministrstvo za narolno vzgojo v Rimu je odobrilo, da visokošolci, živeči v okolišu pro-vincie Zare, ne plačujejo nobenih taks. ne glede na to, kakšnega izvora so in kje so rojeni. S tem je bila izkazana dalmazijS.cim študentom posebna naklonjenost rimske vlade. * Smrt v plamenih. V bližini pokopališča v Pacli je te dni nastal ogenj v neki hiši za kolone. Ko so po požaru pregledali kupček razvalin, so našli med ogorki zoglenelo truplo 921etnega Giuseppa Bruna. Starček je ležal v postelji in se ni mogel rešiti iz plamenov. ♦♦»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t' Miroslav Urbas — 6-15 Ie£s:ik Med splošno znane ljubljanske gospodarstvenike prištevamo g. Miroslava Urbasa, ki praznuje danes 601etnico. Simpat čne popularnosti je ieležen ne samo kot potomec stare, ugledne ljubljanske družine in tudi ne zato, ker je sam zelo iniciativen podjetnik, marveč je še prav posebno na glasu zaradi svojega lepega značaja in oobrega srca. Obrtniki cenijo v njem enega izmed svojih pionirjev. Kot dolgoletni predsednik Zanatske banke je skrbel, da se je naše obrtništvo po svoji lastni organizaciji po_ magalo boljšati svoj položaj. Kot za ve. en sin bele Ljubljene je bil dclga leča član občinskega sveta, kakor tu li raznih organizacij mestnega gospodarstva. Bil je član npmateljstva Mestne hranilnice, kako;- tudi Zbornice za TOI. Kot lastnik daleč po svet" znane tvrdke v Slomškovi ulici, ki izdeluje sloveče pristne kranjske klobase, je seveda v polni meri zaslužil, da se njegove gospodarske in organizacij ke sp sob-no~ti uveljavljajo na mnogih popriščih našega javnega življenja. Njegovi izdelki so bili večkrat odlikovani na mednarodnih razstavah; še več kakor odlikovanje pa je vre J. na splošna sodba odjemalcev, ki jim je že samo ime Urbasove tvrdke poroštvo solidnega blaga. Med najlepšimi zaslugami Miroslava Ur-basj, je gotovo ta, da je bil 15 let predsed-n;k društva Skrb za mladino. Ob vsaki priliki je izdatno podpiral delo v društvu in mnogo metuljev je že šlo iz njegove listnice 'a podporo revni in zapuščeni leči. Pod njegovim vodstvom je društvo p: ed sedanjo vojno prirejalo božičnice, na katerih je bilo v salvo leto obdarovanih po 150 otrok, številne revne družine z večjim številom otiok pa. z živili. Vsako leto je društvo odpravilo do 40 otrok na letovanje. Miroslav Uibas seveda nikoli ni terjal kakršnegakoli priznanja. vemo pa, da si je s svojo dobrosrčnostjo zagotovil mnogo hvaležnosti. In ta zavest naj mu bo ob lepem življenjskem prazniku v pobu lo, da ostane še nadalje sredi našega javnega življenja, čil, zdrav in dobrodušen, kakršnega cenijo štev-lnj njegovi prijatelji. IZ LJUBLJANE u— Novi grobovi. Po težkem trpljenju je zapustila svojce ga. Antonietta Kon|če-va, rojena de Settomini. Na zadnji poti Jo bodo spremili v petek ob 15. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Dotrpel je uslužbenec tvrdke Souvan g. Jože Plut. Pogreb blagega rajnkega bo v petek ob pol 15. iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Preminil je g. Franc Fink, dolgoletni uslužbenec kavarne Evrope. Pogreb bo v petek ob 14. iz kapele sv. Frančiška na pokopališče k sv. Križu. Za vedno je zatisnil oči stroj-n;k kmečke zadruge g. Janez Kavčič. Zapušča brata Vinka in Toneta ter drugo sorodstvo. K večnemu počitku ga bodo spremili v petek ob pol 14. iz kapele sv. Antona na Žalah k sv. Križu. V visoki starosti 93 let je zapustila svojce ga. Antonija Šaplova, po rodu Lavrenčičeva. Na zadnji poti jo bodo spremili v petek ob 16 iz kaoele sv. Marije na Žalah na pokopališče" k sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag sponrn, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Mirko Kogej t- Pred polnočjo 13. januarja 1943 je nenadoma, zadet od srčne kapi, umrl Mirko Kogej, v šji kontrolor glavne carinarnice v Ljubljani. Rdi se je 1. 1900 v Postumii v ugledni rodbini. Pokojnik je matur ral na idrijski realki. — K carini je prišel leta 1920 in potem služil pri carinarnicah v Mariboru, Zagrebu, Bibinju in končno od 1. 1939 v Ljubljani. Kogej je bil znan in priljubljen kot iskren drug, ljudomil javni uradnik :n srčno dober člevek; njegova roka je bila siromaku vedno odprta. Zapušča soprogo, brate in velko število prijateljev, ki ga ne bodo nikoli pozabili. Svojcem tudi mi izrekamo naše tožalje! Naj p:čiva v miru! u— K ncCTt pianista Gorinija. Na pivem klavirskem koncertu letošnje sezone bomo slišali na začetku koncerta dva mojstra staroklasične klavirske 1'terature, in sicer Scarlatija ter Bacha. Scarlat ja vedno pogosteje srečavamo na koncertih vseh velikih pianistov. Njegova dela so sicer preeej eno tavna. vendar zahtevajo od izvajalca prvovrstno interpretacijo. Scarlatijeva de-ia so zelo raznolika, zato j'h pianisti zelo radi stavijo na čelo svoj'h koncertnih sporedov, pa tudi koncertno cbčinstvo jih sprejema z velikim odobravanjem Po Scarla-tiju bo sledil nedosežen mojster Bach v vr redbi slavnega Busolija. Busoli je priredil vel ko orgelskih skladb za klavirsko igro in kot odličen pianist je tudi sam zelo pogostokrat izvajal prirejena Bachova dela. k' zahtevajo cd izvajalca ogromnega tehničnega znanja in umetniškega pojmovanja. Nadalje so na sporedu: Brahms, De-bus.3y, Gorini, Ca ella in Chopin. K ncert bo v ponedeljek 18. t. m. v veliki fiiharmo-nični dvorani. Izvajal ga bo slavni pian!st Gino Gor ni, ki uživa vel'k sloves v vsem glasbenem svetu in ga prištevajo k prvim sodobnim pian'stom. Začetek k-ncerta bo t-N5no ob pol 7. uri. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. u— Dve pedi snega nam je nnsulo v sredo. Snežilo je vzdržno ves dan. Bil je sarn faih pršič. šele prot: večeru je nehalo snežiti. In tako je zdaj priroda pokrita z zadostno snežno caejo. Mraz popušča. Po —8 step. C, ki smo jih zabeležili v sredo zjutraj, se je čez dan dvignila temperatura na"—4.8 stop. C. Včeraj zjutraj je bilo —6 riop. C. vendar je že dopoldne mraz epet znatno popust'1. Barometer jc včeraj nekoliko padel. u— Gospodinje! Opozarjamo vas. da se +ežko gospodinji brez gospodinjskega koledarja. Gospodinjski koledar obsega poleg tabel za vsakdanje knjižbe tudi nove kuhinjske recepte. ki »o primerni za današnji čas. V zalogi je le še nekaj izvodov. Koledar se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šeienburgova ul. 3. u— Podružnica Sadjarskega »n vrtnar-kega dručtva v Šiški je dobila nekaj danskega krompirja. C.ani ga dobe pri predsedniku na Vodnikovi c. 108. u— Po nakaznice za semenski kr?*mp?r iz *}an^ke naj pridejo interesenti od črke C do vključno J dne 16. t. m. na Mestni gospodarski urad, Beethovnova ul. 7-II, soba št. 35, ob 9 dopoldne. Dan. kdaj se bo krompir na te nakaznice delil, bo tvrdka Sever & Komp., Gosposvetska cesta (Arielle Rea) 5. obvestila istotako v dnevnem časopisju z oglasom. u— Nakazovanje petr leja. Ljubljanski mestni preskrbovalni urad prične z nakazovanjem petroleja za mesec januar prihodnji ponedeljek 18. t. m. tako, d3 p.-^dejo v ponedeljek na vrsto upravičenci z začetnicami priimka A do F, v torek 19. t. m. z začetnicam-' G do J, v sredo 20. t. m. z začetn;cami K do O, v četrtek 21. t. m. z začetnicami P do T, v petek 22. t. m. z začetnicami U do 2 in v s.boto 23. t. m. zamudniki. Urad bo nakaznice za petrolej delil upravičencem vsak dan od 8. do 11. ure jn od 15. do 17. ure razen ob sobotah popoldne, ko urad ne posluje. Upravičene5 La mobilitazioue degli Italiani della Tunislm: la distribuzlone degli indumentl milltari Mobilizacija Italijanov v Tunisu: delitev vojaške opreme sluga gre, menim, samim izdajateljem. Italijanski založnik je zmeraj skuša,' vnesti v uresničevanje svojih načrtov nekoliko čuta za poezijo. Ni samo industrijec in trgovec često je tU'dS umetn;k. Z druge strani pa sedanji procvit knjigotrštva daje založniku na razpolago sredstva, kakor lih v prejšnji časih ni mogel upoštevati.« Kaj gre najbolj v kup? — Nedvomno romani, — odgovarja neimenovani strokovnjak — iin sicer romani sentimentalnega značaja. Za to vrsto knjževnosti sc ženske najbolj navdušene. Tudi humors^ so si ustvarili široko občinstvo. — Na vprašanje, kaj zahteva občinstvo v večji meri: cenene knjige ali luksuzne izdaje? je odgovoril založniški strokovnjak neodločeno, češ da se tudi tu razodevajo različni okus in odnos do knjige, pa kajpak tudi sredstva, ki so posamezniku na razpolago Vst-kako je videti, da občinstvo bolj kupuje kr jige, ki so natisnjene lepo in na dobrem papirju. Estetski čut občinstva je postal v zadnjem času občutljivejši Večkrat je videti da ljudje bolj gledajo na opremo kakor pa na cono knjige. Kupujejo se v večtem številu nova dela kakor pa nove izdaje starejših knj"'g. Za italijanske avtorje je zanimanje čedalje večje. Založnik Rizzoli je objavil zbirko petdesetih romanov; med temi jih ie 49 iz peresa italijanskih pisateljev Vzlic temu. da ie edin tuji avtor v Italiji znan in cenjen (Ferenc Herczeg) je vsak 'zmed domač"h pisateljev dosegel večji odjem kakor pa ta tuji pisatelj. — Pisec interviewa opozarja pri tem na funkcijo kritike, ki da preveč hvali vse kar ustvarijo domači pisatelji. »Ce pišemo preveč ugodno o povprečnem avtorju, zmanjšujemo nehote pomen nadpovprečnega pisatelja. Namesto da bi posvečali toliko prostora boju zoper tuje pisatelje, glede katerih vol'a j pravilo, da iih je treba prevajati čc so njih dela nadpovprečno dobra, naj bi se krfka intenzivneje borila za uveljavljenje tistih domačih p:sateljev. ki so tega vredni.« Na vprašanje kaj sc naibolj čita razen rt.epoolovia. je odvrnil neimenovani strokovnjak: »Zgodovinske kniige. Občinstvo s po vprečno kulturo se mnogo z "nima za zgodovino Morda se v želji, da bi spoznalo vcilke pojave in dogodke pretrklosti. skriva nepotrpežljiva želja, uganiti dogodke bodočih dni.« O prodaji klasikov je dejal strokovnjak, da je omejena na manjše število interesentov. »Povprečna kultura naših ljudi se n; še povzpela tako visoko da bi ljubili klasike.« Med knjigami visokokultur-nega pomena kaže uspeh nekaterih razveseljivo zanimanje. Tako se je na primer doslej prodalo že 26 000 izvodov nedavno iz-;šle ga dela patra Giuseppa Ricciotti ia »Vita dr Gcsu Cristo« čeprav stane izvod 100 Lit Ta uspeh ie kar edinstven v dosedanj h založniških skušnjah v Italiji. V sprotnem smemo sklej»ati da se je v zadnjem času tebo4j«ad okus čitajoč^ga občinstva. Danes dosezajo višjo naklado tudi knjige, ki so moralno v {»lavnem neoporečne in umetn:ško pomembne; prednja špe j kulacija s slabim okusom in slabo knjigo se je končala naj se natanko ravnajo po tem razperedu, da ne bo zmede in nepotrebnih potov, vse pa opozarjamo, naj pridejo po nakaznice v sobo št. 1 v I. nadstropju Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10. Iz Novega mesta n— žrtve dela. Pri popravljanju strehe je padel s krova 241etni kočarski sin Janez Debenjak iz Zabukovice in si pri padcu zlomil obe nogi. — V bližini Malega Slatnika se je pri tesanju hlodov usekal 381etni Ferdinand Pavlovec iz Semiča tako nesrečno v levo nogo, da si je nevarno presekal mišice. — Na Topliški postaji se je pri nakladanju hlodov zrušil 331etnemu delavcu Mihaelu Hočevarju težak hlod na nogo in mu jo zmečkal v stopalu. — Pri sekanju drv si je doma odsekal dva prsta na levi roki 671etni upokojenec Jožef Gregorevčič iz Št. Vida pri Stični. Iz Sr^&ije štajerske Novi grobovi. V Mariboru je umrla v visoki starosti 88 let zasebnica ga. Rozalija Zimničeva-Rankova. Pri Treh ribnik h je umrl čevljarjev sin Avgust Zadravec. Na-lalje so umrli v Mariboru 85 letni slikar Miha Siroti«, 51 letni železniški ključav-n čar Vasilij Stojancv'č in 75 letna zasebnica Marija Valherjeva. — V Braslcvčah e umr! po kratkem težkem trpljenju ugledni posestnik Anton Plaskan. Poznala ga je vsa Savinjska dolina. Učakal je 69 let. Zbolel je šele nedavno. Pokopali so ga po njegovi želji čisto tiho v ponedeljek ob 11. <'op ldne na braslovžkem pokopališču. — Na vzhodni front' je padel 21 letni Ferdinand Kuk, vojak v oklopn škem lovskem oddelku. Doma je bil iz Slivnice pri Celju. N.egcv poveljnik je sporočil staršem, da ie b 1 mladenič najboljši strelec v četi. Dne 19. oktobra je bil na kavkaški fronti smrt-n nevarno ranjen in je naslednji dan izdihnil. 0 olepšanju spodnjegtajcrskih vasi piše mariborski dnevnik, da je Heimatbund z^-počel enako giban.,c, kakršno je že več let v vsej Nemčiji. Čeprav je vojna, mora iz vasi zginiti vse, kar kvari njihovo podobo. Vsak kmet, obrtnik in delavec mora pripomoči, da bedo hiše snažne in vrtovi kar urejeni Vaška cesta mora postati vizitka kraja. Izdelani so načrti za razne •-•icmembe po spodnještajersk h krajih. Ko se po zmagi, pravi člankar, vrnejo spodnještajerski vojaki domov, naj najde-o svojo domačo vas posebno ljubko in lepo. Slovesen odpust šolske mladine, ki le- •-1 dok :r>ča ljudsko šolo, bo opravljen 28. marca. Prosvetni minister je odredil, naj e m^clina ljudskih šol odpusti po opravljen šo'skj dolžnosti v soboto, dne 27. marca. Isti dan zapustijo srednje in višje šole vsi dijaki, ki po veliki noči stopijo v p0w ':Vc. katerega so si izbrali. Za mrtva bosta oglaSena Franc Deržič iz Kopel pri Brežicah, ki je februarja 1915 je padel v Karpatih, in Franc Gorjaac iz Vcilitine pri Ponikvi, ki je februarja 1915 baje umrl v srbskem ujetništvu. Uveden ;s zadevni uradni postopek. Ponesrečenci. V mariborsko bolniSnico je bil pripeljan 58 letni Ernest Seifzcr, ki si je v nekem marib rskem podjetju ne-•amo poškodoval nogo. 42 letni Simon Mom iz Frama se je ponesrečil na avtomobilski vožnji. 40 letni gostiln čar Anton "Jrubelnik iz Lehna si je pri padcu zlomil "evo nogo, 53 letna Kristina štrafela iz ma--ib^ke okolice pa si jc pri padcu zlomila levico. 1 r/n Ški večeri. V četrtek je v dvorani višje šole v Mariboru čital dr. Fritz Endres 'zbrana dela bavarskega pesnika Ludvika Thome. V Celju pa bo 19. t. m. čitala pes-n ca Margareta Weinhandlova, ki se je rodila 1880 v Celju kot hčerka državnega pravdnilca dr. Edvarda Glantschnigga ter je prva otroška leta preživela v mcstecu rb Savinji. V knjigi, ki jo je lani izdala, le opisala svojo otroško dobo na Spodnjem štajerskem. Njej na čast priredijo Celjani slavnostn' večer v dvorani stare grofije. štajerski prehranjevalni urad. V prilagoditvi na pokrajinsko obmečje obeh kmetijskih zvez za štajersko in Koroško je nemški minister za prehrano in kmetij- raznust 1 deželni prehranjevalni urad »Sli d mark«. Njegova naslednika sta deželna prehranievalna urada za štajersko in za Koroško. Prvi ima svoj sedež v Gradcu, Hruei v Ce'ovcu. P slovati sta začela 11. t. m. Za vodjo štajerskega deželnega liran evalnega urada je postavljen štajerski deželni kmetski vodja Hainzl. Z Gorenjskega Stoletnica koi-oftkega kmetijskega glasila. Pred dnevi je »Jutro« omenilo 125 let-n«co štajerskega kmetijskega tednka. Tudi konško kmetijsko glasilo praznuje lep jubilej. Letos mineva sto let, odkar je aačel izhajati tednik koroških kmetovalcev. Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: 32 letn' desetnik Bela Papp, 23 letn' podčastnik Franc Neuhauser top-ničarski podčastnik Gustav Gerl, 22 letni desetnik Franc Brugger. vojak Haas Ster-tin. desetnik Ferdinand Primik, 20 letni tc pni čar Walter Lettmayer, 22 letni desetnik Leon Ulbing in naddesetnik Valentin Muth. Nadalje je padel na vzhodni fronti štabni narednik pri vojnem orožništvu Ernest Schonnefeld, ki je bil v marnem Basu zelo delaven pri organizaciji SS in je bil odlikovan s celo vrsto kolajn. Te dni je za njim umrla v Celovcu na porodu njegova žena Elfrida, ki so jo pokopali z njeno hčerkico Kristo. Velika zbirka za zimsko pomoč bo na Koroškem in na Gorenjskem to foboto in nedeljo. Pripravljajo razi čne prireditve. Največja prireditev bo sledila v Celovcu in sicer v soboto zvečer v veliki dvorani KdF. Igrala bo vojaška godba in sodelovali bodo solisti gledal;šča kakor tudi baletni zbor. Geslo bo: »Vsi se smejte z nami!« Poskrbljeno bo za dobro pijačo in za prigriz!ke. V:dstvo šolskega oddelka pri deželni vladi v Celovcu je spet prevzel vladni ravnatelj dr. Franz Ratzer, ki se je vrnil iz Krakova, kjer je po min'strski odredbi opravil neko večjo nalogo, župni vodja mu je ob sprejemu dal potrebna navodila za ljudsko prosveto na Koroškem in na Gorenjskem. Iz Hrvatske Velih uspeh razstave fašistične knjige v Zagrebu. V Zagrebu so te dni zaključili razstavo fašistične knjige, ki jo je organizirala posebna delegacija fašistične stranke. Razstava je imela ogromno obiskovalcev, rd katerih so mnogi naročili številne kn*'ge. Razstavo so seveda obiskali tudi: Poglavnik, člani hrvatske vlade in diplomatski zbor. Nov konzularni dogovor. Hrvatsko-nem-ška strokovna komisija, ki je pretekli teden imela pogajanja za nov hrvatsko-nem-ški konzularni dogovor, je svoje delo končala. Osnutek pogodbe je b'l predložen obema vladama. Ko bo odobren, se bo komisija sestala v Berlinu, kjer bo pogodba podpisana. Nemški znanstvenik v Zagrebu. V torek je predaval o pomenu proročišča v Delfih profesor univerze v Lipskem dr. Hellmuth Berve. Predavanje je bilo dobro obiskano in nadvse zanimivo. Nova študija o poreklu Hrvatov. Med zgodovinarji, ki trdijo, da Hrvati niso Slovani, ampak gotskega pokolenja, je zlasti prizadeven prof. Kerubin šegvič. že leta 1935. je s svojo študijo o tem predmetu v literarnem svetu vzbudil zanimanje. Zdaj v italijanščini v knjigi z naslovom »Hrvatje in njihova misija v 13. stoletjih zgodovine »znova dokazuje svojo trditev. Profesor šegvič v utemeljitev svoje trditve navaja Konstantina Porfirogeneta, delo splitskega kronista arhidijakona Tomaža« Historia Salonitana«, Luciosovo kroniko »De Regno Sclavorum« in Dandolovo »Kroniko«. Obnova zagrebške stolnice. Ze delj časa obnavljajo zagrebško stolnico. Cerkev je bila zgrajena leta 1099, restavrirana pa po potresu leta 1880. Ker jo je zob časa precej prizadel, je bilo sklenjeno, da jo popolnoma obnove. Stroški bodo ogromni. Samo za popravilo obeh zvonikov je predvideno 15 milijonov kun. Vlada je v ta namen odobrila 2 mirjona kun, zagrebška mestna občina 50.000 kun, večje in manjše vsote pa poklanjajo tudi zasebniki. GLEDALIŠČE DRAMA =otek, 15. jan., ob 17.30: Poročno darilo. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota, 16. januarja ob 17.30.: Primer Dr. Hirna. Red A. G. Forzano: »Poročno darilo«. Komedija v treh dejanjih. Osebe: Lucija-Simč'če-va, Karlo-Jan, Ersilija-Nablocka, Anniba-le-Plut, oficijal-Brezigar, Castelli-Košič, župnik-Bratina, Irišna-Rakarjeva, zdrav-nik-Peček, letov:ščarka-J. Boltarjeva, va-Ščan-Vertin, delavec-Raztresen. Režiser: prof. O. Sest, scenograf: inž. arh. E. Franz. * O P E B A Petek. 15 jan., ob 15.: Slepa miš. Opereta. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdoL Sobota, 16. jan., ob 17.: Beg iz seraja. Premiera. Red Premierski. Premiera Mozartove opere »Beg iz seraja«. Libreto: Gottlob Stephanie, prevod: Niko Stritof. Dejanje se godi v orientalskem okolju, v seraju Selima-paše, ob morju, kjer živijo pod nadzorstvom evnuha Osmina njegovi jetniki: lepa Konstan-ca, njena spletična Blonda in sluga Pedrillo. S pomočjo Konstancinega ljubimca Belmonta, španskega plemiča, pripravijo beg, ki pa se ponesreči, a velikodušnost paše jim da končno svobodo. Peli bodo: Selima-Anžlovar, Konstanco-Ivančičeva, Blondo-Polajnarjeva, Pedrilla-Banovec in Osmina-Betetto. Dirigent: A. Neffat, režija: C. Debevec. O. J. Dobeic: »Slepa miš«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: Marička Majaron-čkova-Mlejnikova, Spelca-Poličeva, Moli-Barbičeva, županja-Škeletova, Matiček Mlinar-M. Sancin, Miha Korenina-Zupan, mister Lister-Anžlovar, Trenorep-Piane-cld, Robert-Marenk, župan-Sekula, Strni-ša-Jelnikar. Macafur-Rus. Dirigent: E. Si-moniti, režiser in koreograf: inž. P. Golo-vin. Otroci, ki sodelujejo pri mladinski opereti »Angel s avtom«, imajo v soboto ob 14. uri ponavljalno vajo. SPOR T KčI-3 p stara 80 let Nekaj podatkov in misii ob častitljivem jubileju najcenejšega prometnega sredstva »Avtu inaiega človeka« slavi lutos svojo 80ictn:co. Drais je bilo nne onemu možu. ki je leta 1818 sestavil nako leseno rogovi.io in jo dal tudi patentirati, s katero je vzbujal smeh in veio je po ulicah nemkega mesta Karis-ruhe. Ta prvi predhodnik d.inaMijegia modernega kolesa je b.i s-ia nereden 'n seveda ni imel n ti rcčic za poganjanje niti pre-nrca, cpreml, en pa ie že b;J z vodiiiom m sedežem. Čudak, ki se je prevažal s to čudovito napravo, je imel z ostrogami opremljene čevlje in se je z njim- poganjal pc cesti, približno tako, kakor vadimo danes poganjati otroke svoja dvokolesna lesena vozila, na katerih pa ni mogoče sedeti. Gospod Dra:s si je za take svečane prilike pooadiil na glavo črn c l ndeT >n take sam še pripomogel, da so njegovo sinko objavljali v najrazličnejših karikaturah In nazadnje zaslužil še to da so po njem imenovali č sto drugo vozilo, kakor ga ie izumil v resnici! Šele v dobi stroja je nastopia za zgodovinsko leseno kolo ;z rok neumi«rnega Dra'-sa doba preporoda m izboljšan ia Mimj znanega visokega ko'esa v leov.nski izdelavi kakršnega se gotovo še sp* tniniajo — bodisi iz prakse ali samo z dntvne slike na ulici — naši stare .is- čitatelii. st je naglo začelo razvijati tudi takt mtnovano nizko kolo. ki je »zagledale luč svtta« leta 1862 m ohranile svojo prvotno obliko ka kr.-no mu je dal Drais. pisv za prav do d na nj;h dni. Poleg gonil, prestave n krogličnih ieiajev je v teku 25 let d->b io še zračn ee (1. 1888), in p^tem se je začelo z neverjetno nagi co šariti po vsei svetu Zelo udomačeno je postale iiovo prevodno sredstvo predvsem v Nemčri. kjer so ga z čeii okoli lesa 1890 '/delovat* v sto tisočih. Vožnja s kolesom 'e b"ia v prv b početkih precej nevarna st^ar: deloma zato, ker so bil vozači premalo previdni ;-a izvcibani, ie bolj pa zato. Ker se pešci nikakor n:so mogli pnučiti tega nenavadnega voziila na cestah. Po vsem gornjem se i c lik o trdi da je obhajalo ko.o v svoji tehnični obliki ki mu je csta.la ohranjena do zadniega pred kr..tk:m čaatillj.vi jubmej SOletnict Gospodarski pomen tega najcenejšega prevoznega sredstva je ntpretenljiv. Pogiejmo samo nekatere števMkel V Nemčiji so zadnje leto pred voj no naš.eii nit man kajior 17 mili-jonov koles, kar pomeni, da ie b'l vsak četrti Ncmec kolesar in ie vsak tretji Nemec uporabljal svojega jeklenega konjička zato. da se je vozil v službo m spet vračal na svcij dom. Skupno število teh vozačev po potrebi je daleč presegalo število tistih, ki so j;h v isCi namen prevažaie železn ce tramvaji ali avtobusi, tako da so našo belo Ljubi:ano m njeno bližnjo okolico — kolikor je b.ila ta primerjava dopustna — nekateri kratko in malo pr meriaih z najbolj gostimi kolesarskimi kraji v Nemčiji ali na Holandskem.) Kakor so imeli Nemir smtnceti in zadre- Sc. preden so kolesu dali edino oravi.no me — .sprva je bila t z 71 zlatih lorberjevih Listov sesteječo zlato krono. Najdba izvira iz prvega ali urugega stoletja pred našim štetjem. Halifaxov sin anjen na afriškem bojišču. švicarski listi poročajo, da je bil na afriškem bojišču hudo ranjen mla„ši s.n lorda Haiifaxa, poročnik R'chard Fre.erick Wood. Bil je ranjen pri nekem letalskem napadu ter so mu morali odrezJti ooe noga. Lord Halifax je že izgubil v Egiptu enega sina, in sicer v oktobru 1942. Električna kurjava na progi Milano— Iti m. Italijanski listi poročajo, da bodo potniki, ki se vozijo iz Milana v Rim in nazaj deležni posebne ugo lnosti električne ku. ja-ve. Vagoni nočnih vlakov b 'o kurjeni z elektriko, s čimer bo prihranjena, zna.na množina premoga. Električno ogrevanje potniških voz bo urejeno po možnosti trdi na drugih progah Nagrada za dobrotljivost. Za božične praznike je bila v Milanu razdeljena »Nagrada za dobrotljivost«, katero je u_tanovil milanski velein„ustnjec Aio..ta. Odbor za podelitev nagrade je obravnaval 4C0 primerov dobrotljivosti, v katerih je prišla do izraza ljubezen do bližnjega. Nagrada dobrotljivosti se podeljuje od leta 1934. dalje in je bilo doslej z njo nagrajenih 54 oseb. Stoletnica ima 23 vnukov. V Rovigu je obhajala 101 rojstni dan Erminiia A. s t o -r i, ki je tako krepkega zdravja, la se ob iepem vremenu redno sprehaja ob reki Po. Starka ima izreden tek, popije dnevno 2 č^iši vina ali š.lce maršale. Njen ponos je 23 vnukov, ki se zbirajo okoli nje ter ji krajšajo stare dni. Starorimske stavbe v Bergamu. V Ber-gamu so odkrili na 370 metrov visokem griču oetanke starorimskega foruma Na tem kraju je svoj čas stala cerkev Razprava proti ponarejevalcem zlatnikov. Pred kazenskim sodiščem v Triestu se rr^rajo zagovarjati A.fredo Mian . Giovan-n, Zanier in Dicciotti Bataslia zaradi ponarejanja napojeondorov Trojico je policija prijela v septembru 1941. Razpravo vodi comm Pol^a Orcsuosi. Sprehod po strehi. Te dni je prišel Al-do Scalj na obisk k svoji nečakinji Edi Checherini. stanujoči v Triestu. Via Solita-rio. Ko je dospel v 5. nadstropje, je vzrl na strehi mladeniča, ki se je zelo drzno obnašal Na vprašanje, kaj de'a na st-ehl. Nenavadno rojstvo dvojčkov. V Bre-slavi je neka ženska porodila dvojčke, od katerih je prišel prvi na svet 31. decembra 1942, drugi pa 1. januarja 1943. Med obema porodoma je bilo samo 20 min-it razlike. Listi navajajo ta primer s pripombo, da bosta brata, čeprav sta bila rojena od iste matere v kratkem presledku, služila vojaški rok v dveh različnih letnikih. je fant odgovori], da čaka svojega prijatelja. Scali je tedaj videl, da ima opraviti najbrže z dvema tatovoma ter je obvestil policijo, ki je prijela sprehajalca po strehi in njegovega »prijatelja«. Obenem so varnostni organi ugotovili, da sta sprehajalec na strehi in njegov tovariš vlomila v neko stanovanje, kjer pa nista našla drugega kakor dve srajci. Oba tatova sta že svoj čas sedela za zamrežen mi okni v NizzL Devet smrtnih žrtev nesreče na Donavi. V donavski delti se je pred dnevi zgodila huda nesreča. Devet mladih ljudi je pri Ismaili v čolnu hotelo prečkati reko. Visoki valovi pa so čoln prevrnili in vseh devet plavanja neveščih ljudi je utonilo v valov h. Njihovih trupel še niso našli. Ce zaspii v kinematografu. Osemletni deček Giampiero Giachetti je v Firenzi zaspal v kinematografu »Italia«. Ostal je v kinu do konca predstave in Se delj, dokler se ni zdramil ob pol 2. zjutraj. Seveda se jc prestrašil, ko je videl, da je tako neskončno sam med praznimi sedeži Začel je vpiti na pomoč in dirjati po dvorani sem ln tja, dokler ni odkril izhoda. Tam mu je pomagal na prosto gasilec, ki je imel dežurno službo. Ta ga je povedel na prosto, da je lahko odSel domov, kjer so ga sprejeli prestrašeni roditelji. 1 Nestanovitno srce je naslov četrti »Dobri knjigi«, Ki izide čez □ekaj dni. Ugledni pisatelj zgodovinskih in potopisnih reportaž Arnaldo FracearoL nam v njej na lahkoten, napet In duhovit način pripoveduje romantično usodo Vin-cenza Bellinija, mojstra opere, »angelskega učenca«, čigar globoko občutena glasba je osrečila toliko src vseh narodov in časov — le nestanovitno srce njenega tvorca je ostalo tudi ob njej neutešeno. Zanimivo historično okolje Italije in tepli ritem južnjaškega življenja spremljata pestro podobo, v kateri se razpleta ?renkosladka zgodba tega izjemnega človeka: London in Pariz sta prizorišč njegove tragike. Razen tega nudi knjiga poljuden oris rarvoja opere v desetletjih, ko so kraljeval: evropskemu okusu Rossini. Donizetti in Bellini. Naročite se na »DOBRO KNJIGO«! /Hali oglasi Kdor itt« «iu*bo piafi* «11 Slfro L a.- Najmanjto Izn« L —jO m Ort In pro* taKso —.60 ea d&ianje naslovu ^. ., , w J« L — Za ženltve m dopisovanja Je plačati m *"a*n 6weao L l.—. a vw druge oglase L —.60 za besedo, za dr* m prov takso L — jBO m d*)an}» omIo«« alt »Ifro L 3.— Naj man J *1 imm ea t* oglase le L io_ Službo dobi Služkinjo z dobrimi priporočili iJče italpanska družina. Predstaviti se pri Sarti, Vi« Verdi J/IV, od M do 16. 628-1 Dekle. ki ima vesehe pomagati tudi v gostilni, Jprfmt.no t.ikot. Naslov * ogl. odd. »Jutra«. 658-1 Gospod, pomočnica, va>rna meifanslce kuhe in gospodtnistva. dobi dobro in stalno sluibo P1a£a 100 lir. Javiti se dopoldne- Igri-Jka ulica 2/1, desno. 663-1 Gradben, delovodjo s primerno prakso v indu-striiskih stavbah, prvovrstnega, iSie veliko industrii-sko podoz:ib'jen dne U. t. m. ;večer na tovornem fe> dvoru, piosi se najl te-i, da e > vrn» ivn c; roti vsoki odlkodnni. t,ro~:'fta. Ljubljana. "!'e:we:sovj 35a 62^ 31 >»«»»Mtt«t»H Da ne ostaneš brez knjig kakor lani. takoj se v Vodnikovo družbo včlani! Umrl je naS dolgoletni ln zvesti uslužbenec, gospod FINK FRANC dne 13. t. m., previden s tolažili sv. vere. Pogreb bo v petek, dne 15. januarja 1943 ob 2. url popoldne z Zal — kapele sv. Frančiška — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. januarja 1943. TONEJC ANTON lastnik kavarne »Evropa« i i Pisarniško opremo, hrastovo, masivno. M komadov, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 661-6 Škornje, dva para. Jt. «1 ene zx zelo drobno nopo, ugodno prodam. Vit Cmanuela št. 48, pritličie desno. 686-6 Peči, sanke, drsalke ter dele kurilnih naprav ugodno proda »Metain«, Cesta Arielle Rea 16 (»Pri levu«), 682-6 Pohištvo Prodamo vnoke in Jublat omare kn-hini'ke kredence, razne mire. itokrle. otrnJke. zložiit-ve in navadne postehe. i t-ne vložke, žimnat modroc. predsobno in vrtno garnituro, stareiie pisalne mize. tridelno psiho, gramofon, posamezne ploSče. gaSper-ček. drsaike m drueo V tr eovini »Ogled« Mestni trg Jt. 3. vhod skozi vežo. 437.12 Krasen lokal na nailepJi točki v bližini I pošte, zelo ugodna legi ta rrunufakturno trgovino, ima po ugodni ceni oddati Ru dolf Z ore. Liublfana, Glc daliika ulica 12. 666 29 t V 93. letu svojega življenja nas jc zapustila naSa dobra mama in stara mama, gospa ANTONIJA ŠAPLA roj. LAVRENCIČ Pogreb bo v petek, dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Marije — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. januarja 1943. Globoko žalujoči: TONE in RIKO — sinova dr. LELIJA ln dr. BOGDAN NOVAK LIBUSKA in TANJA 6APLA, vnuki Močne deške čevlje št. 28—30. dobro ohranjene. kun-m. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 665-7 V i*:-..«, ^--.V--. r?-:. - Ugodna naložba kapitala je priložnostni nakup parcel v naj bi žn Ji per ferji Ljubljane blizu cestne železn ce. v iz men 240 do 760 kv m Vsa poiasn-l« daje Pri starec Franjo. real d-sama. Ljubi iana. Cest« Ariele St. 3. 19 20 Kupim parcelo v centru mesu pa tudi več parcel v neposredni bližini ! mesta. Ponudbe na oel. | odd. »Jutra« pod: »Kupim i takoi«. 669-20 • Kupim hišo-vilo v Liubliam. Ponudbe m | opl. oddelek »Jutra« pod: , »Tudi do Lit 1,000.000«. 1 670-20 j Kupim hišo r gostilniškim ali ntemu sličn m lokalom Ponudbe i na oel. odd. »Jutra« pod : »Gostilničara. 672-20 Kupim trgovsko ali stanovamsko hiJo v strogem centru Ponudbe na orI. odd »Jutr?« pod - »Center mesta«. 671-20 Izgubljeno Osebna izkaznica. glaseča se na ime Bcnča \"ton Liubliar.a. Hrr.nil-niška 6, se ie izgubila Nai ditt-li se lepo prosi, da io odda na naslov - Ivanka Penko. Blei»'cisova (Tvrše-va) 69 — proti visoki nagradi. 662-28 Moško rokavico, sivo, Jtrihano. desno, sem izgubil. Naiditeli se lepo naproša, da io izroči v ogl. odd. »Jutra«. 660-28 Usnjena rokavica se ie izgubila od Untona do magistrata. N.vditeli se naproša, da io odda proti nagradi v ogl. odd. »lutra«. 659-28 Prosim gospoda. ki je pobral zavitek na Po- | Iianski cesti, z oblačilnimi i kartami, da tih prinese na Domobransko cesto 2? Videl ga ie delavec in ie dobro poznan. 68R-28 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Avto postaia, Brezdomki. Čez dan odsotna, Domačin, Dobra moč. Dva prvovrstna stroia, Gospodična 99. Gospoti.nia 1942, Glasni te ta. Gotovina razpoložljiva, Gospodinja. Helena. Hanau. Hišnik, Januar, Imovit, Januar, Januar 43, Kupu em, 22 letna iz Šiške, lepa lega. Lep dom. Lepi preproga, Ljubhana 40, Lir 2000, L ubliana 43. M :te-riatika. M;"ca. Miren dom. Moč 1943. Marliiva. Nagrada. Novo iivl enie. Nujno, Orodie. Odkritosrčen prnateli. Opisna gtometri-la. Ob cesti. Ob delavnikih. 2 ostbi. Potrebno 120 tisoč Prilika. Rabim go-spodinio. Res poceni, R&-dio. Stružnica, Stolček, Stalno mesto. Stron, Svetla, Srečno 1913 Siguren us^eh, Takoi piačuiem. Takoj 2720. Truno p'etenie. Tih» sreča Takošen prevzem 14.000 lir. Uprave. Ugodno, Vhod s stopnic. Vse» strancko poštrna. Vsaka stroka Veselje do dela. Vzamem takoi. Vir dobička. ZanesHv 1. Zines!'i"iO pridna, Ze'o potrebna. Zakon 353 777. m- masam Previden s svetimi zakramenti je včeraj, dne 13. januarja 1943, mirno v Gospodu zaspal naš brat. svak in stric, gospod Janez Kavčič strojnik kmečke zadruge Pogreb bo v petek dne 15. t. m. ob Vt, 4 uri popoldne z Zal — kapele sv. Antona — k Sv Križu. Ljubljana, Sa!t-Laeke-City, Utah, dne 14. januarja 1943. Žalujoča brata VINKO in TONE in ostalo sorodstvo t Umrl nam je naS ljubljeni soprog, brat, zet in stric, gospod MIRKO K višji carinski kontrolor Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 16. t. m. ob 4. uri popoldne z 2al -— kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. januarja 1943. Globoko žalujoči: MATILDA, soproga — SESTRA, BRATJE in ostali sorodniki i P. G. \VodehoutHtt 72 DIETNI SAN BnninrlsWt>n romali »Oh, gospod Braddock, recite mi, da ni res... recite mi. da ni res!« »Tak kako naj rečem, ko nič ne vem!« »Rekli ste, da je nemara mrtev ...« »Tak kdo?« »Hash ...« Willoughby je izvlekel svileno rutico in si nekajkrat zaporedoma obrisal čelo. »Nu, dajte, glejte,« je rekel s slabotnim glasom. »Ali mi ne bi rajši z nekaj besedami povedali vso istorijo od kraja?« Z zanimanjem je poslušal Klaro, ko mu je pripovedovala dogodke tistega dne. »Clarence in Hash sta po tem takem ena oseba?« je vnrašal nazadnje. »Tako je.« »Torej je Hash isto kakor Clarence?« »Da. Vsi ga kličejo Hasha.« »Aha.« se je oddahnil gospod Braddock, »v tem je bil ves nesporazum. Spotikal sem se obenj kakor ob kamen. A zdaj, ko je stvar pojasnjena, si jo lahko mirno ogledava. Da vidiva, ali sem prav za-popadel bistvo vprašan ja r v lfctu ste torej >Mtali tisti nasvet... Jeli ste ga .preskušati'... Ali je tako?« »Do pičice. H^sh pa. namesto da bi bil vzrojil, se je povsem ohladil in razdrl zaroko.« | »Vidim. Nu, vraga, stvar je dokaj preprosta. Tu ! ni treba drugega, kakor da stopi nekdo, ki zna obračati jezik, do Hasha in mu pojasni kako in kaj. Ali hočete, da grem pri tej priči k njemu?« Klarin obraz, po katerem so še curkoma drle solze, je ve3 zasijal od notranje zarje. »Moj Bog, če bi bili tako dobri!« je vzkliknila. »I seveda bom ... Še to minuto skočim tja, ako nimate druge želje.« »Bog vam poplačaj!« je vzkliknilo dekle. »Ne veste, kako žal mi je, gospod Braddock, da sem vam vrgla tisto čebulo v glavo.« »Oba sva bila kriva.« je velikodušno odvrnil mladi človek. »Zdaj pa nikar več ne jokajte. Nos si popudrajte, kakor delajo pridna dekleta, pa bo vse v redu. Jaz stopim ta čas do fanta in uredim vso reč, kakor bi trenil.« Bratovsko je pobožal Klaro po predivastih laseh ter izginil skozi zadnja vrata. • • • Nekaj minut po tem 3ta gospod in gospa MoI!oy sredi vročičnega brskanja po salonu vile »Mon Re-pos« mahoma začula brnenje hišnega zvonca in se prepadeno spogledala. »Pri zadnjih vratih zvoni.« je rekla Dolly. »Saj sem rekel, da bo nekaj takega,« je s turobnim glasom odvrnil Soapy. »Kaj nama je zdaj storiti''« Gospa Molloy ni bila izmed tistih žensk, ki se dolgo bore z osuplostjo. »Treba ie iti dol in odpreti, evo.« je mirno odgovorila. »Najbrže je kak dostavljale s štruco kruha ali čim podobnim. Imel te bo za hišnega slugo.« I »In če bi ne bil dostavljalec,« je trpko menil gospod Molloy, »ali naj ga česnem s sekiro po glavi? Zamisli se malce v moj položaj in reci, kako naj poznam vse preklete prebivalce te nesrečne četrti.« »Cukrček, nikar se ne vznemirjaj zaradi tega,« je hrabro dejala Dolly. »Tvoj .cukrček bo kmalu pohrustan, kakor kaže,« je z mrkim glasom zagodrnjal gospod Molloy. Sel je in odklenil vrata, pripravljen na to, da bo zagledal pred seboj pekovskega vajenca z jerbasom pod pazduho. Lahko si mislimo, kako so mu vzdrh-tfch nežni živci, ko je ustavil oči na zastopraku tako imenovanih boljših slojev v brezhibni siri obleki i Z odprtimi usti je bolščal v Willoughbyja Braa docka. »Halo,« je rekel prišlec. »Halo,« je z negotovim glasom odgovoril Soapy. »Ste vi Hash?« je vprašal Klarin poslanec. »Kako pravite?« je vprašal Soapy. »Ste Clarence ali niste?« V srečnejših okoliščinah bi bil Soapy Molloy ogorčeno zavrnil to obdolžitev, ta mab pa se mu je zdelo politično, biti kdor koli razen samega a^be. »Da, bratec,« je odgovoril brez obotavljanja. Gospodu Braddocku ni bil njegov ljubeznivi naziv prav nič po duši, vendar te«»a ni odkrito noveda? Soapy nikakor ni mislil tako. Besede nepričakovanega prišleca so mu bile docela nerazumljive Glasno je zakašljal. da bi prikril zamolklo mom-Ijanje, ki je prihajalo nedvomno iz zamaSenih ust zvezanega in na hodniku v kot položenega Hasha. »To me zelo veseli,« je dejal, da bi nekaj rekeL »Reči hočem, zastran dekleta,« je pojasnil dobri Braddock. »Zastran Klare, veste? Pravkar sem bil pri nji v kuhinji in sem jo našel vso obupano in objokano, ker misli, da je ne marate več.« »To mi je res žal,« je previdno dejal Soapy. »Menda je čitala v nekem listu nasvete,« je prišlec nadaljeval, »ki jih piše kaj vem kakšen bedak; tam je bilo rečeno, da je treba zaročenca .preskusiti' »n v ta namen začeti ljubimkati s kakim drugim fantom. Komaj pa je jela razvijati svoj bojni načrt, ste vi razdrli zaroko. Zato, veste, sem pritekel naravnost k vam. z novico, da vas še vedno goreče ljubi in da je bil pramen las, ki ga je poslala onemu drugemu, le zvijača.« »Aa?« je dejal Soapy, ki se mu je polagoma svi-talo, kako in kaj. »In tako je zdaj vse v redu. jelite?« »Vse v redu. kolikor je na meni.« je odvrnil Soa-py, zadovoljen, ker je bil tako poceni zvedel vse ozadje stvari. »Torej je zadevica poravnana?« je vztrajal gospod Braddock. »Pravo besedo sle izrekli, bratec « Gospod Braddock je pomolčal. To. da ni videl pri Klarinem zaročencu nikake ganjenosti in živahnosti. ga je malce presenečalo »Čaka vas, da vam razloži vse to iz oči v oči, razumete? .. Da jo ohiamete m pritisnete na srce in tako dalje.« je vabljivo nadaljeval. S takšnimi zapletljaji pa Soapy ni računal. Urejuje: Davorin Kavi jen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja: Fran Jeran — Za inaeratm del Je odgovoren; Ljubomu Volčič — Vsi v Ljubljani