Poštnina piacana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V SObOtO, dne 5. novembra 1927 St. 251. Posamezna številka 2 Dll Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS meseCno 20 Dtn polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo meseCno 33 Din celolemo v Juoo-»lnvljl SO Din, za Inozemstvo 100 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t stolp, petlt-vrsla mali oglasi po 150 In 2D,veC|l oglasi nad 45 mm viSIne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v urednlikem delu vrstica po 10 Din □ Pri večjem a nai očllu popust Izide ob i ztutrej razen poi 'l|Ka In dnevo po : . 7.nlku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. OffH Rokopisi se ne vrata/o, netranklrana pisma se ne sprejemalo * Uredništva telefon St. 2030. upravnlSlva St. 232» Potrditev zgodovinskega prijateljstva. V memoirih bivšega cesarja Viljema se o njegovem potovanju v Tanger leta 1905. iu pristanku z ladjo »Panther« pred Agadirjem bere nekako tako: »Šel sem z vednostjo svojega kanclerja; jaz in moja vlada nisva imela nikakega namena ne demonstrirati, še manj pa okupirati.« Paralelno so v tej dobi političnih zvez razburjali evropsko ozračje obiski visokih diplomatov, članov vladarskih hiš in vojnih ministrov po evropskih prestolicah. Tudi tu brez tendenc. Obisk se je označil kot akt vljudnosti, za katerim ni bilo skrito ničesar političnega. Vendar pa nam politična in diplomatična zgodovina karakterizira vso to dobo naravnost kot mrzlično sklepanje nad vse usodnih političnih zvez. Po odstranitvi rusko-franooskih nesporazumljenj sta se pobotali še v dogovoru leta 1907. Anglija in Rusija, in končno dejstvo sta bila dva tabora v Evropi, ki sta se pomerila v svetovni vojni. Predigra je bila ravno afriško-sredozemska obal ali kratko: Maroko, sredozemsko morje. Nočemo trditi, da je primera s sedanjim časom do plčice posrečena. Podobnosti je vendar precej. Admiral italijanske mornarice demonstrira pred Tangerjem. Neposredno pred tem sestanek Chamberlaina in Mussolinija, nato Chamberlaina in španskega diktatorja Primo de Rivere. Vse se označuje kot akt vljudnosti, povsod se zanika kakršnakoli politična tendenca. Da se politika še bolj zabriše, pride v Italijo španski kralj; piše se, da radi poroke. V neapeljskem pristanišču mu done salve topov v pozdrav, prezentirajo mu častno stotnijo vojakov, zbrana množica ga s takim entuzijazmom pozdravlja, da se mora ponovno pojaviti na balkonu svojega stanovanje. Paralelno pa tudi uradi izdado kako konkretnejšo stfan. Tisk piše o italijanskošpanskem prijateljstvu, o Italiji v sredozemskem morju, o sredozemskem bloku pod angleškim protek-toratom, o obnovi pogajanj za posestno stanje ob afriški obali, a tudi o francosko-jugoslo-van=dri pogodbi, pripravljeni že v Ženeva, ki oaj se podpiše baš v teh dneh. Pravimo, da razmere niso popolnoma iste kot pred vojno. Dveh takratnih blokov danes še ni nikjer. Med dva glavna tekmeca Anglijo in Rusijo je vrinjena samostojna, a odločilna francoska politika. Poleg Chamberlaina in Čičerina se oglaša Briand. Ravno ta značilnost političnega časa otežkočuje točnejšo politično opredelitev. Vendar ni zanikati, da se dela na formacijah bloka vsaj v okviru danih možnosti, kakor tudi, da je pri tem naša država bistveno tan-girana. Obisk Chamberlaina pri Riveri smo spravljali v zvezo s sredozemskim blokom Grčije, Italije, Španije in Portugalske pod vodstvom Anglije. Že tedaj je Primo de Ri-vera dal nek intervju, katerega je sicer pozneje demantiral. A vendar v prvotni izdaji potrdil, da je bila baza pogajanj oblast nad obaljo v sredozemskem morju. Kakor moramo Iz razvoja dosedanjih dogodkov sklepati, naše takratno mnenje dozoreva v dejstvo. Najmočnejšo oporo nam daje pač francosko-jugo-slovanska protiakcija, sestanek Brianda in Marinkoviča v Ženevi s pripravljenim osnutkom prijateljske pogodbe med obema državama. Zakaj se še tedaj ni podpisala, je morda vzrok tudi v tem, ker tudi sredozemski blok še ni bil perfekten in bi jo njeni nasprotniki interpretirali kot očitno demonstracijo proti Italiji. Danes moremo ugotoviti, da se bo res podpisala in najnovejša poročila pravijo, da odpotuje dr. Marinkovič v najkrajšem času v Pariz, kjer bo beseda postala realnost. Kar se tiče sredozemskega stanja, je za diplomatski in mednarodni svet dejstvo: da se je Italija v protokolih leta 1900. in 1912. odrekla vsakim aspiracijam na Maroko in logično htdi na Tanger. Kar se pa tiče novo očrtanih zvez, je za nas in Francijo tudi dejstvo, da so interesi proti italijanski ^kspan-zivnosti isti, da je le logična posledrea geo-grafične lege obeh držav, če se najdeti končno na isti platformi. Jugoslovanska - francoska pogodba, kot akt že davno preskušenega prijateljstva med obema državama pa bo ne samo važen utež na mednarodni tehtnici, ampak tudi, ker je izraz resnične miroljubnosti in obrambe posestnega stanja obeh pogodbenikov, mogočna garancija miru v Evropi sploh. Uprava le vKopltarJevl ul. it. 6 Celtovnl račun: CJubllana Stev. 10.650 ln 10.349 za Inserale, Sarajevo SI. 7563, Znorel it. 39.011, Praga In Dunal SI. 24.797 Prijateljska pogodba s Francijo se podpiše še ta mesec. r Belgrad, 4. novembra. (Izv.) V četrtek, dne 10. t. m., jo postavljena na dnevni red interpelacija o zunanjem političnem položaju. Pri tej priliki b»> imel zunanji minister gosp. Marinkovič daljši govor o celokupnem zunanjepolitičnem položaju. Odgovoril bo tudi na vsa vprašanja, o katerih želijo interpelanti odgovor. Kakor smo zvedeli, bo zunanji minister takoj po tej seji, morda že prihodnji dan, 11. t. m., najpozneje, 12. t. m., odpotoval naravnost v Pariz s francoskim poslanikom Dar-dom. V Parizu 1k> nato podpisal prijateljsko pogodbo med Francijo in Jugoslavijo, ki je močnejšega in globljega značaja, kakor sicer običajne prijateljske pogodbe med državami. Posebej ni treba poudarjati, kako velikega pomena je za zunanji položaj naše države ta prijateljska pogodba med našo državo in Francijo, s katero so nas že doslej vezale prisrčne zveze. 0 tem koraku piše tudi zunanje časopisje, predvsem francosko. Današnje vesti, ki so o tem prispele iz Pariza, se glase takole: Quai d'0rsay demantira vesti londonskih listov, da namerava francoska vlada pogodbo o zvezi s kraljevino SHS podpisati še pred 15. novembrom. Nasproti temu solidarno naglaša večina francoskega časopisja velik pomen in potrebo sklenitve lakžne zveze. Posebno podčrtava dejstvo, da so se pogajanja med francosko in jugoslovansko vlado končala, samo datum podpisa se še ni določil. »Petit Parisien« pravi, da se bo sklenitev pogodbe o prijateljstvu in arbitraži med Francijo in Jugoslavijo izvršila ob priliki ofi-cielnega obiska kralja Aleksandra in kraljice Marije v Parizu, ki še do danes ni določen. Ta zveza je popolnoma v duhu Društva narodov. Ta pogodba bi se bila podpisala že lansko leto, pa se je odložila. Tako se glase informacije francoskega časopisja. v Pariz, 4. nov. (Izv.) Z ozirom na včerajšnji demanti Quai d'0rsaya. da za bližnjo prihodnost ui predvidena ratifikacija francosko-jugoslovanskega prijateljskega in zveznega pakta, naglaša >Petit Parisien«, da se je ratifikacija odgodila z ozirom na Italijo in Mussolinija, ker je hotel Mussolini prvi skleniti tako pogodbo z Jugoslavijo. Preden pa je izvršil to namero, je sklenil tiranski pakt, ki pa je zopet izredno otežkočil pogajanja med Rimom in Belgradom. S tem, da se prijateljska pogodba med Francijo in Jugoslavijo ni podpisala, pa se razmerje med obema državama nikakor ni skalilo. S sklepom take pogodbe se dobro razmerje tudi ne bi posebno ojačilo ter je priča-vati, da se bo pogodba podpisala o priliki ofi-cijolnega obiska jugoslovanskega kraljevega para v Parizu. Čas tega obiska še ni določen. L Svetovno marko: Cendre d« ruie Rouge mandarine Bourlol« — Pori-, i Velika zmaga vlada v skupščini. ZAHRBTNI MANEVER RADTCEVCEV. — NEKULTURNO PONAŠANJE STJEPANA RADIČA. — ŠKANDAL V SKUPŠČINI. — DVA RADIČEVSKA PREDLOGA PROPADLA. — PRIBIČEVIČ RADIČEV POMAGAČ. Senzacionalen govor zastopnika muslimanov. Manifestacije ministrskemu predsedniku. r Belgrad, 4. nov. (Izv.) Poročali smo že, da so načelniki skupščinskih skupin na svoji poslednji seji sklenili, da na današnji seji pred pričetkom dnevnega reda ne bo nobenega glasovanja. Kljub temu soglasnemu sklepu vseh šefov parlamentarnih skupin so radičevci to pogodbo prekršili in vložili nujen predlog o izenačenju davčnega zakona v državi. Mislili so. da ne bo dovolj vladnih poslancev in da bodo na ta način presenetili vlado. Jasno je, da radičevcem ni bilo do izenačenja davkov. Če bi jim bilo na tem, potem bi bili lahko to izvedli, ko so bili dve leti na vladi. Čeprav je bil ta zakon v odboru že sprejet, ga vendar niso hoteli predložiti narodni skupščini. Ker je sedanja vladna večina drugače sestavljena, bo ta vlada zakon pregledala in preštudirala ter ga potem predložila narodni skupščini. Sicer se pa o tako velikem in važnem zakonu nikakor ne more razpravljati na hitro roko. Zakon potrebuje temeljito razpravo posebno z ozirom na to, ker so ta zakon izdelali radičevci, ki so pri tej priliki zelo zanemarili interese prečanskih krajev. Zato se je pojavila potreba, da se ta zakon v teh točkah, ki so jih radičevci zapostavili in oškodovali interese kmetskega ljudstva, popravi. Kot prvi je utemeljeval nujnost zakona radičevec g. Kraja č. Že za časa njegovega govora je pričel g. Radič napadati z besedami: »Pljafkaši, tatovi itd.« Predsednik narodne skupščine ga je moral ponovno opomniti in ukoriti. G. Krajač je v svojem govoru protestiral proti uredbi finančnega ministra g. Markoviča za zmanjšanje davkov v prečanskih krajih. 0 tem smo nedavno poročali. Kakor znano, se je ta uredba postavila na dnevni red seje finančnega odbora, ki bo v ponedeljek. Ta uredba se jo sestavila na temelju pooblastil v finančnem zakonu in določa znatno znižanje davčnih bremen v prečanskih krajih, zlasti dohodnine. Proti temu demagoškemu nastopu radičevcev je protestiral minister g. Markovič, ki je dejal, da prevzema za to uredbo popolno odgovornost in da je ta uredba takšna, da bo dosegla večji učinek kakor vsako demagoško vpitje g. Radiča in njegovih prijateljev. Nato je finančni minister v imenu vlade izjavil: G. Krajač je obrazložil svoj predlog in motive, radi katerih zahteva nujnost. Izjavil je, da se mora v razpravi o zakonu o neposrednih davkih posvetiti največja pozornost, da se ne storijo nobene napake. To izjavo sprejemam, vem, da se mora posvetiti vsa pozornost, da se tako važen zakon sprejme vsaj na temelju vsestranskega proučevanja. To ne pomenja samo vsestranskega proučevanja zakonskega besedila, temveč vsestransko proučevanje gospodarskih odnošajev in položaja v državi, ki se ie v teku poslednjih let, kakor vsi veste, spremenil na slabše. Kdor razume to dejstvo, ve, da nikakor ne morem sprejeti predloga o nujnosti za ta zakon. Tako važen zakon se nikakor ne more rešiti na hitro roko. Izjavljam pa, da vlada ne misli odlagati tega vprašanja. Posebno naglašam, da bo vlada v najvišji meri skrbela, da se ta zakon čim preje predloži narodni skupščini. Stjepan Radič: »Da nas pljačkate, to je vaša skrb.« Predsednik g. Perič: »G. Radič, tretjič vas kaznujem s pismenim opominom zato, ker žalite finančnega ministra. Sicer bom prekinil sejo in predlagal posebno kazen, če boste tako nadaljevali.« G. Stjepan Radič: »Jaz pravim vsem, da kradete in pljačkate.« Nastane velik hrup, vpitje, da ni mogoče govoriti. G. Radič psuje vsevprek, vsled česar je predsednik prekinil sejo. Po prekinitvi seje je predsednik narodne skupščine izjavil da je sejo prekinil vsled nereda in žalitev, ki so padale na račun ministrov in narodnih poslancev od strani g. Radiča. Te žalitve so takšne, da škodujejo ugledu narodne skupščine. Večina je odločno pritrjevala. Radi tega je predsednik izjavil, da bo na koncu seje predlagal izključitev g. Radiča. Po tej izjavi so pričeli radičevci z velikanskim huronskim vpitjem in kričanjem, kateremu je pridno sekundiral g. Pribičevič in tovariši. Prepir in hnronsko vpitje, ki so ga radičevci izvajali z nepopisnim navdušenjem v obrani svojega šefa. ki je vsevprek obmetaval z blatom in najgršimi priimki, je trajal dalj časa. Nato so govorili samostojni demokrat g. Demetrovič, ki je podpiral radičevski predlog, zemljoradnik g. Vojn L a z i č , v imenu Nemcev pa K r a f t. Nato se je vršilo glasovanje in je bil predlog radičevcev odbit. Ko se je prešlo na dnevni red, je dopoldne govoril za obtožnico zemljoradnik g. Voja La-zič in navajal stvari, ki so znane iz verifika-cijske debate. Čiferin, ruski zunauji minister, ki je presenetil svet s predlogom, da se Rusija udeleži ženevskih razorožitvenih konferenc. Popoldne je prvi govoril radikal gosp. Nastas Petrovič. V imenu demokratske zajednice je govoril g. Mehmed B e h m e n. Njegov nastop jo bil senzacionalen. Govoril je proti Radičevi obtožnici. Ta govor ni vzbudil senzacije radi vsebine, ki je predvsem vseboval proteste in dokaze o nečuvenem terorju boljšoviziranih Radičevih mas, ampak radi tega, ker je prvič član D. Z. nastopil v obrambo sedanje vladue koalicije in njenega šefa. Da je to storil ravno musliman, to dokazuje, da so zveze med muslimani in radikali posebno intimne in da so se muslimani popolnoma odrekli šahiranju šefa D. Z. g. Davidoviča. Gosp. M. Behmen je uavedel drastične primere Radičevih nasilstev, kakor slučaj uboja Talana, pristaša HPS, nasilstva v Hercegovini nad pristaši drugih strank itd. Njegov govor je porazno vplival na opozicijo. Potem je govoril samostojni demokrat g. Kosanovič, za njim pa črnogorski federalis g. Drljevič. Zvečer ob 9. uri se je pričelo glasovanje, končalo se je ob tričetrt na 10. Glasovanje je bilo tajno. Izid je bil sledeč: Glasovalo je 259 poslancev. Za prost prehod na dnevni red, to je proti demogoški radičevski obtožnici, je glasovalo 168 poslancev, proti prehodu na dnevni red pa 84. Praznih je bilo šest listkov. En glas je bil neveljaven, ker je bil za in proti. Z ozirom na lo je bila obtožnica zavrnjena. Ta rezultat je večina sprejela z velikim navdušenjem. Predsedniku vlade g. Vukiče-viču so priredili iskrene in prisrčne manifestacije, ki so trajale dalje časa. Ko je aplavz ponehal in si je opozicija malo opomogla od svojega presenečenja, je predsednik predlagal za prihodnjo sejo sledeč dnevni red: 1. Razprava o poročilu verifikacijskega odbora o pismu narodnih poslancev g. Kuma-nudija in tovarišev o tem, da lahko narodni poslanci obdrže poleg poslanskega mandata še mesto v občinskem svetu. 2. Volitev odbora za proučevanje Pribiče-vičevega predloga o dopolnitvi člena 14. poslovnika. (Ta člen govori o skupščinskih odborih. Gosp. Pribičevič predlaga, da se ta člen s skupščinsko resolucijo dopolni s tem, da se vstavi, da se v skupščini voli poseben odbor za zunanje zadeve.) 3. Volitev odbora za proučevanje predloga o razmejitvi občin. 4. Volitev odbora za proučevanje zakonskega predloga g. Nastasa Petroviča o likvidaciji kmetskih meničnih dolgov. Skupščina je ta predlog sprejela. Predsednik je sklical prihodnjo sejo za sredo, dne 9 .t. m., ob 10. uri dopoldne. Nato je predsednik izjavil sledeče: »V leku današnje sejo sem bil primo-ran radi nereda prekiniti delo. Ko se je delo nadaljevalo, sem izjavil, da bom glede povzročiteljev tega nereda stavil na koncu današnjo soje predlog. Gg. poslanci! Pregledal sem stenografsko zapiske in ugotovil, da se je delo prekinilo v tistem trenutku, ko je g. Radič razgalil finančnega ministra, narodne poslance in samega predsednika narodno skupščine. Ravnotako sem ugotovil, da ie bil gosp. Radič za (o žalitve ravnotako težke narave že na tej seji kaznovan s tremi pismenimi uko- ri. Ker je bila raditega seja prekinjena, imam [x» poslovniku dolžnost, oziroma pravi«), da narodni skupščini predlagam sa g. Radiča večjo kazen. Gospoda moja, interes visoko hiše zahteva, da se čuva njen ngled in dostojanstvo. Gosp. Radie je šef velike skupine in bi moral dajati vzgled tudi vsem članom svojo skupine in tudi ootalim članom narodne skupščine, da se red, mir in dostojanstvo tega doma varujejo. Z ozirom na t« in ker mislim, da mora biti to poslednji opomin g. Radiču. (Go»p. Radič: »Jaz ne želim nobenih ozirov in nobene milosti, vi pa se držite poslovnika in ne pljačkajte.«) Mislim, da je g. Radič za sedaj dovolj kaznovan s trikratnim pismenim ukorom in da je to poslednjikrat. Gosp. Radiča opomnim, da se bom v bodoče v takih slučajih poslužil vseh pravic, ki mi jih daje poslovnik.« To temeljito lekcijo je celokupna skupščina poslušala z velikansko naslado. Bila je takšne narave, kot se daje samo učencem v prvem razredu ljudske šole. Na g. Stjepana Radiča je vplivala porazno. Celokupna skupščina jo je sprejela z velikim odobravanjem. Ob tričetrt na £0. se je seja zaključila. r Belgrad. 4. nov. (Izv.) Jutri prično vsi skupščinski odbori z delom. Misli se, da se bo delo v nekaterih odborih končalo tako hitro, da bodo do srede gotovi zakonski predlogi in da se bo sredi prihodnjega tedna pričelo z rednim delom. NOV RADIČEV »USPEH«. r Belgrad, 4. novembra. (Izv.) V mali pavzi. ki je nastala v delovanju narodne skupščine, se je v belgrajskih političnih krogih mislilo na to, da bi se Radičeva stranka pritegnila v koalicijo in sicer radi nesigurnosti Davidovičevega krila v demokratski stranki. Toda današnji nastop g. Radiča in njegovih tovarišev ponovno dokazuje, da z njimi ni mogoče nol>eno resno delo. Se e občšnskih volitvah v Stari Loki. Še en dan, pa se bo odločilo, kakšno bo gospodarstvo naše občine za bodoča tri leta. Včerajšnji »Slovenec« je že nekaj poročal o >lepi< zvezi 2. liste. Glede obljub in podkupovanja. ki da se bo vršilo v veliki meri, pa samo povemo, da se to že vrši gotovo v toliki meri, kot se še ni nikoli za nobene volitve. Vina, kolikor kdo more piti, če še dvomi g. veliki magnat o »pravovernosti«, pa še 100 dinarjev v roko. Če bi znanemu g. bilo toliko mar občinsko gospodarstvo, kot so mu delavski glasovi, bi se bil pač več kot dvakrat udeležil občinskih sej v treh letih in bi bil kot glavni delničar »Elektrarne« pač zastavil ves svoj vpliv, da bi bila Starološka občina, na katere ozemlju stoji centrala, dobila iudi nekaj donosa od elektrarne. In samo g. oblastnemu poslancu Uršiču in dosedanjim odbornikom SIS se je zahvaliti, da se bodo rešili za našo občino precejšnji dohodki. Delavci enega ali drugega velekapitalista pa dobro vedo. da se njihovi interesi z interesi njihovih delodajalcev v ravno takem soglasju kot pes m mačka. Prav imajo delavci, če vzamejo denar, svojega pravega prepričanja pa ne prodajo. Upamo tudi, da bodo lahko brez strahu volili po svoji vesti, ker se bo skrbelo, da bodo volitve tajne, kot morajo biti in da ne bo g. P nastavljal ušes na skrinjico. Takim zastopnikom delavstva, kot so danes na »gospodarski listi«, ld so izdali delavce ravno tistim žerjavovcem, ki so jim pred tremi leti razveljavili delavsko listo, takim ljudem delavstvo re bo dajalo svojega zaupanja, ampak volilo res svojo listo, ki je »Zveza delavcev in malih posestnikov« in delavske kroglice bodo jutri letele v tretjo (B.) skrinjico. Še bolj pa so prodali interese svojih volivcev sedanji generali SKS. Dobro poznajo odkrite namere žerjavov-skih bogatašev, da se odcepi od lepe staro-loške občine najbogatejši del, to je Trata s kolodvorom in se priklopi Škof ji Loki. To je gotova in obče znana njihova namera. Saj se ti magnati vedno čutijo meščane in vsak kmet dobro ve, koliko jim je za kmeta. Sedanji voditelji SKS z Zargarjem na čelu so se zvezali z žerjavovci samo iz političnih razlogov, četudi potem propadejo vsi kmetje in občina popolnoma obuboža. Nosilcu svoje liste, gostilničarju bodo pomagali, da se znižajo doklade na opojne pijače, dasi vedo. da potem gostilničar ne bo točil niti pare ceneje iu čeprav vedo, da bo potem treba zvišati doklade na direktne davke, to je na zemljo. Ni šlo v glavo sedanjim generalom to, da so v prejšnjem odboru složno delovali zastopniki SLS in SKS v gospodarskih zadevah in delali dobro za ljudi, ki so jih volili, t. j. za kmete. Da so se mogli zvezati z največjimi nasprotniki kmet-skih koristi, so odvrgli svoje stare zastopnike, znane prave prijatelje kmeta. Zato kmetje, zavedajte se. da odločujete v nedeljo svojo usodo, ki bo tepla neusmiljeno vas in lahko še vaše naslednike, če se ne boste prav odločili. Samo poglejte može na 1. in na 2. listi ln ne bo vam težko presoditi, kdo bo bolji za vas. Na L listi Kmečke zveze sami pravi kmetje. ljudje, katerim lahko zaupate svoje koristi. Zato bo v nedeljo naš klic: Za nerazdeljeno občino Stara Loka in volite može. ki bodo tako hoteli in tako delali. Zato vse kroglice v 1. kmetsko skrinjico in v 3. delavsko skrinjico. Delajte na to sami, delajte pri svojih sosedih in vsi na volišče. Volitve bodo trajale od 8 »jutraj do 5 popoldne. Izprememba poslovnika narodne skupščine. r Belgrad, 4. nov. (Izv.) Ministrskemu svetu se je predložil načrt resolucije za narodno skupščino o spremembi poslovnika narodne skupščine. Po razpravi v vladi se bo ta resolucija predložila skupščini. Glavne spremembe poslovnika bodo sledeče: Čl. 2. Vstavi se nov stavek, ki se glasi: Vsak poslanec in začasni predsednik narodne skupščine ima toliko glasov, kolikor ima mandatov. Čl. 14. govori o skupščinskih odborih. Vanj pride nova točka, ki odreja gospodarski odbor. Čl. 18. govori o članih odbora. Doda se stavek: Na mesto članov, ki izstopijo iz odbora, pride nov naslednik z liste, tudi takrat, ako skupina, na katere listi je bil izbran, izjavi, da se mora dotični črtati iz liste. Čl. 19. Drugi odstavek se bo glasil: V slučaju, ko se odbori razdele na večino in manjšino, imata obe strani svojega posebnega poročevalca. Samo v slučaju, o katerem govori prvi odstavek tega člena, ima lahko manjšina več poročevalcev, in sicer v enakem številu, kakor večina. Čl. BO. govori o zapisniku. Doda se sledeče: V zapisniku se beležijo disciplinske kazni poslancev. Čl. 38. govori o tem, kaj se čita pred prehodom na dnevni red. Dosedaj so se čitali vsi nujni zakoni. Sedaj pa odreja poslovnik, da se izvzamejo od čitanja pred dnevnim redom obvestila o zahtevi zakonskega predloga in o zahtevi prvenstvenosti za interpelacije. Čl. 36. Spremeni se prvi odstavek: K besedi se je prijaviti do tistega trenutka, ko predsednik razglasi, da se je pričela razprava. Čl. 39. Poslednji odstavek: Ministri, pod-tajniki in vladni zaupniki lahko govorijo s svojega mesta, poslanci pa z govorniške tribune. Če govorijo k poslovniku, o osebnih zadevah in stavljajo kratka vprašanja, morajo govoriti s svojega mesta. Čl. 40. »V imenu skupine sme govoriti samo en poslanec.« Čl. 62. se spremeni tako-le: 0 zahtevi nujnosti sklepa narodna skupščina na koncu seje, preden stavi predsednik predlog o dnevnem redu prihodnje seje. Narodna skupščina je dolžna čuti najprej tistega, ki nujnost zahteva. Njegov govor ne sme trajati dalje kot 15 minut. Čl. 64. se črta. Čl. 66. govori o proračunu in o sklepih šefov skupin. V členu se pravi: Če se ne bi odbor šefov parlamentarnih skupin drugače sporazumel o proračunski debati, potem se morata razprava in končno sprejetje proračuna in finančnega zakona končati v tridesetih dneh, lako da se morata končati načelna razprava in načelno sklepanje najkasneje v osmih dneh. Na preostalih 22 dni razporedf skupščina na predlog predsednika razpravo in sklepanje o posameznostih proračuna. Čl. 97. govori o kazni. Spremeni se: Ostanejo sledeče disciplinske kazni: 1. opomin k redu, 2. pismen opomin k redu, 3. odvzetje besede, 4. (novo) odstranitev iz skupščinske dvorane. Posledica je enodnevna izključitev od skupščinskih sej, 5. začasna izključitev od skupščinskih sej. O točki 4. odločuje sam predsednik. o točki 5. pa narodna skupščina brez razprave na predlog predsednika ali 20 članov predlagateljev. Čl. 101. Doda se: S kaznijo odstranitve iz skupščinske dvorane se kaznuje tisti, ki je zagrešil nered težke narave ali ki s silo prepreči glasovanje na seji. Poslanec, ki se kaznuje s kaznijo odstranitev iz skupščinske dvorane, je dolžan takoj se odstraniti. Če se brani, odredi predsednik, da se na ta način kaznovani poslanec s silo odstrani iz dvorane. Čl. 104. se spremeni: Tudi kazen pismenega opomina in odvzetja besede, odstranitve iz narodne skupščine in izključitev od skupščinskih sej se vedno zabeleži v skupščinskih zapisnikih. Odstranitev ima za posledico enkratne zgube duevnice, kazen izključitve pa odvzetje dnevnice za *as izključitve. To so glavne spremembe poslovnika, o katerih bo razpravljal ministrski svet. Nato pride resolucija pred nnrodno skupščino. Borba za mariborsko občino. Maribor, 4. nov. 1927. delali, da so imeli le v finančnem odseku svojega referenta, v drugih odsekih pa da so bili referenti seveda demokrati itd. Kratko rečeno: Kolikor besedi, toliko laži. Referat finančnega odseka, ki je najobširnejši in najtežavnejši, ima član SLS g. dr. Jerovšelt, kojega je nadome-stoval v treh letih tri- ali štirikrat demokrat dr. Lipold, ko je redni referent bil bolan, oziroma ko je bil na pogrebu svojega brata. Bilo je seveda treba posebno poudariti, kako se jc moral »ponovno« g. dr. Lipold truditi v finančnem odseku kot referent. Ubogi podžupan! Kaj pač Ti trpiš! Da ima referat v drugem, t. j. v socialnem in prosvetnem odseku tudi odbornik SLS g. Stabej, tega seveda lažnivi dopisnik »Večernika« ne ve, ker mu je najbrž socialno delo deveta briga. In da za prvi odsek : referirata odbornika SLS dr. Juvan in g. Ozva-tič, to seveda tudi ni nič, dasi bi moral kot načelnik odseka referirati g. dr. Kukovec, ki je kot odbornik SDS prevzel vodstvo prvega odseka, končno pa prijadral med radičevce. SLS ima torej v občinskem svetu sama kar 4 referente, medtem ko ima SDS le dva in še za ta dva v nekaterih sejah sploh ni tvarine, da bi referirala o njej, člankar »Večernika« pa vidi pri najvažnejših referatih povsod le demokrate, ki v potu svojega obraza razsvetljujejo s svojimi referati občinske svetnike. Ti reveži, koliko trpijo! Pa naj se tolažijo. Dne 18. decembra jim bodo Mcriborčani poplačali ves njihov »trud« s tem, da jih ne bodo več volili v občinski svet ter jim bodo dali s tem priložnost, da si odpočijejo od »prevelikega truda« in prenapornega dela v občinskem svetu. Pod tem naslovom razpravlja sinočnji »Ve-černik« o občinskih volitvah v Mariboru. Po mnenju »Večernikovega« dopisnika, ki stoji zelo blizu dosedanjim demokratskim občinskim svetnikom, so vse stranke mirne, le Slov. ljudska stranka je razburjena, ker ve, da ji;bo »odklenkalo«. Pravijo, da kdor je zaljubljen, je slep za vse, kar ga obdaja. In demokrati so strastno zaljubljeni v socialiste, zato tudi nc vidijo, da je »zaljubljeni parček« popolnoma izoliran. Kdo neki še naj mara za skrahirane demokrate, ki so pri Slavenski banki zapravili okrog 100 milijonov slovenskega denarja in ki so tudi pri mariborski mestni hranilnici gospodarili kakor svinja z ..... Mariborčani pač dobro vedo, da bi morali plačevati še najmanj enkrat toliko obč. doklad, če bi demokrati in socialisti dobili občino v roke. če bi na magistratu zavladali socialisti in demokrati, potem pride občina na »kani«, kakor je prišla na »kant« Slavenska banka. Mariborčani vsak dan vidijo, da Maribor pod »klerikalnim« županom dan za dnevom napreduje, da se zidajo stanovanjske hiše, da se delajo prepotrebni kanali, da se tlakajo ceste, da se veselo širi automobilni promet itd. Isto Mariborčani pa tudi dobro vedo, da se pod županovanjem socialista Grčarja, katerega so podpirali demokrati, ni postavila nobena hiša, da se ni napravil noben kanal, da so morali do gležnjev hoditi po blatu. Zato pa Mariborčani že danes pravijo: Demokrat in socialist, ki samo govori, pa nič ne dela, nam županil ne bo.« Lažnjivi demokratski dopisnik v »Večerniku« tudi pravi, da »klerikalci« v sedanjem obč. svetu niso Avarescu. advokat princa Karola. Zanimanje za princa je ponehalo. v Bukarešt. 4. nov. (Izv.) Danes je general Avarescu imel v senatu o priliki debate o pre-stolnem govoru velik govor, v katerem je izredno ostro napadel liberalno stranko. Če je sploh katera stranka kršila ustavo, je bila to liberalna stranka. Navajal je primere, ki osvetljujejo tozadevno postopanje liberalne stranke. Debata se je odgodila na jutri. Avarescu bo svoja odkritja nadaljeval. v Bukarešt. 4. nov. (Izv.) General Avarescu je danes obiskal komandanta drugega armadnega kora generala Popovesca in ga prosil, da bi smel obiskati Manoilesca v zaporu. Njegova prošnja je bila odklonjena z motivacijo, da preiskava še ni končana. Jutri se bo baje objavil uspeh preiskave. Odklonjen je bil tudi predlog dveh zagovornikov Manoilesca, da bi ga izpustili. v Bukarešt, 4. nov. (Izv.) Danes so vsi romunski listi prinesli izjave princa Karla, ki so v inozemskih listih izšle že meseca junija, pa se v Romuniji doslej niso smele objaviti. Objavljeno je bilo tudi besedilo onega pisma, katerega je Karol hotel poslati voditelju kmetske narodne stranke Maniu. Zdi se, da je vlada sklenila pripustiti javno diskusijo o vprašanjih, ki se tičejo princa Karola. S tem hoče vzeti Karolu možnost pritoževanja, da romunska vlada ne dovoljuje, da bi se njegove izjave priobčile romunskemu narodu. Današnje objave na romunsko javnost niso imele posebnega učinka. V pismu na Mania pravi princ Karol, da je vsled postopanja romunske vlade, ki ne dovoljuje, da bi se njegove izjave priobčile romunskemu narodu, primoran stopiti iz rezerve. „Mi smo odločili volno". vitim, 4. novembra. (Izv.) »Popolo d' Ita-lia« objavlja članek o tangerskem vprašanju, v katerem dostavlja: Italija v polnem razvoju svojih moči lahko presoja dogodke povsem mirno v svesti si svoje dobre pravice in svoje bodočnosti. Mi smo narod 42 milijonov državljanov in nas 1k> čez nekaj časa 50 milijonov, in to je moč, katere se ne sme zanemarjati ali ignorirati, posebno ko smo dokazali, dn smo mi odločili veliki spor. ANGLEŠKI BOKSARJI NE GREDO NA OLIMPIJ A DO. v London, 4. nov. (Izv.) 7,veza angleških amaterskih boksarjev se je, kakor poroča »Evening Standard«, radi izplačila mezd, ki jih izgubijo udeleženci olimpijskih iger, izjavila, cia sc odreka udeležbi na prihodnji olimpijski tekmi. NJ. VEL. KRALJ V OSIJEKU. r Belgrad, 4. nov. (Izv.) Iz Osijeka poročajo : Snoči je sem pripotoval Nj. Vel. kralj. Sprejeli so ga divizijski poveljnik Damjano-vič, bivši dvorni maršal, in častništvo osije-ške garnizije. Kralj je prenočil v vagonu, kjer ga je zelo zeblo. Davi se je odpeljal v Belje na lov. KOMISIJA ZA REORGANIZACIJO TRGOVINSKEGA MINISTRSTVA, r Belgrad, 4. novembra. (Izv.) V trgovinskem ministrstvu se je sestavila posebna komisija, ki bo izvršila reorganizacijo tega resora. Izvršila bo razdelitev delokroga med trgovinskim in finančnim ministrstvom. PROSVETNI SVET. r Belgrad, 4. novembra. (Izv.) Sklicana je seja glavnega prosvetnega sveta. Seje tega sveta se bodo vršile 10., ljl, in 12. t m. Na njih se bo razpravljalo o predloženi uredbi 0 sestavi krajevnih šolskih odborov. Na sejk) so pozvani vsi člani iz države. ZA NOVO POSOJILO V ANGLIJI, r Belgrad, 4. novembra .(Izv.) V zvezi t posojilom, ki ga ima naša država dobiti m Angliji od tamošnjih finančnih krogov, je danes tukajšnji angleški "poslanik g. Kenard obiskal finančnega ministra g. Bogdana Mar-koviča. Macedonci daiejo izjave. Tendence niso prestale, v Sofija, 4. novembra. (Izv.) Inozemsko zastopstvo notranje macedonske revolucionarne organizacije je zastopnikom listov razposlalo izjava, v kateri se kot neresnična označuje vest »Avale«, da je umor očeta in brata Mihajlova dejanje federalistov. Ne more biti dvoma, da so ta umor organizirale srbske oblasti. Niti Turčija Abdul Hamida ni ogrožala življenja nedolžnih sorodnikov revolucionarjev. Tak neeuven zločin doslej ni zabeležen v nobenih bojih za svobodo, Srbija pa je opetovana dokazala, da je država brezobzirnega terorja. — Tukajšnji merodajni krogi so radi umora v Štipu v velikih skrbeh. Smatra se, da so nadaljnji teroristični akti Mace-doncev neizogibni, ker se bodo vsekakor maščevali. Posledica takih maščevalnih činov pa bo nadaljnje poslabšanje razmer z Belgra-dom, ne da bi bolgarska vlada imela možnost storiti kaj proti temu. Obsedno stanje v obmejnih krajih je bilo bolj znak dobre volje bolgarske vlade kakor dejansko varstvo proti nadaljnjim akcijam Macedoncev v Srbiji. DISKREDITIRAN, ŠE PREDEN NASTO^I^ v Pariz, 4. nov. (Izv.) Boj pariškegfl04e»-ničarskega tiska za ukiuitev odnošajev z Rusijo, v katerem se je navzlic odporu posrečilo Briandu izsiliti odpoklic Rakovskega, se po kratki pavzi, kakor se zdi, začenja znova. »Fi-garo« je že začel osebno napadati novega sovjetskega zastopnika Dovgalovskega, da ga dis-kreditira, še preden je nastopil svoje mesto. FRANCOSKI VOJNI MINISTER PREDAVA. v Pariz, 4. nov. (Izv.) Vojni minister Pain-leve odide na Angleško, kjer bo predaval v Londonu in Cambridgeju. Smatra se, da je to v zvezi z razorožitveno konferenco v Ženevi, katere se namerava udeležiti tudi Rusija. Naflažle ie vse zacečatiti. v Bozen, 4. nov. (Izv.) Tukajšnji prefekt Ricci je odredil, da se zapreta pisarni nemških tirolskih poslancev Tinzla in barona Stern-bacha v Boznu. Prepovedal je tudi, da se njuni pisarni nikjer drugod v južni Tirolski ne smeta odpreti. V uradnih krogih se ta ukrep utemeljuje s pretvezo, da sta bili pisarni nemških poslancev središči protittalijanske propagande, ki kaže na to, da sta Sternbach in Tinzel v svojih pisarnah pogostoma sprejemala sumljive osebe od onkraj B renner ja. ZA ŽELEZNIČARJI ŠE POŠTARJI? v Praga, 4. nov. (Izv.) Eksekutiva železničarskih organizacij je danes sklenila, da se pasivna resistenca nadaljuje v polnem obsegu, dokler vlada ne stavi zadovoljive ponudbe. Po poročilu železniškega ministrstva se promet razvija normalno. Obstoječe zamude v prometu pa so povzročene po nenormalni konekturi v blagovnem prometu. »Pravo Lidu« poroča, da se bo akcija razširila tudi na poštne uslužbence, ki so tudi nezadovoljni s sedanjim položajem. v Praga, 4. nov. (Izv.) Po poročilih s strani železničarjev se pasivna resistenca na državnih železnicah nadaljuje po načrtu. Oficijelna >Prager Presse< piše, da se z likvidacijo konflikta vsaj v bistvenih točkah lahko računa najpozneje do ponedeljka, da je vlada ponudila nove draginjske doklade. Jutri se bo odločilo, ali se na tej podlagi morejo nadaljevati pogajanja. FRANCOSKE DIPLOMATSKE SPREMEMBE. v Pariz, 4. nov. (Izv.) Francoski zunanji minister Briand je v daljši avdljenci sprejel francoskega poslanika v Bruselju Herbetta in poslanika v Kodanju Honnlta. Najbrže je res. da je to v najožji zvezi z napovedanim pre-! meščanjem diplomatskih osebnosti. Francoski 1 poslanik v Rimu Besnard bo šel menda v Bru-j selj, kjer bo zamenjal poslani''« Herbetla, ki i je nečak poslanika v Moskvi. Don v jbesecll in slilci Drugo zasedanje ljubljanske oblastne skupščine. Danes se zopet zbere samoupravno zastopstvo naše ljubljanske polovic« naše dežele. Kakor je slovenska javnost z največjim zanimanjem in simpatijami spremljala prvi nastop naših oblasti, tako z največjim interesom pričakuje drugo zasedanje. Danes ob pol deseti uri bo v stolnici sv. maša z »Veni sancte«, ob 10. uri pa prične seja v dvorani ljubljanskega meslnega magistrata. Dnevni red je tale: 1. Čitanje kraljevega ukaza o zaključku prvega rednega zasedanja skupščine. 2. Čitanje kraljevega ukaza o otvoritvi drugega zasedanja. 3. Poročilo predsednika skupščine. 4 Poročilo velikega župana o stanju obče administracije v oblasti v smislu člena 129. zakona o oblastni in srezki samoupravi. V skupščini se je izvršilo v času od prvega do drugega zasedanja nekaj osebnih iapre- oblastnimi samoupravami, da se izkušnje na polju saimoupravnega gospodarstva Ln uprave plodonosno uporabijo v vseh oblasteh, da se skupna vprašanja rešujejo z medsebojno podporo po enotnem načrtu, da se tako doseže pri rešitvi posameznih problemih največji moralni in materialni uspeh, ki je mogoč. Zveza hoče 9 skuj/i i mi finančnimi močmi ustvariti nova sredstva za izvrševanje samoupravnih nalog in zastopati interese oblasti pred državno vlado. Slovenska javnost bo posebno toplo pozdravila predlog oblastnega odbora, da skupščina izvoli poseben petčlanski uredbodajni odbor, ki bo posloval skupno z enakim odbo-rom mariborske oblasti kot skupni uredbodajni odbor za ljubljansko in mariborsko oblast. Namen tega odbora je, dn bo pripravljal skupne in enake uredbe o poslih, lri se tičejo obeh oblasti. Zlasti bo ta odbor skrbel, da se izvrši določba 323 fin. zakona, da se bivši deželni zakoni zenačijo za vse območje obeh slovenskih oblasti. Čujemo tudi, da se bosta obe slovenski oblastni skupščini sedaj vendarle sestali k skupnemu zasedanju. Končno bo oblastni odbor predložil uredbo o ustanovitvi in poslovanju izseljeniškega urada, spremembo zakona o občinskih taksah in večje število predlogov za najetje posojil ljubljanske mestne občine. 2e sam dnevni red prve seje novega zasedanja oblastne skupščine kaže, da je oblastni odbor počitniški odmor temeljito izrabil za intenzivno delo Ln stopa pred javnost z obilnim važnim programom. Če pri tem uva-žujemo, da se mora oblastna samouprava še vedno hudo boriti za prevzemanje poslov in finančnih virov, moramo znova ugotoviti veselo dejstvo, da je naša oblastna samouprava v najboljših rokah. Žagar Martin: Žalostna Dr. Fr. MulH, »rmnlplj zdravilišča Rogaška Slatina od letu 1908 do 1910, ki ga je povzdignil na sedanjo višino, umri dme 1. novembra. memb. Opozicija je izgubila tri člane ln na njihova mesta stopijo namestniki. Dr. Albert K r a m e r, ki je bil v kranjskem okraju izr voljen za oblastnega poslanca in Ivan Urek te brežiškega okraja sta bila 11. septembra izvoljena za narodna poslanca in s tem prenehala biti Člana skupščine. Namesto teh prideta v skupščino Ivan Lončar, posestnik in župan v Tržiču za kranjski in Ivan Bogovi?, posestnik in gostilničar v Brežicah za brežiški okraj. Istotako odpade g. Franc Ze-b a 1 v okraju ljubljanska okolica, ker je nad njegovo imovino razglašen konkurz in vstopi &a ta okraj g. Karel M a y e r, posestnik in višji davčni oficial v pokoju na Vrhniki. Oblastni odbor bo predložil že v dana-Snji seji več predlogov. Tako predlog o ustanovitvi glasila vseh slovenskih samoupravnih edinic. V tem glasilu se bodo obravnavala razna aktualna samoupravna vprašanja, glasilo pa bo obenem služilo tudi kot uradni list za obe slovenski oblasti. Dalje predlog o ustanovitvi zveze vseh oblasti v državi v smislu sklepa predstavnikov oblasti, ki so zborovali 28. oktobra t 1. v Belgradu. Namen te Bveze je vpostaviti stalen stik med vsemi Takoj po zlomu italijanske fronte na Soči se je pričelo tudi na sicer dokaj mirnem južno-tlrolskem bojišču živahno, sumljivo gibanje. Dohajala so nova ojačenja, zbirale so se rezerve, pojavili so se celo oddelki nemškega topništva in težkih minometov, ki so vsled znatno boljše opreme in oskrbe vzbujali zavist in ogorčenje pri sestradanem avstrijskem moštvu. Prihitela so krdela avstrijskih in nemških udarnih čet, ki so imela nalogo z drznim nastopom prebiti nasprotno linijo. Vso te z mr7.lif.no naglostjo se vršeče priprave pa so spremljali glasovi o bližnji ofenzivi, ki naj po težkem udaru na Soči zada nasprotnikom »milostni* udar ter povede avstrijske armade v Benetke. Pričeti s takim podjetjem po tirolskih gorah in to v zimskem času, se je zdelo vsakemu treznomislečemu nemogoča stvar. Kmalu nato, dne 10. novembra pričeta ofenziva niti od daleč ni uresničila sanj ošabnih vojskovodij, ki bi se radi greli v novem svitu vojaške slave. Zahtovala pa je strašne žrtve od ljudi, ki niso bili nikdar interesirani na zmagi avstrijskega orožja. Za več polkov fantov in mož se je pri tem nesmiselnem početju zgrudilo in po- ložilo življenje v »dokaz neomajne zveslobec carju in očetnjavi. Izmed polkov, ki so najbolj krvaveli v toh novembrskih bojih, jc bil tudi bivši 17- slovenski pešpolk. Že drugo leto se je pehal ta polk po strmih tirolskih gorah, trepetal v silnem mrazu in ▼iharjih divje alpske prirode, gineval pod sneže-ni mi plazovi in zameti ter sejal mrlič« v bojih na Mte Cucco in Chiesa. Pred pričetkom ofenzive je bil prestavljen iz udobnih postojank visoko ob Mte Dodici niže doli na kritično mesto v asiaškem bojnem odseku. Na prijaznih brdih, preko katerih se spuščajo visoke tirolske gore v zeleno asipško ravnino, leži lična vas Gallio. Za njo se prične iz tamošnjih bojev zelo znana soteska Franzello, ki se vije proti fronti na Piavi. Na vzhodu od vasi pa se dviga Mte Meletta »črni grob< Bosancev. V smori na to vas je prodiral naš polk ter v dežju in snegu dospel do močno utrjenih strelnih jarkov tik pred vasjo. Brez podpiranja od strani topništva, ki ni moglo slediti, je bil pognan v naskok na to utrjeno vas, kjer mu je pretila očividna poguba. Po napornem zavzetju strelnih jarkov je naletel v vasi na barikade, v hišah vgnezod Agamemnon. Bog mu je dal zabrekle, mastne roke in debelo glavo. Drugače pa je lep in skromen. Ne govori nič, še gledati se mu skoraj ne ljubi. Včasih malo zakašlja in, če je seja količkaj dolga Ln važna, tudi zaspi. Ako jc treba glasovati, ga drugi velerodni gospodje zbude in gosjx)d Agamenuion dvigne og- njeni palec desne roke, kajti s telesnimi močmi je treba varčevati. Tako se godi gospodu Agamenmonu leto in dan. In pošteno prebivalstvo ga časti in s|x;štuje, se mu priklanja, ga obsiplje s cvetkami in mu prireja podokmee s čestitkami in nagovori, ki prihajajo globoko iz dna srca. On pa deluje, poti in se trudi kot je Jehova zagrozil Adamu. Tam doli pod kostanji im ob vrtnem zidu šentpetersikega župnišča pa vrišči otročji jok in se suše plenice. Iz nizke, nebogljene in z deskami vseh barv zakrpane bara-ke prihajajo po oaki cevi dim, kajti spodaj se kuhata pri čmerikavem ognju fižol in krompir. Oče je v pisarni, pri delu, bogve kjo. Mati pere, kuha, krega, tepe, snaži, doji in ! zdihuje. In taim okrog so listi od magistrata napravili lep, okusen zid, da se mirni purgar ne ra burja ob pogledu na tolikanj beraštva in gnusobe. Le tupatam Itak poštenjakar pogleda skozi okroglo odprtino ter opazi tam pri zidu hiše, ki jih je jiostavila stanovanjska mdzerija. Je mogoče tudi kateri, ki pri tem začuti v sebi nekaj usmiljenju podobnega, če ga še niso jiopolnoma prežele neizogibne razmere. Kulturne razmere pn se zabavajo po kavarnah, borih in kinih, razmetavajo nezaslužpni denar in luknjo umazanije, pomešane s špiritom in dišečimi brozgama ... Od očeta Kapitala in matere Mizerije se jo rodila pošast. Pravimo ji stanovanjsko vprašanje in nanj še ni nihče odgovoril. Kakor ogromna sfinga stoji pred nami, nobeden nas revnih ne more tam mimo. Preganja ljudi s podstrešij v kleti, iz drvarnic jih goni v barake, v ko7x>lce, v vagone, na skednje, svinjake in hleve, kamor si bodi, po-; vwodi. Mnogo jih je, ld ao ušli ueauanski pošasti. Za- dolžila so se, sezidala svoj dom na Mirju, na Ko-| deljevean, za Bežigradom, kjerkoli. A dolg l>o tre ba odplačevati z obrestmi vred deset, petnajst lel in Še več. Težko si bo odtrgoval ta in oni tiste zazidane dinaj-je in to tem težje, čim boljši bo de nsio- A doni, ki brezobzirno [»obira svoj davek ko! star eksekutor od meseca do meseca, leto in dan. I tak dom bo le pol doma. Kdo je mod nami, kii si ne bi želel svoje lastne strehe brez dolgov, brez obresti, brez kakršnih, koli bremen? Kdo je, ki ne bi hotel postati lastnik biše ob beli cesti, ka pelje po ravni poijani v neznani svet? Vprašajmo tega in onega, uradnika in nameščenca, trgovca in obrtnika, delavca, dninarja, hlapca... Vsi bi radi svojo hišo ob boli cesti... Pa kaj, to so sanje, ki niso res, saj komur je namenjeno, ne sme niti misliti. Gori ob Dunajski cesti onkraj vojašnice zidajo hiš dvakrat pet in še več. A le ena je med njimi, ki lahko postane moja, tvoja, njegova. Saj jo jp že videl marsikdo in jo zahotel v svojem srcu, v svojih upih ta in oni. Druga štadijomska loterija jo bo dala tistemu, ki mu jo bo areča naklonila, zn enega samega kovača. Vila Stadion ob Dunajski cesti j c dograjena. Čigava ho? Moja, tvoja, njegova? Tekmujmo. kupujmo srečke, po deset dinarjev so, dobimo jih povsodi. Le eden jo bo dobil, a nihče ne ve, če nisi mogočo to Ti, ki neverno zmiguješ z glavo in se porogljivo smejpš. Poizkusimo rešiti vsak zase stanovanjsko vprašanje! Žrtvujmo deset, dvajset, trideset dinarjev in v decembru bo vsaj eden izmod nas revnih, preganjanih najemnikov lahko rekel, da je poeta! hišni po-sentnik aa deset duturjuv ... Dnevne novice KOLEDAR. Sobota, 5. novembra. Caharija, oče Janeza Rrstnika, Elizabeta, Emerik. — Solnce vade ob 6.53 in zaide ob 4.36. * * * ir Za župana v Nakloni je bal 2. novembra izvoljen dosedanji župan g. Janez Marinšek (SLS) z 12 glasovi. Samostojnežd bo oddali prazne glasovnice. ir Stanovanjski zakon. Nove določbe k stanovanjskemu zakonu izidejo v Uradnem listu, ki izide v soboto, dne 5. novembra. ir Podrnžnica jugoslovanskega gozdarskega druženja v Ijubljani posreduje brezplačno gozdarske službe ter vabi gg. delodajalce — gozdne veleposestnike, da blagovolijo prijaviti prosta službena mesta tej podružnici. ir Prepovedani listi. »Illustriertee \Vietier fortrafclaitt«, »Mitlagszoitungc, botigarski list »Ro-dinac, »Wiener Allgemeine Zeitungt ter madjar-ski list »Budapesti Hirlap« s« v naši državi prepovedani, ker pišejo proti njenim interesom. ir Izpraznjena poštarska služba je pri pošti v Hrastniku. Prosilci naj vlagajo s 5 Din kolko-vane prošnje na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani. ir Desot vrst protialkoholnih razglednic je izdala »Sveta vojska« v Ljubljani. Komad stane 75 par, pri na*očilu vsaj deset komadov skupaj pa 50 par. ir Znameniti zgodovinski dnevi. 5.novembra: 1016 se je končala deveta italijanska ofenziva. — 1914 sta Francija in Anglija napovedali Turčiji vojno. — 1900 so začeli kopati bohinjski predor. — 1905 je dobila Črna gora ustavo. — 1494 se je v Niirnbargu rodil Hans Sachs, M je bil najodlič-nejši in najplodonoenejši svetovni nemški pesnik 16. stoletja. ir Kmetijska sola na (innu je s koncem oktobra zaključila šolsko leto 1926—27. Letnik je dovršilo 31 učencev, od teh s prav dobrim uspehom 5, z dobrim uspehom 23, z zadostnim uspehom 3. Jubilejuo pohvalno diplomo je dobil kot vsestransko nujboljši učenec Albert Breznik iz Glo-basnice nia Koroškem. Učenci so se poslovili od zavoda s prisrčno domačo prireditvijo ir Noto šolsko leto 1927—28 se prične na kmetijski šoli na Grmu v ponedeljek 7. novembra. Sprejetih je 52 gojencev, 33 v celoletno šolo, 19 v prvi tečaj zimske šole. ir Usposobljenostni izpit za učitelja na kme-ti jako-nadal jevalnih šolah je položil 26. oktobra na kmetijski šoli na Grmu g. Gvidon Pahor, šolski upravitelj v Skaružini. Vsled poklica na orožne vaje je moral kmetijski tečaj, ki ga je obiskoval na omenjenem zavodu, tik pred izpitom zapustiti. Vsled tega je izpit položil naknadno. ir Poprava ceste Prevalje—Mežica—Žerjav. Kakor znano, je skrbel pred vojno za okrajne ceste na Koroškem koroški deželni odbor. Od prevrata do danes se je za popravila cest na slovenskem Koroškem storilo zelo malo. Še le sedaj, ko imamo oblastna odbor in posebni gradbeni oddelek, se dela tudi za popravo cest na Koroškem. Te dni ee je dosegel med amgležko družbo v Mežici in med mariborskim oblastnim odborom sporazum, po katerem bo popravila družba cesto Prevalje—Črna—Mežica v smislu svoječasnega dogovora e koroškim deželnim odborom. ir NoTa prodajna cena listov za odgovor. Ministrstvo je odredilo, da se prodajna cena listov za odgovor zniža od 8 na 5 dinarjev. Pošte so pa še nadalje dolžne, da zamenjavajo iz inozemstva došle liste za odgovor za znamko, ld je potrebna za fran-kirauje navadnega pisma v inozemstvo, torej po sedanjem pisemskem piistojbeniku za inozemstvo u tridinarsko znanko. ir Nova mednarodna tarifa za poštue pakete. Postno ravnateljstvo je razposlalo te dni vsem poštam v Sloveniji mednarodno paketno tarifo, ki stopi takoj v veljavo, obenem pa izgubi veljavo mednarodna paketna tarifa iz leta 1926. ir Celjska carinarnica in carinska pošta. Finančni minister je odpravil carinarnico v Celju. Zaradi tega preneha poslovati tudi celjska carinska pošta. Pošte na Spodnjem Štajerskem in Dolenjskem (Savska dolina) so prišle vsled odprave celjske carinarnice v področje mariborske carinske pošte. ir Žrebanje efektno loterije za Ljudski dom t Novem mestu bo 13. novembra. Zadene samo srečka, ki je plačana do 12. novembra, torej vsaj en dan pred žrebanjem. Neprodane srečke naj raz-prodajalci in drugi pošljejo nazaj do 12. novembra. Kdor hoče zadeti, naj takoj pošlje denar. Izžrebane srečke bo objavil Slovenec 20. novembra. Kupujte torej srečke, dokler je čas! ir Smrt pod tramvajem. Okoli 2. popoldne je t četrtek povozil zagrebški tramvaj na oglu Pal-motičeve in Juričičeve ulice reznano starko. Radi križišča je tramvajski voznik opazil starko šele, ko je kaka 2—8 m pred njim prešla tračnice. Sicer je zavrl tramvaj, toda motor jo Je kljub temu za- %a^xlcAxvj/te •ic mocWnc pfefoivivu JKKOLJ VAftJTVtNA ki grabil in jo vrgel na pločnik. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je umrla. Voznika so prijeli, a so ga morali radi nekrlvde izpustiti. ir Ubit ropar. V bližini Karlobaga so orožniki ustrelili zloglasnega člana Prpičeve roparske tolpe Blaža Došena. Po aretaciji Jovana Meriča v Dalmaciji jo ostal sedaj na svobodi odlni Ante Jeleni?, kateremu je pa orožništvo že tudi na sledu. iT Roparji v orožniški obleki. V vasi Zaton pri Šibenlku so napadli roparji, preoblečeni v orožniške obleke, tamkajšnjega župnika J. Aniča. Čakali so ga v župnišču, dokler se ni vrnil Iz vasi. Ko je prišel, so zahtevali od njega 100.000 Din. Ko jim je župnik rekel, da nima več kot 2000 Din, so mu ropnrjl začeli groziti, da ga bodo ubili. Med tem je župnikova sestra priklicala na pomoč kmete, ki so takoj prihiteli v župnišče. Alarmirana je bila vsa vas in začela se jo prava bitka med kmeti in roparji. Streljali so nekaj časa kakor na bojišču, končno se je roparjem posrečilo, da so pobegnili. ir Zares »cesarska«. Pred kratkim smo poročali, da se je 63 letna sestra bivšega nemškega cesarja Viljema Viktorija Schaurnburg-Lippe zaročila z nekim mladim ruskim beguncem. Sedaj pa prinaša zagrebški -Obzor: naslednjo brzojavko: »Berlin, 3. nov. Kakor smo zvedeli, je sestra ekscesarja Viljema Viktorija Schaumburg-Lippe na prigovarjanje svojega mladega zaročenca ruskega begunca pristala na to, da se podvrže operaciji za pomlajevanje. Oepracija je uspela,zelo dobro in princezinja izgleda kakor gospodična 30 let.< ir Pretep na svatbi. Preteklo nodeljo, 30. oktobra se je vršila v Obrežju pri Jesenicah na Dolenjskem svatba. Kot običajno so prišli domači fantje voglarit. Dobili so od gostiteljev precej vina, tako da so bili vsi dobre volje. VogJarji so j>oslali kar preveč korajžnu. Janez Frigel je iz same objestnosti vrgel na tla svojega vrstnika Franca Mu-niča. Ta se je seveda hitro pobral. Toda neugnani Frigel je hotel v drugič izkazati svojo moč nad Mnničem s tem, da ga je poskusil ponovno položiti na tla. Munič se je pač branil in začela sta se zares pretepati in nista odnehala tako dolgo, da jo Frigel zabodel Muniča globoko v hrbet. Ker je rana močno krvavela, so jo po stari veri zamašiil — s konjskimi figami. Poškodovanca so odpeljali v brežiško bolnico, kjer so ugotovili, da je sama na sebi zelo težita poškodb«« postala še bolj nevarna vsled okuženja s konjskim blatom. ir Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Joeef« - grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporabl.ja zelo milo odvajajoča »Franz-Josef« voda posebno pri porodnicah z iz-bornim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogeri-jab in špecerijskih trgovinah. OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana. Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. •k Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji Kane, Židovska ulica. 23. Nov in zdrav postal bo narod, ves se bo pomladil zarod, vse veselo bo na sveti, če ga hraniš s PEKATETI (Dalje prih.] t DVEMA SAJCKMA Cfublfana O V. prosvetni večer Prosvetne zveze. —• Znana stvar je, da se mi Slovenci vse premalo brigamo in zanimamo za krasote svoje domovine. Dočim hodijo tujci občudovat našo zemljo, dočim oni občudujejo silovito pestrost In lepoto naših krajev, mi sami v veliki večini komaj znamo, kaj vse nam v tem oziru domovina nudi. Zato je prav, da je P. Z. v svoj letošnji program ljudskih predavanj vnesla tudi predavanje o »našem podzemeljskem sve(u<, ker je baš ta našim ljudem najmanj znan. Šele 1. 1909. smo se mi Slovenci za ta svet nekoliko bolj začeli zanimati, ko se je istega leta ustanovilo »Društvo za raziskavanje podzemeljskih jam<. Prvi obiskovalci svetovno znane Postojnske jame padajo daleč nazaj v 13. stoletje. — To in še marsikaj nam je na sinočnjem predavanju v jedrnatih besedah povedal g. prof. dr. V. Bohinc, ki nas je nato še popeljal v razne znane jame podzemskega svota, predvsem v one ostalega sveta. Razlagal je nastanek in tvorbe različnih kapnikov iu drugih podzemskih krasot. H koncu je omenjal še živalstvo v podzemlju, kakor živi sedaj in kakor je živelo pred tisočletji. V poštev pride zlasti jamski medved iz prastare zem. dobe, katerega kosti so našli v Postojnski jami pred 70 leti v tolikem številu, da so jih kar v vrečah ven nosili — kakor trdi takratni nemški zgodovinar in raziskovalec jam. Sedaj pa v jamah zasledimo v večjem številu le tako zvano človeško ribico in pa drugo drobno golazen. — Predavanje so apopolnjevale številne skioptične slike. Pred predavanjem je violinski orkester P. Z. zaigral par lepili koncertnih točk, ki so številno občinstro, ki je docela zasedlo dvorano, prijetno poživele in tako k predavanju tvorile lep uvod. Prihodnji petek predava prof. dr. L. Ehrlich o Jpiri-tizirru. O »Zlatorog« na Ljudskem odru. To krasno Igro bo v nedeljo 8. novembra ob pol osmih zvečer panov*! Ljudsld oder. Delo je res vredno, da si ga vsakdo ogleda, nikomur ne bo žal ne časa ne denarja. Z velikim trudom in skrbnostjo je I.judsld oder naStudiral to delo, ker nastopa toliko ljudi v narodnih nošah, v rokoko kostumih. Dalje naštu- diranje plesov, zborov, potem godbe, vse to Je bilo združeno z velikimi stroška in trudom. Pred prodaja vstopnic v Ljudskem domu v Nabavni zadrugi v I. nadstropju od 8 do 12 in od 2 do 4. Od 4 do 7 pa v pisarni Ljudskega odra, II. nadstropje istotam. O 0 »klerikalnem napuhu« govori — OrJuna, ker je finančni računski inšpektor g. Zaje mirno opozoril finančnega slugo, da ne bi smel nositi orjunaškega znaka, ker jo Orjuna v ljubljanski oblasti prepovedana. Orjuna naj bo prepričana, da če bi bil klerikalni napuh tale, kot je bil napuh njihovih ljudi za časa zloglasnega PP režima, bi dotični uslužbenec že davno več ne bil državni uslužbenec. Orjunaško glasilo se sklicuje na jugoslovanske barve. Ce bi te jugoslovanske barve kaj dalj časa ščitili in branili ljudje, ki so ubili Fakina in spremenili Slovenijo v turško drajno, bi danes g. Beniti — ki ga omenja Orjuna — še marsikatero bridko zabrenkal, ki se je sedaj ne upa. Kar so *iče natančne evidence, ki jo obeta orjunaško glasilo, naj bo prepričano, da se že danes na najmerodajnejšlh mestih vodi natančna evidenca gotovih ljudi, ki se tostran meje na različne načine skrivajo pod jugoslovanske barve, onkraj zapadne meje pa imajo opravke, ki se kaj čudno zlagajo z njihovim jugoslovanskim patrijotizmom. Splošno priznanie izbornim zimskim suknjam, raglanom tvrdke DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA, je radi finega blaga, ter fine podloge, ki ga porablja za ta oblačila, čisto razumljivo. — Poslužite se teh res finih snkenj ! © Nočna služba lekarn. Drevi imata nofco službo: Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu. O Akademska služba božja. Jutri (6. t. m.) se bo začela pri oo. frančiškanih akademska služba božja. Ob 11 bo kratek govor, v katerem se bo obravnavala tvarina: »Četrta prošnja Očpnaša in socialna plat življenja«. Govoril bo dr. p. Gvido Rant. Po nagovoru bo sv. maša. O Sprememba posesti. Prometna banka d. d. v Ljubljani je kupila od veletržca g. E. Mayerja vogalno hišo nasproti magistrata, v katero se spomladi preseli iz svojih dosedanjih poslovnih prostorov v Prešernovi ulici 4. m mm m zino kupujte Vaša oblačila pri znani, strogo solidni tvrdki Jos. Roilna, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3. O Dva kolesarska karambola. V četrtek sta se pripetila dva težja kolesarska karambola, prvi v Spodnji, drugi pa v Zgornji Šiški. Ob pol 8 zjutraj se je trgovski vajenec Ivan Soršak zadel na oglu Gasilske ceste in ceste B v 36 letno Marijo Klavišarjevo. Kolesar je padel s kolesa na tla in omedlel in tudi Klavišarjeva, ki je v drugem stanu, je dobila od sunka in strahu težje notranje poškodbe. Soršaka, ld je dobil težko rano na Čelu, so prepeljali v javno bolnišnico, kjer so ga obvezali. —■ Druga nesreča se je pripetila blizu Dravclj, pri znamenju sv. Roka. Uradnik OUZD Josip Ogrinc je vozil v četrtek zvečer pravilno po desni strani, toda nasproti mu je privozil neld neznan kolesar, ki se je z vso silo zadel v Ogrinca. Oba kolesarja sta padla na tla, ali neznanec se jo hitro pobral in izginil na kolesu, dočim je Ogrinc nezavesten obležal na cesti, kjer sta ga kasneje našla dva njegova tovariša. Ker je dobil Ogrinc težjo rano na glavi, so ga prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico. © Tatinski drobiž. Delavki Francki Zelinger-jevi, stanujoči v Tovarniški ulici, je nekdo pokradel za okrog 400 Diu obleke in živil. — Snažilcu čevljev Francetu Stoparju je nekdo odnesel sna-žilno orodje, vredno 200 Din. Orodje je bilo spravljeno v shrambi Mikličeve restavracije. — Trije otroci so ovadeni, da so kradli na Vernih duš dan cvetje z grobov na pokopališču Sv. Križa. 0 Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prejeli smo: Čuje se, da so odkrili pri tajništvu tega društva precejšnje nereduosti. Ker bi bilo s tem prizadeto premoženje članov, pozlvljemo me-rodajne faktorje, da zadevo javno pojasnijo, sicer se bomo sami pobrigali za to, da javnost zve, kaj se je prav za prav zgodilo. — Merkurjev član. O Zanimiv lov. Včeraj popoldne je gnal neki živinski gonjač tropo volov po Dunajski cesti v smeri proti Ljubljani. Sredi polja pa je en vol nenadoma zdivjal in se v besnem diru pognal s ceste na njive in travnike. Ker je bil gonjač en sam, čreda pa precej velika, je imel precej posla, preden je čredo spet spravil skupaj, ker se je za prvim volom tudi ostala čreda razkropila po polju. Pomagati so morali mimoidoči pasanti, da je mož mogel gnati živino naprej proti Ljubljani. O Vsakovrstne trpežne čevlje, snežne čevlje, galoše kupite najboljše pri A. Gorše, Stari trg 15. G Gospodične, ki hočejo šivati perilo zase, sprejema zopet v pouk tvornim perila M. Alešovee, Cankarjevo nabrežje I., kjer so Izdeluje vsakovrstno perilo po mori in najnižji ceni. © Opozarjamo na novoustanovljeno trgovino >Ideal< čevljev v Kolodvorski ulici Stev. 28. — Več glej v današnjem oglasu. © Obleke kemično čisti, barva in pllslra tovarna Jos. Reich. © Veliko izbiro volnenih jopic, najfinejših bi'— perila, kravat itd. priporoča tvrdka Ig. 7. a r g i, pri nizki ceni, Ljubljana, Sv. Petra cesta. © Krasne dunajske bluze. — KristoHč-Bučar. Restavracija Ljubljanski dvor. Vsak dan sveže morske RIBE, najboljša letošnja PORTUGALKA i" pristni kraški TERAN. Vsak večer od pol 8 naprej igra salonski orkester. Vstopnina prosta. Odprto do 1 ponoči. Za obisk se priporoča restavrater PUPOVAC Maribor t □ Pevci hrvatskega pevskega drnStva »Kolo« se pripeljejo v Maribor danes z osebnim vlakom ob 16.33. Glasbena Matica, čije gost bo Kolo, pripravlja Zagrebčanom slovesen sprejem ter poživlja vsa narodna in kulturna društva, pa tudi vse občinstvo, da pokaže dragim gostom svoje simpatije ter se v velikem številu udeleži sprejema na kolodvoru. Večerni koncert v GCtzu prične radi precejšnje dolžine skaldbe ln radi obzirnosti, ki smo Jo dolžni našim gostom, točno ob 20. Občinstvo se naproša, da zavzame prostore pred določeno uro, ker bodo med Izvajanjem dohodi v dvorano zaprti. Da ne bo gnječe in prerivanja pri večerni blagajni, ld je namenjena v prvi vrsti zunanjim posetnikom, naj si mariborski obiskovalci koncerta nabavijo vstopnice že v predprodaji, kot je to običajno v drugih večjih mestih. Tudi besedilo se dobi v predprodaji. Za koncert vlada, kar je razumljivo, največje zanimanje. □ Jugoslovanska strokovna zveza v Mariboru otvori v ponedeljek 14. novembra nadaljevanje socialne šole. zato se vabijo vsi, ld so lansko leto to šolo posečali, kakor tudi drugi naši tovariši, posebno mlajši, da se udeleže sestanka, ki se vrSt v ponedeljek 7. novembra ob pol 8 zvečer v dru. štveni sobi nn Koroški cesti 1, kjer se bo o načrtu socialne šole razpravljalo. Tovariši, prosimo, da se sestanka sigurno udeležite, pripeljite s seboj tudi svoje tovariše in tovarišice. □ Važna konferonca v Maribora. Poročali smo že, da gre za tem, da postane Maribor velika obmejna p06taja. Dne 8. novembra se bo sestala v Mariboru konferenca jugoslovanskih ln avstrijskih delegatov. Med jugoslovanskimi zastopniki bo 30 odposlancev iz raznih ministrstev, Iz Avstrije jih pride 20. Začetno in sklepčno zborovanje se bo vršilo v veliki kazinsld dvorani. Konferenca bo delovala kakih deset dni v petih odsekih, ki bodo nameščeni v prostorih oblastnega dvorca. □ Krog snovanja obrtne liste za mariborske občinske volitve. Javnosti je že znano, da delajo kolovodje socialnih demokratov na tem, da bi skovali za mariborske občinske volitve posebno obrtno listo. Tozadevno prvo zborovanje pri Gambri-nu je bilo ponesrečeno. V četrtek zvečer se je vršil drugi shod obrtnikov v prostorih krčme Klanjšek v Vojašniični ulici 10. Ob tej priliki se je že predložila lista kandidatov z nosilcem krojaškim mojstrom g. Dolčekom. Drugi kandidat na obrtni liifrti je gostilničar na Tržaški cesti, znani saniostojijfež in radičevec Anton Lipovšek, tretji socialist čevljarski mojster Kreutzer itd. Obrtna lista je pobarvana čisto socialdemokratsko. Končnoveljavno zborovanje glode odobritve obrtne liste se bo vršilo prihodnjo nedeljo. □ Širjenje škrlatinke na Pobrežju. Poročali smo že, da je umrl na Pobrežju otrok tamošnjega trgovca Riedla na škrlatinki. Sedaj je obolela na isti epidemiji še mati, ki je bila prepeljana v splošno bolnico. Razven teh dveh slučajev je še eden v pobreški občini. □ Premetena goljufija. V trgovini Medni v Gosposki ulici sta se pojavila sinoči dva Žida, Rafael in Levi, ter kupila manjšo količino čaja za paT dinarjev. Plačala sta s tisočdinarskim bankovcem. Prodajalec jima je izplačal razliko, zvečer pa je s strahom opazil, da mu manjka v blagajni tisočdi-narski bankovec. Takoj se je spravil na iskanje Židov ter ju našel v kavarni Evropa. Dal ju je aretirati in na policiji sta priznala, da 6ta med tem, ko je prodajalec menjal tisočak, istega previdno zopet spravila ter sprejela nato čisto mirno razli- | ko, s katero sta izginila. Obdržali so ju na policiji. □ Nesreča z motornim kolesom. V četrtek sta se vozila iz Št. IIja v Maribor z motornim kolesom uradnik S. iz Maribora in gdčna Š. iz Št. Ilja. Ker je bila že tema, voznik ni opazil, da je železniška ze tvorni ca zaprta ter je z vso silo zavozil v njo ter jo prelomil. Motorno kolo se je popolnoma zdrobilo, dočim sta oba voeača odletela naprej na progo ter se odbila od vagona, ld je baš tedaj pa-stral dotično mesto, tako srečno, da nista padla pod kolesa, kjer bi našla gotovo smrt. □ Za nabavo inventarja t porodnišnici v bivšem sanatoriju je oblastni odbor dovolil 30.000 Din kredita. □ Specialist za ženske bolezni in porod dr. Benjamin Ipavic v Mariboru, Gosposka uldca št. 46, zopet ordinira od pol 10 do pol 12 in od 15 do 16 (3 do 4). 8796 I stotine voz in za težke avtomobile, kl dnevno vo-I zijo, neznosno. Ob Marijinem domu proti kolodvoru je ob strani ceste Se prid hodnikom za pešce jarek, ki naj se zasuje in se že na ta način razširi cesto za pol metra. Žaga mora prostor proti trotoarju ograd Vi ne gn pn s težkimi vozovi razdirati ozir. blatiti. Trotoar je namenjen izključno pešcem, ne pa vozovom podjetnika, da bi se jim morali pešci umikati na cesto, kar se je žo dogodilo. Tudi med kolodvorom in žago je skoraj 1 m neizrabljene ceste. — Druga stvar je poživitev projekta o tlakovanju ceste od kolodvora do Dijaškega doma. Proračun za to tlakovanje je znašal takrat 5,000.000 Din Od tecra bi prispevala država 50%, občina 30% in cestni okrajni odbor ostalo; v proračunu je bilo tudi razširitev mostu med župniščem in cerkvijo in sicer na ta način, da bi bila širina mostu kot je zdaj bila širina ceste, trotoar na obeh straneh bi se pn še prizl-dal, dalje bi se tudi drugi most, ki spaja rudnik z mestom ves betoniral kar je nujno Cestni kraj-nl odbor jo ugotovil, da je za popravo hodnikov kompetentna mestna občina. S tlakovanjem ceste bi se moralo že davno začeti, ker se drugače s pospravljanjem blata in z nnsipnvanjem gramoza vrže letno težke tisočake proč. S prihrankom denarja, ki se je že tekom treh let, odkar je bil projekt za tlakovanje narejen, porabil za popravo in snaženje ceste, bi že lahko imeli 10% ali še več zA tlakovanje plačanega. Sicer pa je že bil v občini fond v znesku 424.000 Din, ki je bil namenjen za tlakovanje. Toda, če danes pogledamo cesto in mostova in še blagajno vidimo, da ni ne enega ni drugega komaj petino. O tem bi raje izpregovori' gosp. dr. Sajovic svojim meščanom, kako se je tlakovanje ceste zmaličilo komaj v kanalizacijo spodnjega dela mesta. Spori SK Jadran. V nedeljo 0>, t. m. izredni občni zbor ob 9.30 v gostilni Šteiner, Opekarska cesta. Dostop imajo člani, ki so plačali članarino. — Odbor. * * * ZAKLJUČNO KOLO PRVENSTVENIH TEKEM LNP Jutri Primorje : Hermes, Slavija : Jadran, Ilirija : Slovan. V Ljubljani se odigrajo jutri, v nedeljo, zadnje jesenske prvenstvene tekme v I. kot v II. razredu. Na igrišču Ilirije se sestaneta ob 13.45 najprej Slavija in Jadran, ki ju je smatrati za precej enako močna nasprotnika, za njima pa ob 15.20 Ilirija in Slovan. V drugi tekmi je računati na zmago Ilirije, četudi je Slovan najbrže že prebolel svoj de-bakl proti Primorju in bo nudil Iliriji dovolj odpora. Na igrišču Primorja se ob 14 odigra najprej ostanek nedovršene tekme med Primorjem in Her-mesoni, ki je bila na praznik vsled nediscipline dela publike 21 minul pred regularnim časom prekinjena ob stanju 3:1 za Primorje. Nato odigrata svojo tekmo Panonija in Krakovo, dva enako močna kluba 11. razreda. Važna tekma II. razreda se, vrši razen tega ob 10.30 na prostoru Ilirije. Reka iin Svoboda se bosta borila tu za prvo mesto v tabeli Dosedaj ima Svoboda 6 in Reka 5 točk. Oba kluba igrata dober nogomet. ŠPORT V STAREM EGLPTU. Egipčani so verovali v nadaljevanje življenja na onem 3vetu in so posvetili zato češčenju mrtvih vso skrb. mnzilili so jih in naslikali so nant jih. Slike nam knžejo vse raznovrstno egiptovsko življenje, na stenah grobnic vidiš podobe in reliefe, kažoče nam življenske navade umrlega. Vidimo posestnike, kakor opravljajo svojo molitev, kako gredo na lov, kako so gibljejo v domačem družinskem krogu ali pa jih vidimo kot gle-davco pri igrah in športnih prireditvah. Športnih prizorov na slikah starega Egipta ne vidimo, prav posebno mnogo, n kar jih je, nam pravijo, s kakšno ljubeznijo so v Egiptu gojili šport. Sicer tako resne poteze na obrazih izginejo popolnoma in povrne se nanje lahkoživost orienta. V starem Egiptu so gojili šport v prvi vrsti samo takozvani -»nižji sloji«. Egiptski bogataši, »gospodje', niso bili za telesno vzgojo. Vročina dežele je dejala bogatinu, naj nič ne dela, in smilili so se mu oni, ki so si žrebanje loterije društva »Trgov, akademija« v Ljubljani se je na željo številnih naročnikov srečk, ki so zamudili termin 27. oktobra, preložilo nepreklicno na 5. december 1927. Prodaja srečk v trafikah, trgovinah in zadnji rok za plačilo do 1. decembra! — Pri društvu naročene srečke se rošiljajo naročnikom samo proti plačilu. — SREČKA STANE 10 Din. — Dobitkov je 885 od 50.— do 100.000 Din. ljene vse članice in pripeljite s seboj tudi ne-članice. Odbor. Na Breznici se uprizori v nedeljo 6. t. m. ob 6. zvečer igrokaz »Domene v 5 dejanjih. Ljudski odor v Št. Vidu pri Ljubljani uprizori v nedeljo 6. t. m. v Ljudskem domu priljubljeno Raupahovo žaloigro »Mlinar in njegova hči«. Igra je povsem na novo naštudirana in ho nudila mnogo prekrasnih, ganljivih prizorov. Poset bo omogočen vsem, tudi oddaljenim, ker je začetek predstave že ob pol 4. popoldne. Vstopnina je zelo znižana. Cerkveni vestnik Marijina kongrogacija za gospode in Meščanska Marijina kongregacija pri sv. Jožefu imatn v nedeljo 0. t. m. ob 7. zjutraj v kongregacijski kapeli skupno sv. mašo in obhajilo. Meščanska Marijina kongregacija pri sv. Jo-lehi ima v nedeljo 6. t. m. ob 11. dopoldne v kapeli svoj redni shod. Kongrcgacija gospodov pri sv. Jožefu ima jutri ob 7. sv. mašo in skupno obhajilo v kapeli. Sv. maša je za ranjke člane kongregacije. Orel morali z ročnim delom služiti kruh. Zato tudi bogataši športnih prireditev v svojih grobnicah niso upodabljali, in zalo se je športnih prizorov tako malo ohranilo. Najbolj so gojllt Egipčani ples, tako pri delu in resnih svečani stih kot pri igrah in zabavah. Tudi tak ples so gojili, kakor ga goji naša moderna gimnastika, ln moramo to vrsto plesa prištevati k športnim gpretnostnim vajam. Prvo mesto pri spretnostnih vajah so pa imeli igre z žogo. Žoge, kl so jih uporabljali, so bile ali iz usnja ali pa lz ozkomrežaste platnene pletenine; napoljene so bile s slamo ali z zrezanim bičjem. Večje žoge so imele premer 9 cm; poleg njih so pa rabili tudi manjše žoge Iz opokaste prsti, s pisano giazuro. Ker se take krogle lahko razbijejo, je morala biti igra z njimi zelo težka; niso smele pasti na tla, so bile takoj v nevarnosti. Najbrž so take krogle porabljali za kotalikanje po zemlji; iz zgodovine prvih stoletij starega Egipta poznamo keglaško igro, pri kateri se je morala krogla kotalikati skoz majhna vrata, da je podrla zadaj stoječo stožce Iz teh stoletij niso še dobili prizorov iger z žogo, pač pa jili imamo iz stoletij 2100 do ca 1600 pred Kristusom, in sicer v vseh mogočih variacijah. Slike nam pravijo, da so igrale te igre samo ženske; vendar si lahko mislimo, da so se zabavali v igrah z žog- mi tudi otroci vseh let. Skalni grobovi knezov pri sedanjem Beni Ha-san nam knžejo najraznovrslnejše igre, od navadnega metanja do najdrznejšega žongliranja z več žogami; vidimo tudi prizore, da sedijo igravke na ramah tovrrišic in si žogo podajajo. Vse te igre =o se vršile ritmično, spremljane od zraven stoje-ih deklic. Navadne otroške igre nam kažejo že podobe iz Stare države; vidiš mladino, kako se zabava s tekom v krogu, s tekom na kratke in dolge razdalje, z metanjem kamna ln palic, z rokoborbo in tako dalje. Govorili bomo tudi še o športu pri starih Kitajcih, Indijcih itd. IZ ZORICHA V LAUSANNE. 225 km znaša razdalja med tema dvema me* stoma. Preteklo soboto in nedeljo so se skušali, kdo bo to razdaljo hitreje prehodil. 12 tekmecev je bilo priglašenih, 8 jih je v soboto ob 8. url 25 minut startalo. Glavni boj se je vršil med Švicarjem Linderjem in Francozom Godardom; ta ima svetovni rekord v hoji na 24 ur s 196.050 km. Godard je imel v prvi polovici tekme hude želodčne krče in je moral počivati; in potem še enkrat. Drug za drugim so tekmeci odnehali, od Neuchatela naprej so hodili samo še trije, Linder, Godard in Cuany Godard je svojo zamudo zelo • popravil, pa ni mogel več računati s tem, da bi I Linderja dohitel. Le-ta jo medlem zboljšal svetovni rekord na 100 km od 11 : 42 na 11 ur 21 minut in 4 sekunde. Ko jo prišel Linder v Lausanne, mu je priredila množica prav prisrčne ovacije; 225 km je bil prehodil v 27 urah 45 minutah in 30 sekundah; Godard je prišel 1 uro 20 minut za njim na cilj, Cuany pn 2 uri. Malo je manjkalo, pa bi se bil posrečil Linderju tudi rekord v hoji na 24 ur; prehodil je v 24 urah 190 km in 200 metrov, torej samo 450 metrov pod rekordom. — Linder je znan po vseh deželah tam okoli, udeleži se vsake trajnostne hoje. Biti nam mora v zgled; okoli 40 let je star, pa pri nobeni večji tekmi ne manjka. Zadnjič smo brali o njem, ko je tekmoval v hoji med Strassburgom in Parizom. Godard je že dolgo njegov najnevarnejši konkurent. Sszpred sodišča .Turi(lični problem. Kovač Miklavž Je imel svoječasno veliko pravdo s sosedom. To pravdo je zgubil, kar ga je silno razburilo. Nekega opoldne, ko je šel sosed mimo hiše, je Miklavž vzkipel in zavpil nad soseda, naj se nikar ne smeje, ker je pravdo itak dobil le, ker je priča Boštjan krivo prisegel. Tudi Minca, hči Miklavževa, se je oglasila: »Res je, Bošijan je krivo pričal!« Boštjan je tožil oba po paragrafu 104. Toda Boštjanov odvetnik je obračal in obračal, sodnik je pa obrnil. Izjavil je namreč, da zasebni tožitelj ne more tožiti po paragrafu 104., temveč kvečjemu radi razžaljenja časti, tožbo po § 104. — razžaljenje javnih organov in tudi sodnijsklh prič — pa more vložiti le in izključno državni pravdnik. V razpravni dvorani jo nastala po tej sodnikovi razlagi seveda silna debata, v kateri sta vedela mnogo povedati zlasti oba advokata. Boštjanov advokat je trdil, da na ta način Boštjan sploh ne pride do zadoščenja za kruto razžalitev, Miklavžev advokat pa je trdil, da je za vložitev ovadbe pri državnem pravilniku že prepozno. Besedo ima sedaj držnvno pravdništvo. Slaba družba Mladega GašperČka so dali domači v Ljubljano učit čevljarstva. Gnšperček se je lotil pridno učenja in je po nekaj tednih lasanja od mojstrove roke že znal pravilno pribiti peto na podplat. S svojo bistro glnvico pa je kmalu dognal, da je vso čevljarsko znanje za življenje Ie premalo in da se je treba naučiti tudi drugih umetnosti, ne-; obhodno potrebnih, kot: kaditi, kegljali in kvartati. Ko ga je njegov sotrpin pri istem mojstru, 17 letni Dolfek, poučil v vseli teh skrivnostih, ga je vzel prihodnjo nedeljo, prvo v mesecu oktobru, s seboj v neko gostilno v Spodnji Šiški. Gnšperček je imel s seboj 400 Din. Poslal mu jih je oče. naj plača pri gospodinji hrano in stanovanje. Dolfek in Gnšperček sta moško kadila vsak svojo ctoaro in se še bolj moško vsedln za mizo ter naročila vsnk svojo steklenico piva. Gašperček je pokusil prvič v življenju pivo — doma je pil ie mleko —, vendar je moško zngodrnjnl: »Kaj nimnte nič boljšega?« Pri-sedel je še navihani Janko, ki je potegnil iz žepa karte in pričel mešati. Gašperček je igral z Vso vnemo in se mu je res posrečilo, da je zgubil 200 dinarjev. Skoda, dn je bil Gnšperček že vos omamljen od piva in cignre, drugnče bi se morda še naučil od Dolfka in Janka, kako je treba pri »mmišluc karte — mešnti. Mnušl je bil zaključen in tedaj jo Janko povnbil GašperČka, naj poskusi srečo nn kegljišču. »Keglji se ne dado mešati!« je zatrjeval. Gašperček je res poskusil tudi nn kegljišču, kjer pa je zgubil še ostalih 200 Din. Očetu, kl je prišel naslednjega dne v Ljubljano, je potem skesano priznal, kje je pustil onih 400 Din. Oče j« ovadil Janka in Dolfkn noliciji, ki je Izročila vej akt o tem sodniji. Sodnik je mlndcn Dolfka opro stil. pač pa je obsodil Janka radi goljufiie pri kartah na tri dni znporn. Dolfek in Gnšperček pa sta dobila še posebej strog ukor, naj se v bodoče i» ogibljeta slabe družbe. Prijateljem Slov. Straiel Slovenska Straža vljudno prosi vse gg. poverjenike, da blagovolijo pri razdeljevanju letošnjih mohorjevih knjig, kakor tudi pri nabiranju novih udov in to vsako leto nabirati prostovoljno prispevke posameznih udov za Slovensko Stražo- Tretjina slovenskega naroda je pod tujim jarmom brez vsake pravice in svobode. Ne sme več biti med nami Slovenca, ki bi se vsaj z enim dinarjem ne oddolžil zatiranim bratom. Vsak najmanjSi dar je dobrodošel. V predobri zavesti, da so vsi čč. gg. poverjeniki preobloženi z delom, si vendar ne moremo misliti lepše in ■ spretnejše narodno-obrambne organizacije kot po Mohorjevi Družbi, ki je že pred vojno delala najizdatnejšl stalni dohodek Slovenski Straži. Klici iz Primorja so obupni! Prav ipkreno ' vabimo vse čč. gg. poverjenike, da bi po priliki člane Mohorjeve Družbe na to opozorili in jim priporočali, da ob plačevanju poštnine za knjige dodajo po svojih močeh skromen darček za Slovensko Stražo. Z ozirom na dejstvo, da je Slovenska Straža poživila svoje delovanje v korist neosvobojenih Slovencev, naproša odbor Slovenske Straže tem potom vse Mohorjane, da blagovoli vsak ud ob tej priliki darovati najmanj en dinar za Slovensko Stražo. Cel/e Prihod »Kola«. V nedeljo, dne 6. novembra ob pol 12 dospe v Celje pevski zbor društva »Kolo«, kl bo istega dne popoldne izvajal v Celjskem domu znameniti Sirolin oratorij »Život i spomen slavnih nčitelja svete brače Cirila i Melodija, apostola slavonskih«. Dolžnost vseh celjskih kulturnih društev, zlasti pa pevskih družin je, da pozdravijo znamenito pevsko družino že na kolodvoru. Pozivamo pa tudi drugo občinstvo, da se polnoštevilno udeleži sprejema in pozdrava na kolodvoru. Prepričani smo tudi, da bo pri popoldanskem koncertu dvorana Celjskega doma premajhna za vse neštete častilce lepe pesmi. Slišati delo, ki je na mah predstavilo našo glasbeno kulturo svetu v luči, v kateri se ie zabliščalo celo sicer ostrim nemškim kritikom, je pač za Celje izredna čast. Razmeroma visoka vstopnina je upravičena vsled ogromnih stroškov, ki so r to prireditvijo združeni. Opozarjamo ponovno, da je predprodaja vstopnic v prodajalni Goričar & Le-skovšek, in tudi na to, da je radi reda in gotovosti zelo dobro, ako si posetniki koncerta nabavijo vstopnice že danes. , ADRIA' čevlji CELJE, Narodni dom Trbovlje Obrtno nadzorovalni oblasti v Laikem v rednosti V poznih nočnih urah se še čuje iz raznih delavnic ropot, dokaz, da vajenci in pomočniki še delajo. Kakor se sliši, nekateri mojstri do skrajnosti izkoriščajo svoje vajence in jih uporabljajo za vsakršne posle pri hiši. V tem oziru lahko postrežemo tudi z dokazi. Naj se vendar zgane obrtno nadzorovalna oblast v Laškem In napravi v Trbovljah temu primeren red. Koncert mladinskoga pevskega »bora se vrši dne 6. novembra 1927 ob 3 popoldne v Društvenem domu z zelo pestrim sporedom. Predprodaja vstopnic v obeh kemzumih. Vstopnina 4, 3 in 2 Din. Sram jih je... Članek o pretepu na olimpijskem dnevu pri tekmah Amaterja kontra Trbov- ; lje, je zbodel v oči one, ki so zakrivili svoj tnora-ličen in fizičen neuspeh, zato ie nekdo članek iz I Ljubljansko gledališče. DRAMA. Začetek ob 8 zvečer. Sobota, 5. novembra: DVA BREGOVA. Premier- ski abonma. Nedelja, 6. novembra ob 15: VEČNI MLADENIČ. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 7. novembra: HLAPEC JERNEJ. Red C. Torek, 8. novembra: Zaprto. Sreda, 9. novembra: VRT EDEN. Nastop gdč. Slav-čevtj. Izven« Četrtek, 10. novembra: DVA BREGOVA. Red. D. Petek, 11. novembra: Zaprto. Sobota, 12. novembra ob 15.: UKROČENA TRMOGLAVKA. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. OPERA. Začetek ob pol 8 »večer. Sobota, 5 novembra: RIGOLETTO. Ljudska predstava po znižanih cenah. Gostuje gospod Vi-čar iz Zagreba. Izven. Nedelja. 6. novembra: GROFICA MARICA. Izven. ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek, 7. novembra: Zaprto. Torek, 8. novembra: HOFFMANNOVE PRIPOVEDKE. Gostuje g. Josip Križaj iz Zagreba. Debut gdč. Popovlčeve. Izven. Sreda. 9. novembra: Zaprto. Četrtek, 10. novembra: FAUST. Gostuje g. Josip Križaj Iz Zagreba. Red A. Petek, 11. novembra: BAJADERA. Premiera, Pre- mierskl abonma. Sobota, 12. novembra: TRI ORANŽE. Red B. Tenorist Vičar, gost ljubljanske opere. Danes v soboto zvečer ob pol 8. »e poje v operi Verdijeva opera »Itigoletto«, v kaieri nastopi mladi, izvrstni tenorist zagrebške opere g. Vičar v vlogi vo|vnde. To vlogo je g. Vlčar z največjim uspehom odpel že večkrat v zagrebški operi. G. Vičar je pe- »Slo venca r, kl visi na Javni tabli na Vodah, izrezal, samo da ga ni bilo mogoče Citati. jCj Neopravičen odkaz. Delavskemu zaupniku, občinskemu odborniku ln starešini, tajniku rudarske socialistične Unije g. Ivanu Krušiču je rudnik odpovedal službo na 14 dni. Radovedni smo, kaj poreče k temu odkazu rudarsko glavarstvo, ker delavskega zaupnika ščiti zakon, če so ga pa odpustili radi Javnega delovanja, se kaže tu — slabost — rudnika. Ml nismo za to, da bi se delali mučeniki, kar se gotovo danes ali jutri maščuje. Slovenska Krajina Predlog mariborskega oblastnega odbora. Te dni sta si ogledala predsednik mariborskega oblastnega odbora g. dr. Josip Leskovar in odbornik za kmetijstvo g. Supanič semenogojsko postajo v Beltincih in kmetijsko šolo Rakičan v Prekmurju. Predlog oblastnega odbora nn kmetijsko ministrstvo, da se odstopita ta dva zavoda jblastni I skupščini, je že odposlan v Belgrad. NAZNANILO. Strokovno društvo javnih nameščencev in upokojencev kraljevine SHS v Ljubljani ima danes ob 20. uri v kleti I. del. konz. društva Kongresni trg 2, širšo sejo celokupnega 'vlbora. Moste pri Ljubljani Klešnikov France iz Most, kakor smo izvedeli, ni kopal jam pri Sv. Križu in Iudi zadnji večer pred smrtjo mu ni nikdo od uprave kaj ,iaročil aH mu dal kako delo. Klešnikov France je bil običajno na pokopališču, da je prevzemal od obiskovalcev grobov kaka dela pri popravljanju grobov. Naprošeni smo bili, da to ugotovimo,- Kranj Ljudska knjižnica v Kranju v Ljudskem domu si jo nabavila v zadnjem času nekaj novih knjig. Vse naše prijatelje v mestu in bližnji okolici vabiftio na poset. Čim več bo bravcev, tem lažje bo naša ustanova prospevala. Knjige se izpo-sojujejo vsako nedeljo po deseti maši. Naš Ljudski oder ponovi v nedeljo 6. novembra ob štirih popoldne v Ljudskem domu »Grani-čarje«. Hrvaške noše, novo kulise, ugodna zveza z vlakom! Kdor šo ni videl, naj pride: ne bo mu žal! , Kaj nam po pravici ni všeč. To, da nekateri učitelji nastopajo v šoli s sokolskim znakom. Vsak vzgojitelj bi moral vedeti, da to ne gre. Sokoi je strankarsko društvo in pred reklamo za take stvari naj imajo šolski otroci mir vsaj med poukom. P'av tako nam po pravici ni prav, da se »> šoli otroci vabijo samo v sokolsko telovadnico. Naj f" jim priporoča telovadba; v katero društvo pa bodo hodili k telovadbi, je stvar staršev in naj to učitelji puste v miru. Prosimo in zahtevamo! Kočevje NotI vozni red za progo Kočevje—Grosuplje je sledeči: Iz Ljubljane odhaja kočevski vlak ob 7. uri 33 minut, ob 13. uri 18 minut in ob 18. uri 40 minut in pride v Kočevje: ob 10. uri 28 minut, ob 16. uri 23 minut in ob 21. uri 42 minut. Iz Kočevja pa odhaja vlak: ob 6. uri 4 minute, ob 11. uri 40 minut in ob 17. uri 20 minut. Novi občinski odborniki. Nn listi SLS: Sivec Ivan, profesor; Kovačič Ivan, želez.; Peterlin Alojzij, obl. posl. Na gospodarsko - delavski listi: Dr. Ivan Sajovic, odv.; Vodušek Ivan. rudar; Novak Ivan, mizar; Medved Viktor, urad. v p.: Bu-tlna Anton, trgovec; Drobnič Ivan, del.; Honig-dan Hinko, gost.; Kosec Franc, rudar; Ivančič Joško, stavb.; Lesjak Franc, poslovodja; Tschinkel Ferdo, gost. Nn gospodarski listi: Kresse Alojzij, trg.; Jonke Rudolf, krojač; Verderber Gustav, gostilničar; Ganselmayer Robert, vin. trg.; Kropf Josip, žel. v p.; Arko dr. Hans, odv.; Rom Matija, trg.; Hfinigmann Alojzij, mesar; Erker Rajmund, gost. Na listi SDS pa dr. Štefan Rajh. odv. in Anton Šavelj, sodnik. Na kolodvoru predelavajo sedaj obe čakalnici, ker sta bili obe že v precej derutnem stanju. Važno zadeve. Občinske volitve in razburjenje, ki nam pa vsakokrat volitve prinesejo, so za nami. Imamo tudi že nov občinski odbor in v krat-i kem dobimo še župana. Treba je torej radi nuj-: nosti in potrebe, da občinski odbor vzame v premislek in v izpeljavo sledeče: z Vsemi svetmi je pri nas prelom med jesenjo in zimo. Kmalu nas bo zopet obiskal sv. Miklavž, ki je za marsikaterega predmet veselja za drugega pa žalosti. Ti drugi 30 predvsem reveži, ki prezebajo v mokrih in nezdravih stanovanjih in še brez kurjave. Dasi smo sredi gozdov, niso pri nas drva nič cenejša kot drugod in revež jih absolutno ne more kupiti. Ali bi ne bilo mogoče, da se posekajo kostanji, ki ob Ljubljanski cesti delajo samo napoto in jih darujejo revnim družinam za drva. Pešpot in cc-sta pa na ta način veliko pridobi na širini. Na splošnem je glavna cesta, ki pelje skozi mesto do I postaje veliko preozka. Največja širina njena je I 7 m, v sredini mesta celo samo 4 m, kar je za vec odličnih glasovnih sposobnosti in tudi igralsko odgovarja v vsakem pogledu. Poleg njega nnsto pijo še ga. Davidova in ga. Thierryjeva, gna. Špa-nova, gna. Ramšakova in gna. Jeromova ter gg. Holodkcv, Rumpelj, Janko, Mohorič, Šubelj, Perko in Sekula. Predstava se vrši kot ljudska predstava pri znižanih opernih cenah. Nedelja v ljubljanskem Narodnem gledališču. V nedeljo 6. t. m. popoldne ob 15. se vprizori v drami komedija »Večni mladenič* z režiserjem Antonom Cerarjem v naslovni vlogi. Oh pol 20. zvečer pa se poje v operi Calmanova opereta »Grofica Marica« v običajni zasedbi. Obe predstavi sta ljudski in veljajo za nje znižane dramske odnosno operne cene. Ljubljanski Ljudski oder. Začetek ob pol 8 zvečer. Nedelja, fl. novembra: ZLATOROG. Mariborsko gledališče. Sobota, 5. novembra: Zaprto. Nedelja, 6. novembra oh 15. uri: >SNEGULCICA«. Otroška predstava. Nedelja, 6. novembra ob 20. uri: >CARDASKA KNEGINJA«. Kuponi. Mariborski gledališki abonenti se vljudno naprošajo, da vplačajo novemberskl obrok nnjdalje do 10. t. m. »Cardaška kneginja« na mariborskem odni. Ker Je gdč. Lubejeva okrevala, »e vprizori priljubljena opereta »Cardaška kneginja« to nedeljo zvečer. Naznanila »PoseUka zveza* v Ljubljnni priredi v nedeljo, dne 6. novembra 1927 ob 5 popoldne predavanje v dvorani Mestnega doma. Vljudno vab- Orlorski odsek v Verdu uprizori v nedeljo 6. nov. ob pol 8 zvečer v Rokodelskem domu na Vrhniki gledališko predstavo »Otelo«, tragedijo v petih dejanjih, spisal Shakespeare, poslovenil Oton Župančič. Vstopnice se dobe v predprodaji pri g. Jezeršku. Naše draštvo. Akademiki pevski zbor v Ljubljani. Občni zbor APZ se vrši v soboto 5. nov. ob 4 popoldne v balkonski dvorani univerzo, z običajnim dnevnim redom. Udeiežba za člane obvezna; gospodje, ki so pri zboru sodelovali, vabljeni. —.Odbor. Turisfilka Planinski vestnik. Izšla je 11. štev. Vsebina Jos- Wester: S Triglava peš v Ljubljano. Dr. Oblak. Skice s pota. Janko Mlakar: Planinski invalid m Prisojniku. Dr. H. Turna: Komna. A. Kopinšek. Mala Zinne. Obzor in društvene vesti. Poizvedo van ta Doberman mladič, lep, temnosiv, se Je tate- kcl in se dobi pri Minki Knstetir.. Vodnikov trg. manufakturna lopa 1. Največji žaromet na svetu je lastnina ameriške armade in sveti z močjo enega bilijona sveč. Kulturni Mariborsko gledališče 1 DRAMA V OKTOBRU. Revizor. Prav za prav je bil programatičen. Ne le zategadelj, ker nam je predstavil ves ansambl. da smo ga videli zares svežega po počitnicah; meti njimi vse nove člane: režiserja Pre-garca, Daneša in VI. Skrbinška. Udaril je sezoni slovanski pečat; javil novo šolo Pregarčevo ln tenko struno njegove režije, ki ji pravi, ton, zato je moral pri Pregarcu ostati »Revizor« nekrajšan. Revi*.or je bil Danešev; z lagodno lahkoto in s fi-neso igre je očaral in zadivil. Čudno, da ga gle-davci nič topleje niso pozdravili! Grom je igral poglavarja. Orjaške sile so potrebne zn to vlogo; Grom jih ima in jih je razvil. Okrog teh protagonistov so se zblrab nekateri sijajni ansnmblski prizori, ki jih — Bog nn odpusti! — Maribor ni bil vreden. Če je lani »Veronika« že kar kmalu izpo-četka usahnila, »Revizor«, ki nnm je razodel v tako izklesani obliki moč našega moškega ansambla (Koviča, Železuika, Ra/bergerja. Skrbin-ška, Harastoviča. Tovornika, Rožanskega), take zle usode ne zasluži. Školjka. Bila je mladini prepovedana; dijak pri maturi sicer — jo mora p znati. »Bajadera« mendn ni prepovedana.. (Poročilo gl. »Slov.« 13 okt.) Pvgmaliou. Shavvo in Pirandello rešujeta krizo teatra V Mariboru je najbrž ne bosta, toda »Pvgmalion« je ogrel, dn bi se človek moral začuditi. Torej je Shavvo le pogodil moderno miselnost — s tem ravno, da nikoli ne pove jasno, kaj misli! Pa mu verujmo, če pravi: »Šekspir je večji od mene; toda jaz mu sedim na ramenih.« — Barometer komedije. Liza, je bila Anta Kovačiče-va; osvaja z drzno teatraliko in s koketno živahnostjo. Profesorja Hidžinsa je igral Daneš s svojo frapantno prirodnostjo, ki si je udušila sleherno kretnjo, ki bi vabila efekt. Rekonvalescentna Bukekova je bila tem odličnejša gospa Hidžin-sova. Zanimiv je Dulitl Pavla Koviča; igral ga je naturalistično — neki si ga želijo poangleženega, kultivirano dušenega, brez neposredne prirodno-sti. Če bo Kovič svojega Dulitla — zaradi Sha\va in skladnosti — rahlo odel in pofiguril. bo moral vsakogar zadovoljiti — Režiral je VI. Skrbinšek. Salon gospe Hidžinsove je bil v znamenju štednje. Gostovanje Dunaičanov. (Ludv. Komer, Her-mann, Gruber, Anni Doppler-Korner, Gertrud v. Kolar-Klastersky, Walter Blenke.) Igrali so komedijo Jamesa Borclaya >Bobyjeva poslednja noč« in Ibsenove »Strahove« Videli smo dobro režijo, lepo scenerijo in rutinirano igro. Ako pa bi premagali v sebi senzacijo drugih obrazov in tujega iezika. b' prisodili domačemu ansamblu prav takega Bobvja in ni* mnogo slabše »Straho-ve<\ Pač smo videli polno gledališče in elegantne gledavce. Torej s' nacionalni element v Mariboru še ni znal kultivirati slovenskega meščana. Seveda, za tako nacionalno delo je potrebno več. kot bi bil kak »državotvorno, napleskan fašizem. Zato je dobro, da nam gledališč? včasi pokaže, kako bi naj bilo... Pa tudi dobro, da se varje kot zavod nacionalne, umetnostna kulture in ne postane — trgovina z mešanim blagom Zaradi prisrčne kulturne vzajemnosti 7 N-imci bo 'udi čas, da gre naš ansambl gostovat v — Celovec. Dr. F. S. * • » Karel Čapek umrl. V Pragi je 3. t. 1. umrl na operaciji pisatelj in publicist Karel M. Čapek — Čot, star 47 let. K. Čapek je bil eden naj-nadarjenejših češkoslovaških dramatikov nove ge- Teden je že potekel, kar smo šli čez Sočo. Veliko smo v tem časa že pretrpeli, toda nihče ne pomisli na to; vsak je vesel in zadovoljen, da smo spravili Laha iz naših krajev in prenesli boje na njegovo ozemlje. Naj dobe Italijani z vojnimi grozotami in pustošenjem piacilo za svoje izdajstvo 1915. leta! Za drugič si bodo vsaj premislili. Kolo sreče se pač obrača ... Naša artiljerija se že pripravlja za odhod. Ne strelja več. Avtomobilov je vedno več na cesti in vsi drve mimo nas naprej. Krajšamo s čas kakor vemo in znamo. Pohajkujemo okoli nasipa, v vas pa zahajajo samo še posamezniki, ki upajo, da vendar le še staknejo kako vrednost Opoldne smo prejeli menažo. ob štirih pa že stali na cesti pripravljeni na odhod. Bilo pa je še prezgodaj, premaknili smo se šele ob šestih. Pomikali smo se skozi razbite vasi po cesti, ob kateri je bilo sledov bega, kot do sedaj še nikjer. Panika je morala biti strašanska! Seveda - en sam most, pa vse je hotelo oa drugo stran. Bilo jim je samo za življenje, pregled neracije. Svetovno znan je postal po svoji utopični drami »R. U. R.«, ki je izšla tudi v slovenskem prevodu. Izmed njegovih del bi bilo omeniti še »Stvar Makropolusa«, »Stvarnik«, »Iz življenja žuželk« i. dr. Nekaj del sta spisala skupaj z bratom. Čapek je bil tudi izvrsten časnikar in ured-nih >Lidovih Novin«. Nemška Dantejeva družba, ki se_ je kot prva organizacija te vrste na svetu ustanovila leta 1865. pod protestoratom saškega kralja Johanna, kj je znan kot prevajalec Danteja pod psevdonimom Philalethes, je. minuli mesec sklicala zopet svoj sedmi občni zboi iu obnovila svoje delo. Družba je bila prišla v velike finančne težikoče in se je iblo bati. da bo razpadla Sedaj je kriza premagana in družbi je zagotovljena redna podpora iz javnih sredstev. Družba bo s prihodnjim letom zopet začela izdajati svoje letopise, za letos pa izda monografijo iz peresa svojega tajnika Rotha, ld se peča z nekaterimi, dosle' neznanimi pesnitvami, ki se pripisujejo Danteju Družbi bo na razpolago zasebna Dantejeva knjižnica pok. kralja Johnnna, ki se izpopolni in namesti v gradu Moritzburg pri Dresdenu. Za voditelja letopisov je bil izvoljen profesor Friedrich Schneider, vseučijiški profesor v Jeni. Moskovsko gledališče. Boljševiki so ponosni na svoje moskovsko gledaličše, ki dosega v režiji in vprizoritvi izredne uspehe. Vsa gledališča so kljub visoki vstopnini dobro obiskana iu poleg odvetnika sedi cestni delavec. Člani strokovnih organizacij imajo pri vstopnini znaten popust; v prvih vrstah se solnči organizirana mladina. Frak in smo-king sta izključena, obraz dajeta delavna suknja in ruska bluza. Vendar se opaža težnja po meščanski noši, posebno pri ženskah. — »Ljubezen do treh oranž« se vprizarja z nezaslišano uporabo zbora, barv in režije. Hudožestveniki igrajo pod vodstvom Stanislavskega dramo Bulgakova »Dnevi Turbinijeve družine« Drama podaja v svobodnih dejanjih začetek vojne in kapitulacijo pred Nemčijo. Petljurovo pustolovstvo in vrnitev k prvemu božičnemu drevesu v miru. Delo skoro nima literarne vrednosti, a nudi plamenečo sliko o zrušitvi carske države. Igrajo v blaznem tempu, na odru poka in grmi ui po gledališču se vali smodnikov dim. — Pri baletu se je odpravil sistem »zvezd«; nastopajo vedno po štiri plesalke obenem Balet je sicer ohranil visoko šolo, toda stare forme so se zavrgle; izključuje se vsak narodni moment in podajajo kombinacije skupinskega plesa in živih slik v plastični režiji Nastop baleta kaže čudovito gotovost in samostojnost Sodobna kulturno - gledališka vprašanja. O tem je te dni — na povabilo Družbe za nemško izobrazbo — govoril v Kolnu intendant tamkajšnjega gledališča Theo Modes. Uvodoma je obžaloval, da nepoklicani eksperimentirajo z gledališčem in brezpogojno odklonil, da bi se gledaliče usmerjalo po gmotnih interesih Kritikoval je emancipacijo igralske umetnosti in obsodil današnji amerikanl-zem kot sovražnika vsake umetnosti, obsodil senzacijo in osebni kult. Trajen uspeh zagotavlja le iskreno sodelovanje igralcev, režije in občinstva. Tudi današnja kritika ne razume svoje naloge; zanjo hi morali biti merodajni samo umetnostni vidiki, ne pa kakršnikoli interesi. Umetnosti se morajo priznati njeni posebni, lastni zakoni — Glede zadnje zahteve pripominja poročevalec »Kolnisehe Volkszeitung* dr Huppert, da gledališka umetnost nikakor ne sme prezirat* enega faktorja: Občinstva, kateremu mu je namenjena in ki ima pravico, da se v gledališču njegovo svetovno naziranie ne žali. Ponedeljek, 5. novembra 1927. za material prav nič, zato so vse pustili na cesti. Cesta je bila kar zabasana s topovi, vozmi, stojnicami, municijo itd. Do desetih smo hodili, pa materiala povsod enako! Prekrasna je bila slika našega prehoda! Pontoni v razdalji par metrov, po njih deske. V vsakem čolnu po dva pijonirja s prižganimi bakljami. Drug za drugim smo se pomikali čez široko reko in strahotno metali senco na vse strani. Noč temna, reka se je leno valila pod nami; vse mirno, le udarjanje tisočih nog ob deske se je čulo. Kot strahovi... V daljavi pa je gorelo... Prišli smo na drugo stran, se kobacali skozi laške pozicije, večji-del razbite, tu pa tam kak mrtvec, ki je čakal na grobarja. Mi pa naprej. Pasirali smo tri mrtve vasi in po dolgem maršu vsi utrujeni prišli že proti jutru v Cordovado. Nika-kega sprejema, čeprav ni bila vsa vas prazna. Le ljudje se v strahu niso prikazali: saj so pričakovali zveri v človeški podobi. Polk se jo porazdelil po hišah in vsled dolgega nočnega marša smo kar počepali po tleh. Duša rudarja. Ob priliki obiska Vestfalskih Slovencev se je naš dopisnik pogovarjal z rudarji iz Oberhausna in Warme in eden izmed teh mu je dal na njegova radovedna vprašanja, tičoč se nezgod v jami, posebno izčrpno pojasnilo. »Kadar se pripeti kaka nezgoda v*rovu, posebno ako je pri leni mnogo ponesrečencev ali pa pogrešancev, ki so še zasuti, tako da ne morejo takoj do njih, tedaj tudi prebivalstvo, katero sicer nima smisla za naš težki poklic, za nekaj dni ostane v mislih z nami. Tudi občudovanja reše-vateljev ob lakih prilikah ne manjka, kar tudi v resnici marsikateri junak zasluži. Popolnoma napačno pa je mnenje splošnostl, da je rudar takim ir enakim nezgodam tako privajen, da nima prav nobene bojazni Vem, da se prav nič ne razlikujem od svojih tovarišev in sodelavcev, vendar pa lahko rečem, da vsaka nezgoda, ki se pripeti v bližini ali celo v rovu, v katerem delani, napravi name globok vtis ter me navda z grozo in strahom. In prepričan sem, da vsak rudar čuti isto kakor jaz. Še nikdar tega nisem priznal kateremu izmed svojih sotrpinov, kakor tudi meni še nikdo ni potožil, vendar pa dobro vem in čutim, da je tako. Kadar se pripeti kaka večja nesreča, se grozna novica širi od moža do moža in v kratkem času je o nesreči obveščen zadnji kopač. Najhujše je takrat, kadar živimo dalj časa v negotovosti, kake vrste katastrofa se je pripetila, je li voda vdrla v rov ali so se užgali plini ali so se stene pod-snle, a število ponesrečencev je še neznano. Pa če je tudi en sam smrtni slučaj, n. pr. da se je utrgala skala in ubila ali zasula kopača, na rudarja napravi to vseeno silen vtis Tam doli v globini, en ali celo dva kilometra globoko, vsakdo čuti, da .mu je smrt bližja kot pa na po-višju zemlje, kjer si jejo žarki zlatega solnca. Zavedamo se, da smrt lahko vsak trenutek pograbi tega ali onega in sicer na zelo različne načine. Nekaj neznanega nas obide, strah se naseli v naše duše. Tak dan nihče več ne prime za delo in kljub modernim napravam, svedrom itd. vse obstane in vsakdo želi činrpreje priti na dan. Toda isti rudar, kateri se je še trenotek preje bal za lastno življenje in mu je strah še poznati na licu, se nič ne pomišlja, ako je treba svoje moči zastaviti za tovariša, ki je v stiski. Pa naj si bo, da sta si bila prijatelja ali pa sta se sovražila, naj si bo nevarnost še tako velika, brez pomisleka mu gre na pomoč. Dostikrat se pripeti, da ob velikih nezgodah izvrše največja junaštva oni, katerim bi človek sicer prisodil, da so brez notranjih čustev. A tudi ko je nezgoda že davno pri kraju im je zunanji svet nanjo že pozabil, v naših srcih še vedno čutimo, da nam je smrt blizu. Že kot otroci snio dostikrat videli žalostne procesije, kako so goloroki možje nosili na nosilnicah ljudi, ki so bili še pred eno uro veseli ter še uganjali burke. Svoje suknjiče so rudarji slekli ter z njimi pokrili mogoče razmesarjene obraze ah druge ude, da bi svojci, kateri navadno že nestrpno čakajo, kaj je z njih dragimi, ne vidijo takoj, kaj se je z njimi zgodilo. Ni čuda, da smo rudarji tudi precej prazno* verni. Dan na dan v jami, v večni temi, kjer ima tudi fantazija širše polje kot v drugih poklicih. Tudi v svojih prostih urah jo rudar navezan le na svojo bližnjo okolico, stanuje po vaseh in malih mestih, izoliran ie oddaljen od velikih mest, se shaja le s tovariši in predmet njegovega razgovora je po večini le premog in rov, v katerem dela ter pripovedovanje dogodkov, ki so se morda tam pripetili. Posledica tega je, da jih je mnogo, ki iz tega sklepajo razne nadnaravne pojave in so polni vraž. Znan mi je neki rudar, ki je nekoč, ko je šel na delo, v bližini vhoda v rov srečal dekle, ki je imelo rdeče lase in rdeče krilo. Nobeno prigovarjanje in norčevanje tovarišev radi njegovega praznoverja ga ni pripravilo do tega, da bi šel ta dan v rov. Obrnil se je ter šel domov. Neka »vedeževalka« je nekoč prorokovala, da se bo v nekem rovu pripetila težka nezgoda. Povedala pa ni, ne v katerem in tudi ne kedaj. Mnogo praznovernih rudarjev ni šlo po več dni na delo, tako da je morala končno oblast poseči vmes ter ženo pregovoriti, da je preklicala svojo pro-rokbo oziroma izjavila, dn je oni rok, katerega je imela v mislih, že pretekel. Tako je življenje rudarja na Veetfalskem in prepričan sem, da ne dosti drugače kjerkoli drugje, kjer rije živ človek pod zemljo kot krt ter spravlja na dan milijone onim, katerim se niti ne sanja, kako je rudarju pri srcu, kadar je pod zemljo in kaj občuti v slučajih nesreč, katerih ni nikjer več kot ravno pod zemljo.« Miss Ruth Elders, ameriška lclalka, ki je letela iz Amerike v Evropo. Slika je posneta na banketu, ki so ji ga priredili v Madridu. K taroki bolgarskega carja. Car Boris III. in njegova nevesta, italijanska prineezinja Giovanna. Čez Tasliamento. Iz dnevnika vojaka slov. planinskega polka. Z zrakoplovom v bolnico. Razvijajoči se promet v zrakoplovstvu je v zadnjem času začel služiti tudi v sanitetni službi. Bolnica v Broux v državi Newyork prireja lopo za zrakoplove, s katerimi bodo vozili hol- nike v ambulanco. Gospodarstvo Naša produkcija premoga 1919-1926. stil na 8.02, ter Praga na 168.45. Tudi Pari« je bil zaključen po nižjem kurzu 225. ' Promet je bil danes prav znaten, posebuo v devizah Curih in Dunaj. Ljubljana. Devize: Amsterdam 22.92—22.08 (22.95), Berlin 13.55-13.58 (18.505), Curih 10.94— 10.97 (10.955), Dunaj 8.005-8.085 (8.02), London 276.30-277.10 (276.7), Ne\vyork 50.76 bi., Pariz 224-226 (225), Praga 168.05-108.85 (108.45), Trst 309.375-311.375 (310.375). Zagreb. Amsterdam 22191—22.97, Berlin 13.551—13.581, Curih 10.94—10.97, Dunaj 8.005— 8.035, London 276.3—277.1, Newyork 56.675 - 56.857 Pragn 168.047—168.847, Trst 309.09—311.69. Belgrnd. Berlin 13.55—13.58, Budimpešta 9.945 -9.975, Bukarešt 35-35.5, Curih 10.04-10.97, Dunaj 8—8.03, London 276.3—277.1. Newyork 50.66 —56.86, Pariz 222.16—224.16, Pragn 108.06-168.85, TTst 309.5—311.5. x Curih. Belgrnd 9.1375, Berlin 12S.SlM}udim-pešta 00.7, Bukarešt 3.22, Dunaj 73.18, London 25.255, Newyork 518.75, Pariz 20.3025. Praga 15.37, Trst 28.84, Sofija 3.75, Varšava 58.19, Mndrid 88.6. Trst. Belgrad 32.24- 32.26, Curih 351.75— 357.75, Dunaj 255.55—201.55, Loudon 89.14-89.17, Newyork 18.28-18.29, Pariz 71.8—71.9. Dunaj. Dovize: Belgrnd 12.4675, Kodnnj 189.73, London 34.4925, Milan 38.70, Nevvvork 7.08.20, Pariz 25.81, Varšava 79.40. — Vnlute:' do-lnrji 706.25, lira 38.65, diunr 12.44, češkoslovaška krona 20 975. Praga. Devize: Lira 1S4.5, Belgrnd 59.45, Pariz 132.5, London 164.35, Newyork 33.745. Dinar: Newyork 176.05, Berlin 7.375, London 276.60. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani zaključena Ljublj. kred. po 135. V Zagrebu in Belgradu se je vojna odškodnina pri srednjem prometu komaj vzdržala. V Zagrebu Ljublj. kred. ob zaključku 134 den., 136. bi. Vevče iskane po 135. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna zaklj. 135, Kred. zavod 160 den., Vevče 133 den., Kranj. ind. 375 den., Ruše 280—295, Stavbna 56 den., šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 83.5 —83.75, agrari 50.5—52, vojna odškodnina 388—389, dec. 392—393, Hrv. esk. 91, Hipobanka 56.5—57, Jugobanka 93.5 —93.75, Praštediona 892 5—895, Ljublj. kreditna 134—135. Šečernna 602—607, Drava 585' bi.. Slavonija 13.5-14, Trbovlje 472.5—480. Vevče 135-136. Belgrad. Narodna bnnkn 5130, 7% inv. pos. 83—83.5, agrar. 5\—52, vojna odškodnina 387.5— 388 (promet 2300 kom.), uov. 389.5, dec. 392— 394.5 (promet 8200 kom.). Trst. Adria 181, Assirurazioni Generali 4080, Riunione adriatica 2250, Tripcovich 261, Split cement 223, Trž. Lloyd 755, Dunaj, 4. nov. Podon.-savska-jadran, 82.25, Živno 109.50, Alpine 46.75, Leykam 11.52, Trbovlje 59, Kranjska industr. 48-50. BLAGO: Ljubljana. Les: buk. plohi od 2 m dalje 40 —100 mm I. II. f. v. n. p. 2 vag. po 450; povpraševanje je za taninski les od 1—1.20 cm cepanice, dobavijo se tudi lahko okroglico od 15—20 cm dalje od 10—25 cm smejo dosezati pri celi količini do 15%, kosi nad 20 cm morajo biti klani, kosi izpod 10 cm premera se 'ne sprejemajo, zdr. blago in min. 3 mes. staro — največje količine; zaklj. 2 vag. Tendenca živahna. — Dež. pridelki (vse sa- mo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni; dob. prompt, ml. tur.): pšenica 78-79 kg 2% bč. 340.5-842, dec. 342.5-345, sr. 337.5-340, slav. 335—387.5, koruza bč. 255—257.5, nav. vozn. 260—202-5, bč. um. suš. 242.5—245, nav. vozn. 247.5—250, bč. času primerno suha kred. gur. 235—237.5, moka Og vag. bi plačilo po prejemu 480, oves zdrav rešetnn 270, zaklj. —; tendenca čvrsta. Novi Sad. Pšenica: 78-79 kg 1% bč. 290— 292.5, potiska 79-80 kg '292.5-295, bn. 282.5-285, sr.287.5—290; rž bč. 2h0—290; oves: b. in sr. 220 —225; ječmen: 65-06 kg ar. in bč. 245—250. bč. 08-69 kg 265—270, map. or. 203; koruza: bč. 212.5 —215, kv. gar. 180—185, 12—1 197.5-200, 8—4 218.5-222.5, 5 225-227.5, suš. rel .kovin. 212.5— 215. bu. 212.5—215, 12-1 rel Vršac 197.5-200. sr. 212.5—215, kv. gar. 180—185, 12—1 197.5—200, suš. 210—212.5; moka baška: Og 415-425, 2 395—405, 5 370- 380, 0 315-325, 7 260—270, 8 200—205; otrobi: bč. sr. slav. 170—175, bn. 107.5—172. — Tendenca neizpr. — Promet: 25 pšenice, 22 koruze, 7 moke, 1 ovsn. skupaj 66 vag. Dunaj, 4. nov. Temeljno razpoloženje neis-premenjeno. Pšenica Wieuor Boden in Marchfeld-skn 39—40; rž Mnrchfeldskn 38.50—39, Wiener Boden 38—38.50; oves tuz. 30.50—81, Čsl. 80.25— 30.75. Budimpešta (terminska borza). Tendenca it-premeni ji va. Pšenica marec 31.82, 31.88, zaklj. 31.86—31.88, maj 32.14, 32.18, zaklj. 32.14—32.16; rž marec 30.06, 30.10, zaklj. 30.06—80.08; koruza maj 24.96, zaklj. 24.94 -24.96. Chirago (začetni tečaji). Pšenica komaj dr-žana tendenca dec. 125.25, marec 129.37; korusa mirna doc. 83.24. marec 87; oves čvrsta tend., dec. 84.57; rž čvrsta tend., marec 101.37. voza z ozirom na končno namembno državo, ampak glede na prvo namembno državo. Vzemimo slučaj glede žita: v statistiki figurira kot eden važnih odjemalcev Romunija, med tem ko je znano, da se samo skozi romunsko luko Braila izvaža naše žito, ki gre po Donavi ven. To napako bi bilo treba popraviti, ker nas lahko zapelje do napačnih zaključkov, kakor je to bil slučaj v ne-informiranem časopisju. Nadalje je treba provesti tako reorganizacijo v statističnem oddelku glavnega ravnateljstva carin, ki spada v finančno ministrstvo, ne pa v trgovinskem ministrstvu, ki se s to statistiko ne peča. Izpremembe v trg. registru. Vpisi: podružn. Ljubljanske kreditne banke v Novem mestu; Slavko in Milka šušteršič, tovarna nogavic v Lescah pri Bledu; Minka Arzenšek in Co., trgovina z mešanim blagom (10.000 Din), v Ljubljani; Bloudek in Co., družba z o. z. (200.000 Din), produkcija in trgovina s kovinskimi predmeti, letali itd. v Ljubljani; Miloš Rozin in drug, kleparstvo in pleskarstvo, k. d. v Trbovljah; >Hedc, hmeljska ekspertna družba, d, z o. z. v Žalcu (250.000, v gotovini 80.000 Din); izbrisi: Kamenit, tovarna umetnega škrilja in elektrarna, d. z o. z. v Laškem (razdružitev); Albert in Strohbacb, tovarna kisa, likerjev in esenc v Mariboru (razdružitev); podružnica Trgovske banke v Novem mestu (fuzija z Ljubljansko kred.) Vpis v zadružni register. Vpisala se je: Zadružna elektrarna v Beltincih, r. z. z o. z. Iz Narodne banke. Včeraj se je vršila seja upravnega odbora Narodne banke, kjer so poleg administrativnih vprašanj razpravljali in določili dnevni red za plenarno sejo glavnega bančnega odbora: statistični podatki o poslovanju banke, administrativni posli ter vprašanja in predlogi. Ta seja se vrši 7. t. m. Statistika konkurzov v oktobru 1927. Po statistiki Jugoslovanskega društva zn zaščito upnikov je znašalo število konkurzov v oktobru 84 (v septembru 83, v oktobru lani 70). Od tega odpade nn Hrvatsko 8, Srbijo 65, Slovenijo in Dalmacijo 4, Bosno 5 in Vojvodino 2; skupno je znašalo v prvih 10. mesecih t. 1. število konkurzov 909 napram 673 v isti dobi lani t. j. 35% več. Po pokrajinah se razdele konkurzi: Hrvatska 104 (93), Srbija 608 (353), Slovenija in Dalmacija 92 (77), Bosna 29 (37), Vojvodina 76 (113). Pred kartelom avstrijske in češkoslovaške papirne industrije. Zadnje črfBe se vrše pogajanja med avstrijsko in češkoslovaško papirno industrijo, da se odpravi ponujanje pod ceno v inozemstvu. Glede izvoza na Madjarsko je že dosežen sporazum. Poleg tega gre za čim večjo racionalizacijo produkcije. Poleg tega je dosežen sporazum za zavojni papir, da ga Avstrija ne bo več pošiljala v Češkoslovaško. Konferenra o sladkorjn v Parizu. Prihodnji teden sc vrši konferenca kubanske in evropske industrije sladkorja v Parizu, kjer bodo razprav-pravljali o sodelovanju Kube in yodilnih evropskih producentov sladkorja na svetovnem trgu za dosego višjih cen. Nova velika paroplovna družba.°*Kakor znano, ima Japonska zelo veliko trgovsko mornarico, ki zelo konkurira angleški. Japonska vlada si sedaj prizadeva združiti vse japonske paroplovne družbe. Nova družba bi se imenovala Japonski Lloyd, na čelu bi bila družba »Nippon Yusen Kaisha«. Kapital Lloyda bi znašal 150 milijonov jenov. Insolvnnca v češki tekstilni industriji. V plačilne težkoče je zašla tvrdka >Enoeh Kerns Sohn< na Moravskem. Aktiva znašajo 18.75 milijona Kč, pasiva 21.9 milijona Kč. Prevoz krompirja čez Trst. Italijanski posebni delegat za fitopatologijo v Trstu opozarja vse interesente, da morajo biti izvozna in imunitetna izpričevala pri pošiljkah s krompirjem, ki se prevaža čez italijanski teritorij, izdana od fitopatolo-ških oblastov dežele izvora (pri nas Drž. kemično preizkuševališče) in ne od kakih drugih institucij ali oblastev. Izpričevala sama morajo biti izstavljena razen v jeziku dotične države tudi v italijanščini ali francoščini, kakor so tudi italijanska izpričevala, ki se izdajajo za inozemstvo. V letu 1926. je znašala produkcija premoga v naši državi 4,140.753 ton napram 4,152.126 tonam v letu 1925. ter 3,095.065 ton v letu 1913. Produkcija je torej v lanskem letu padla za 0.3 odst., je pa za 30 odat. večja kakor pred vojno. Kako je lanska produkcija premoga izgledala v primeri s predvojno, kažejo naslednji podatki po pokrajinah (v tisočih ton). Pokrajino Slovenija , Bosna . . Srbija . , Hrvatska , Dalmacija Skupaj ... || 3095 4141 | -f 30 Najbolj je narasla produkcija v Srbiji, ki ima za rudarstvo sploh veliko bodočnost, potem v Hrvatski, ki ima pa manj vredne premoge, ter v Dalmaciji. Najmanjši prirastek je v Sloveniji: 6 odst. Naslednja tabela nam kaže sliko produkcije od 1. 1919. dalje v vseh naših pokrajinah: Podatki so: 1. za Slovenijo, 2. za Bosno in Hercegovino, 3. za Srbijo, 4. za Hrvatsko in Slavonijo, 5. za Dalmacijo in 6. za celo državo (v tisočih ton): 1913 1587 847 311 234 115 3095 1919 1170 663 89 251 66 2227 1920 1169 842 335 381 113 2887 1921 1194 943 338 372 84 3091 1922 1554 1067 568 446 94 3729 1923 1697 1164 735 403 102 4101 1924 1880 1119 689 349 129 4185 1925 1822 975 771 471 114 4152 1926 1678 881 869 447 166 4141 V Sloveniji ter Bosni je bila najvišja produkcija kakor v celi državi leta 1924., v Dalmaciji in Srbiji pa lani, v Hrvatski leta 1925. Pred vojno je Slovenija producirala 51.2 odst. vse nakopane množine premoga v Sloveniji, leta 1925. samo 44 odst. in lani 40.5 odst. Delež Bosne in Hercegovine je znašal 1, 1913. 27.4 odst. leta 1925. 23.5 odst. in lani 23.7. Srbija je bila udeležena pred vojno s ^Oil" odst., leta 1925. z 18.3 odst. in lani z 21.8 odst., Dalmacija 1913. 3.7 odst., leta 1925. 2.8 odst., 1. 1926. 4 odst., Hrvatska in Slavonija L 1913. 7.6 odsL, 1. 1925. 11.4 odst., lani 10.8 odst. Veter In brzine t m Pogajanja « Avstrijo — odložena. Kakor poročajo iz Belgrada, so radi pogajanj z Madjarsko pogajanja z Avstrijo, ki bi se imela začeti v ponedeljek, 7. t. m., odložena. — Z Dunaja pa poročajo, da bodo stopile nove avstrijske carine v veljavo 21. novembra. Znižane bodo sledeče postavke: vprežna ln klajna živina, prašiči do 40 kg, smetana, perutnina, jajca, val. maslo, olja, bombažna vata, Valenciennes in ostale lahke svilene čipke, gradbeni deli iz železa, emajllrana posoda iz pločevine Itd. Te postavke pridejo v poštev za nas. Nemško - jugoslovanska trgovina. Po nemški statistiki smo uvozili v Nemčijo 171.000 ton, po naši 91.000 ton, izvozila pa je Nemčija k nam 114.000, po nemški statistiki pa 688.000 ton. Baje smo po naši statistiki uvozili lani v Nemčijo 7745 ton, po nemški 12.820 ton. Te velike razlike se dajo razlagati s tem, da naša statistika ne registrira iz- 4. novembra 1927. DENAR. Povpraševanje je bilo danes znatno, toda blaga malo, tako da je morala Narodna banka intervenirati v devizah: Curih, Dunaj, London in Praga. Zaključen je bil danes Amsterdam po 22.9o, Berlin je oslabel na 13.565, dočim se je Dunaj učvr- izpremenilo; prav nič razen, seveda, ljudje; v desetih letih se ljudje izpremene. Nekatere izmed njih poznam, kakor se mi zdi, ampak inene ne pozna nikdo.« Tako je brbljal venomer. Kmalu sta dospela do konca vasi, kjer sta zavila na vijugasto, ozko cesto, ograjeno z visokim plotom. Brzo sta spela kake pol milje dalje, nato pa sta prišla skozi mogočna vrata z ogromnimi kamenitimi stebri, okrašenimi z grobi, v prostoren cvetlični vrt. Pred njima je stalo krasno poslopje. »Dobrodošel na Hendonskem gradu, kralji« je vzkliknil Hendon. »Ej, imeniten dan tol Oče in brat in gospica Edita bodo tako nori od veselja, da ne bodo v prvi radosti srečanja imeli oži in ust za nikogar drugega kot zame; in če bodo tebe na videz hladno sprejeli — ne zmeni se za to. Kmalu bo drugače; ko jim namreč povem, da si moj varovanec in kako zelo te ljubim, baš videl, da te bodo zavoljo mene pritisnili na prsa in ti dali svojo hišo in svoje srce na uslugo za vedno!« V naslednjem hipu je Hendon pred velikimi vrati razjahal, pomagal kralju raz osla, nato pa ga je prijel za roko in odhitel v grad. Po malo korakih je dospel do prostorne sobane; stopil je noter, posadil kralja bolj hitro kakor lepo v naslonjač, nato pa je pohitel do mladega človeka, ki je sedel pri pisalni mizi v bližini ognja in hlodov. »Objemi me, Hugon,« jo zavpil, in reci, da to veseli, da sem zopet doma! Pa pokliči očeta, zakaj dom ni dom, dokler se ne dotaknem njegove roke, in mu še enkrat gledam v obraz, še enkrat slišim njegov glas!« Toda brat Hugon je bil sicer trenutno močno iz-nenaden, a se jo kmalu odmaknil in resnobno strmel v vsiljivca. Tn pogled je sprva oznanjal nekako uža-ljenost, r>ato pa se je izpremenil, odzivajoč se bržčas kaki skrivni misli ali nameri, ter je izražal začudeno radovednost, pomešano z resničnim ali narejenim sočutjem. Zdajci jc rekel s prijaznim glasom: Mark Twain: Kraljevič in siromak. 55 Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. Zadnji dan potovanja je Hendon postal prav dobre volje. Neprestano mu je tekel jezik. Govoril je o svojem starem očetu in bratu Arturju in pravil razne stvari, ki so pričale, kako dobra človeka sta bila. Poln ljubeče hvale je bil glede svoje Edite in je bil tako veselega srca, da je izpregovoril celo nekoliko prijaznih in bratovskih besedi o svojem drugem bratu Hugonu. Precej časa je govoril o bližnjem sestanku na Hendonskem gradu in kakšno iznenadenje in kakšno veselje da bo zavladalo, ko se vrne po tolikem času zopet domov. Pokrajina je bila lepa, posuta z vasmi in sadovnjaki, in cesta je držala po širokih pašnikih, ki so bili tako valoviti, da so bili podobni morju. Popoldne se je vračajoči izgubljeni sin venomer obračal od ceste in zdaj pa zdaj zlezel na bližnji grič, da vidi, ako ne bi v daljavi zagledal svoje domačije. Naposled je imel srečo in ves razvnet je zavpil: Tamle je vas, kralj, in prav blizu tam je gradi Od tukaj lahko vidiš njegov stolp. Tisti gozd tamle, to je park mojega očeta. Ej, sedaj boš videl, kaj je velikolepje in krasota! Poslopje, ki ima sedemdeset sob — pomisli! — in sedemindvajset služabnikov! Imenitno bivališče za take kot sva midva, jeli? Hej, požuriva se — tako sem nestrpen, da že ne morem več prenašati.« ln hitela sta dalje z vso mogočo naglico, vendar je že minila tretja ura, preden .sta dospela do vasi. Potnika sta dirjala skozi njo in Hendonu je ves čas tekel jezik. »Tukajle jc cerkev — pokriva jo isti brš-ljan kot nekdaj — nič več, nič manj. Tamle je krčma, stara krčma pri rdečem lovu, in tam dalje je trg. Tukaj je majnikov mlaj, tamkaj je črpalka, nič se ni Toussaint-Langenscheidt in si s svojim znanjem znatno zboljšali položaj. Mnogi so si s pridobitvijo jezikovnega znanja pripomogli do poklica, ki jim je nudil v S je dohodke in zoatno večjo možuosi napredovanja. Ne zamudite v nobenem slučaju. da se poslužite našega pouka. Naznanite nam na poleg stojeCem odrezku frunkirano kot tiskovina (2o par), za kateri ji zik se *auČevlja, bodete ostali gotovo moj stalni odjemalec. — Cenj. gospode in dame prosim, da si oglpdate vsevrstno zalogo v moji trgovini in se Vam najudanejše priporočam. Jirka Eržen roj. Koubhova. Šivalni stroji Izborna konstrukcija In elegantna Izvršitev Iz lastne tovarne — 16 letna garancija - Vezenje se poučuje pri nakupu brezplaino. PISALNI STROJI ADLER - KOLESA Iz prvih tovarn. DOr-kopp, Kayser, Styrla, Waffenrad lOroino koto) - PLETILNI STROJI vedno v zalogi - Posamezni deli koles In šivalnih strojev Daje se tudi na obroke Ceniki franko ln zastonj IVAN JAX I SIN Ljubljana, Gosposvetska cesta 2. Zahvala. Ob prerani smrti našega predobrega sina, soproga, očeta in svaka Pavla Sveteca vladnega svetnika in sreskega poglavarja smo prejeli številne izraze sočutja, za katere izrekamo tem potom vsem našo iskreno zahvalo. — Posebno se zahvaljujemo g. prima-riju dr. J. Murgelju za njegovo nadčloveško požrtvovalnost, preč. gg. dr. Čerinu, proštu, Al. Kurentu, dekanu, in ostali duhovščini za spremstvo, zastopniku velikega župana, celokupnemu uradni-štvu, lovcem, požarni brambi, Sokolu, pevcem, darovateljem prekrasnih vencev in konečno vsem, 'ki so nam na ta ali oni način lajšali bol in spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. « V Krikem la ▼ Litiji, dne 3. novembra 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Kupim polnojormcnik (Vollgatter) premera 65—70 cm v dobrem stanu. Jarmeniki v obratu z krogličnimi tečaji imajo prednost. Ponudbe z opisom in ceno na upravo pod: »Jarmenik« 8761. Naznanjam, da bom prodajal 8 dni prima domače prešičevo meso d Din 20"— Priporočam se cenj. občinstvu za obilen obisk Franc Lavtlžar, mesar LJubljana Sv. Petra cesta štev. 83 in Šolski drevored. Ogromno premoženfe |e v kotah divjačine če se jih prod« pri PETER SEMKU krznarju tf Ljubljani, Turjaški trg 1 ki plačuie naivišje cene za vse vrste Radio Nauh o radioiehnlhi Spisal Andrej Andre6 Broširan Din 60'—, vezan Din 76"— Jugoslovansko Knjigarno v Ljubljani. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Adam Dr. K., Christus unser Bruder. 129 strani., vezano 26 Din. Baur B., Beseligcnde Beicht. 260 str., vezano 41 Din. Bichlmaier G., Okkuliismus und Seelsorge. 129 str., nevezano 33 Din. iubm Dierkes J., Ein Lichtlein bist du! Ein BOcblein ler Gedanken zur Besinnung und Verinnerli chung. 207 str., vezano 36 50 Din. Fischer J., Seclenpllege. Aufmunterung und Anlel-tung zu einem gesunden, glucklichen Seelen-leben. 227 str., vezano 70 Din. Gatterer M. S. J., Im Glaubenslicht Christliche Gedanken iiber das Geschlechtsleben. 116 str., nevezano 17.25 Din. Gerster P. T. V., 2 Jahrgange Fiinfminutenpredig-ten fiir das einfache Volk. 182 str., nevezano 38 Din. Grignon v. Monfort, Abhandlung iiber die vollkom-mene Andarht zu Maria. 308 str., vez. 61 Din. Holzapfel P H., Die Leitung des Dritten Ordens. 164 str., vezano 62 Din. Linhardt R., Brennendor Dornhusch. VortrSge zur Lebensgeslaltung im Geiste des Evangeliums. — Weihnachts u. Osterkreis. 167 str., nevez. 49 Din. Linhardt R, Keurigc Wolke. KanzelvortrSge. Weih- nachten-Ostern. 178 str., vez. 73 Din. Lippert P. S J., Der Menseheosohn. Bilder aus dem Seelenleben Jesu. 232 str., vezano 49 Din. Lucas J , Ein Biichlein von Irohen Bcichten. 146 str , nevez. 30.50 Din. Lutz F. X., Winke und Doiinerschlžige. Fiinf-Minu- tenpredigten 154 str., nevez. 55 Din. Mura\vski F., Fithrer zu Gott Eine Auswahl aus griechischen Kirchen-Schriftstellern in freier Uebersetzung. 219 str., vez 86 Din. Ricking P. Dr. E., Jesus, der Heiland des Werk- tags. 150 str., vez. 41.50 Din. Schmid M., Handbuch liir Opferseelen. 327 str., vez. 50 Din. Schmid M. S. J., Fiihrer zur Innerlirhkeit. 315 str., vezano 49 Din. Tongelen Dr. J., Im Geiste des Evangeliums. Ho-milien und Predigten. — Der \Veihnachts-kreis. 144 str., vezano 55 Din. Wickl R. S. J., Prie9ter-Exerzitien. Ein Btichlein liir alle, die sie machen oder geben. 279 str., vezano 49 Din. Kostanjev toninsfti les Iri?^ Ernest Marine - Celje Zrinskega ulica 4. Razpis. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo razpisuje oddajo krovskih in kleparskih del za stanovanjsko hišo na Bleiweisovi cesti. Vsi potrebni podatki, kakor proračuni i. t. d., se dobijo med uradnimi urami v zborničnem uradu. Zapečateno oferto je oddati do 10. novembra do 12. ure opoldne pri podpisanem uradu. ZBORNICA ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI.