jlev. 187. f LIHIM v lortf dne 29. avgusta 1921 Leto L ■rs Naročnina m z« državo SHS: •a eeio lato naprej Blu. 1 JO-— sa pol lata «... M>-sa čatrt lfta . .. . ■a ea siesae m m 18*— M Inozemstvo: oetoleiao.....Du. 2»«-— meeečae „ It"— bb Sobota« izdala: mm » Jatoalavijl. . . Sin. 15 — vlaosamstva ... „ M'— Pasanma M 75 pur. •=t Cono inseratom:^ Eaostolpaa petitns vrsti mali oglasi po K la K 8 —. veliki oglasi nad 45 mm vi-Slae po K 8 —, poslana itd. po E 12 —. Pri večjem naročilo p opast. Izhaja vsak dan izvzemM ponedeljka in dneva po praznika ob S. uri zjntza). ■eaečaa priloga: Vestnik SKSZ. HT OretaUlvo J« f Kopitarjevi alloi Mer. 8/ltt HekapM s« aa vračaj*: ■efraakiraaa pianu sa aa Dreta, telet «v. 50, spran. itv. 318. Političen list za slovenski narod. Oprava Je v Kopitarjevi al. 8. — Bačon požtno bran. ljabljsaske it. 850 za naroSnlao in St 349 za oglase, zagreb 38.811, sttrsfev. 7563, praike ln dnnaj. 24.797 V spomin dr. J. Ev. Kreku, Selce nad Škofjo Loko, 24. avg. Selce, v katerih je rajni dr. Krek preživel svojo mladinsko dobo in ki jih jo ljubil kot svojo pravo domačijo, so danes veličastno proslavile spomin svojega velikega domačina. Na nekdanjem Stoku,, sedanjem Krekovem domu, se je slovesno odkrila v štok vzidana marmorna plošča t bronasto podobo rajnega dr. Kreka in sledečim besedilom, vklesanim v črni marmor: 1865—1917. Spomin na Te nikdar ne bo se izgubil, Še pozni rod k hvaležnosti bo vabil. Pri nas držimo, kar je kdo obljubil; Naš dom nikoli Te ne bo pozabil. Dr. Krek: Turški križ. Spominsko ploščo in dr. Krekov relief v bronu je umetniško dovršeno izvedel na naših tleh vzrastli umetnik Doli-nar. Selce so oblekle svoj praznični gvant, kakor bi bil rekel rajni dr. Krek, če bi bil še živ. Vse hiše so Selčani v čast svojemu velikemu domačinu okrasili z narodnimi zastavami. S skrbjo so gledali na Krekov paradiž, na divni Ratitovec, kateri se je zavil v najpostejšo meglo, tako da se ni niti Podlonk videl. Najboljši vremenski poznavalci Selške doline so dvomili, če bo vreme ugodno, toda solnce je premagalo goste megle in Ratitovec se je proti opoldnevu predstavil v vsej svoji mogočnosti fcstilcem in alaviteljem spomina velikega dr. Kreke. Z avte nobili in vozovi so prihajali prijatelji dr. Kreka, zastopniki in zastopnice naše katoliško demokratične ljudske organizacije, katero je ustvaril dr. Krek. Dasi je bila v Celju prireditev štajerske orlovske podzveze, četudi je zboroval pri Devici Mariji velik delavsko-kmečki tabor. je bila Krokova manifestacija veličastna. ... Poklonitev Boga. Dr. Krek je velike ljudske manifestacije vedno prirejal tako, da jih je uvede! s službo božjo in je navadno sam govoril cerkveni in nato še slavnostni govor, če treba, pa tudi vec. Selčani so sledili njegovemu zgledu. Pred Stokom so postavili lep oltar. Prikorakalo Je moško in žensko članstvo dr. Krekovega škofjeloškega okrožja, slovensko krščansko izobraževalno društvo v Selcih z zastavo, katerega članice so se oblekle v krasno naše domače noše; obsežni ostali prostor je napolnilo ljudstvo. Cerkveni govor je govoril škofjeloški župnik dr. K1 i n a r, ki je v svoji globoko zamišljeni propovedi povdarjal, da je dr. Krek črpal moč iz krščanstva in da je večkrat povdarjal, da bi bili Slovenci brez katoliške vere že zdavnaj nropadli. Sveto mašo je bral selški župnik g- K e -p e c, stregla sta mu dva Orla v kroju, svi-rala pa je salezijanska godba iz Ljubljane. Slavnostni govor dr. Korošca. —■ Odkritje spominske plošče. Predsednik selškega slovenskega krščanskega izobraževalnega društva g. Polj a n c je stopil na preprosto, a okusno okrašeni govorniški oder, okoli katerega so se zbrali zastopniki organizacij, osebni prijatelji in čestilci rajnega dr. Kreka, med katerimi sta zbudila splošno pozornost nemški publicist in prijatelj Jugoslovanov Hermann W e n d e 1, kateri je bil navzoč pri celem slavlju in je fotografiral pestri ljudski tabor, sociolog P r e p e 1 u h, prof. Dolenc, drazgoški župnik Tone Pfaj-f a r, pesnik Hribar; od najstarejše Krekove delavske garde sta bila navzoča tovariša Oolmajer in Pliberšek, ki sta bila oba člana leta 1904 osnovanega prvega odbora Slovenskega katoliškega delavskega društva v Ljubljani, po katerem je izklesal rajni dr. Krek slovensko katoliško demokracijo. Katoliški akademiki so v zelo velikem številu prihiteli v Selce slavit spomin velikega prijatelja in voditelja. Ko je stopil na govorniški oder načelnik SLS, narodni poslanec Korošec kot slavnostni govornik, je ljudstvo tega najboljšega prijatelja rajnega navdušena pozdravljalo. Dr. Korošec je govoril sledeči govor: »Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite vedno, kako boste združeni, vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje sile posvetili jugoslovanski državi, za njen procvit.« Spomenik postavljamo ljudem, da se ujihovo ime in njihove zasluge, ki so si jih pridobili za čase življenja, ne pozabijo. Dr. Janez Ev. Krek ne potrebuje spomenikov in plošč, in nadpisov, ker bi se bilo bati, da se njegovo ime in njegove zasluge pozabijo. Že peto leto ga krije slovenska zemlja, a njegovi nauki, njegovi nagovori, njegova dobra dela še živo žive med njegovim narodom. Njegovo ime je širom sveta bolj znano in bolj spoštovano, kakor takrat, ko je deloval in se bojeval med nami ter sejal svoje nauke v naša srca. Ako postavljamo dr. Kreku spomenike in spominsko plošče, jih postavljamo iz hvaležnosti za vse ono, kar je dal svojemu narodu. In mi se tebi, rajskolepe Selce, katere je dr. Krek tako ljubil in katere so zaslovele zaradi njega po širni Sloveniji, zahvaljujemo, da ste nam nudile priliko, da zopet pokažemo svojo zahvalo dr. Kreku. Ko smo še kot deca sledili korak za korakom svojim dobrim materam, tedaj so nam matere ob vedrih poletnih večerih govorile o zvezdnatem nebu ter nam zatrjevale, da ima vsak človek na brezmejnem nebeškem oboku svojo zvezdo, ki nas na firmamenbi spremlja skoz vse življenje. Kadar se utrne, ugasne tudi naše življenje. To je zvezda sreče za vsakega človeka. In v življenju smo v bojih in v bolečinah stegali svoje roke proti zvezdnatem nebu, da bi ujeli to zvezdo, svojo srečo. Dr. Krek je znal tvojemu narodu dopovedati: Tudi ti, slovenski ncrod, imaš zvezdo svoje sreče na nebu. In množice naroda so elektriz;rane zatrepetale ob teh besedah in odkar je prišel in bival dr. Krek med našim narodom, je prišlo novo življenje, nova doba med njega. Narod je stegni svoje roke, da vjame zvezdo sreče. Obup, malodušnost, brezbrižnost, ti verni . spremljevalci umirajočih narodov, so izginili in prišle so med njega tri sestre: j veselje, navdušenost in pogum. V najhuj-; ših časih ni pustil dr. Krek tem trem sestram, da se poslovijo od nas, in za to je za časa Krekovega vse naše javno življenje napredovalo, se razvijalo. Narod ni odmaknil svojega pogleda z neba, na katerem je videl zvezdo vodnico. Ker dr. Krek nikdar ni gledal nazaj, in v zemljo, ampak naprej in kvišku, zato v svojem življenju ni podiral in rušil, ampak gradil, zidal, ustvarjal. Bil je kakor čarovnik, ki je z govorom in besedami znal vzbujati vse ustvarjajoče sile v našem narodu. V vsakem človeku, s katerim se je kdaj razgovarjal, je znal najti pozitivno točko, dobro jedro, za katero je človeka navduševal, da je goji in razvija. Za to je vsakdo videl v njem svojega prijatelja. In ni čudo, da je oso-bito naša mladina tako rada in tako vztrajno sedela ob njegovih nogah, gledala v njegovo vedno svitlo oko ter brala besede navdušenja in pobude in modrosti z njegovih ustnic. Za to so danes tudi vse mladinske organizacije došlo v te lepe Selce, da se udeleže zahvalne svečanosti ter da obnove tukaj zopet svoje obljube zvestobe dr. Krekovim idealom. A vseh teh ljudi, bodisi starih ali mla- i dih, šolanih ali nešolanih, ki so se oprijeli njegovih ustvarjajočih nazorov, ni pustil posameznih korakati v življenju, da bi šel vsak svojo pot. Mi živimo v dobi, ko se vse lomi in drobi, ko se vse razkosuje in deli v malenkosti. Vsak hoče biti sam zase, imeti svoje kraljestvo, ne oziraje se na druge. Sebičnost, ki 6e ne ozira na drugega jo zrastla v nepregledne dimenzije. Na ta način se razdrobi tudi moč vsakega narod«. Za to je dr. Krek s tako vnomo ustvarjal organizacije, v katerih je zbiral drobce v enoto in v organizacije je vlival balzam svojih idej, balzam združevanja in življenja. V duhovniškem kolarju nam je ustvaril mogočno izobraževalno organizacijo z različnimi, mnogobrojr.imi panogami. Krek je veljal za prijatelja in pobudilcu roma- nopiscev in pesnikov, znastvenlkov hi novinarjev, slikarjev in kiparjev. Bil je eden naših najmarljivejših novinarjev: Slovenec« in »Domoljub« sta živela od njegovega uma in peresa. »Katoliški Obzornike in »Čas« sta objavljala njegove globokoumne članke; »Glasnike »Našo Moč« in »Vestnik SKSZ« je ustanovil sam. Z nežno ljubeznijo je ljubil svoja bralna, izobraževalna društva. Za nje je zidal domove, govoril v njih, zlagal za nje pesmi, pisal za nje gledališke igre, o katerih je sicer vedel, da no bodo nikdar štete med klasična dela naše literature, a na katere je bil tembolj ponosen, ker je v nje vlival vso dobroto, srčno pobožnost, plemenitost, a tudi naga-jivost in hudomušnost prebivalcev selške doline in selskih planin. Prosvetna organizacija, vzklila pod roko Krekovo, je danes ponos našega ljudstva, a obenem tudi najkrepkejši dokaz, da sta si krščansko naziranje in prosveta najboljša prijatelja. Tukaj okoli imate na hribovih lepe cerkvice, ki se pozdravljajo od hriba do hriba in prijazno gledajo v selško dolino. Toda če bi danes vaš župnik zahteval od vas, da zgradite na kakem visokem hribu novo cerkev, bi ga čudno gledali, ker danes za take idealne reči ni med nami več umevanja. Tudi drugod je tako. Ako gledamo, kako je mogoče, da je tako zamrl idealizem, vidimo, da je to povzročil ples okoli zlatega teleta. Ta ples je zamoril čustvovanje srca in zato je danes toliko oderuštva, goljufij, verižništva, umazano-sti v človeški družbi. Kadar prideš s človekom skupaj, človek ne ve, ali bi mu dal roko, ali ni umazana od oderuštva, ali ni krvava od krvi siromakov in delavcev ... To je Ki .k videl... Za to je Krek zidal ljudske gole za medsebojno ljubezen in podpore. Te ljudske šole so zadruge. Nase zadružništvo je na?a dika, dobrota za naše delovne stanove, ker je osamosvojilo naše ljudstvo in ga okrepilo, da vzdržuje najhujše navale na njegovo blagostanje. Krek je bil najsposobnejši graditelj, ker je gradil z ljubeznijo in z dobroto. Kajti on je ljubil ljudstvo, kakor nisem-videl še človeka ljubiti, dobre hoteti in dobro želeti, dobro storiti 1 Njegova politika je razločevala mod strankami, a dobrota nikdar I Za to pa je bil tudi on sposoben, da je imel prijateljev povsod. In ko je prišla velika ura, da je razpadla naša prejšnja monarhija, je bil dr. Krek poklican, da je poklical vse politične stranke in dobili smo Jugoslavijo še po njegovi smrti. Kot politik moram povedati par besedi: Italijanska prislovica pravi: »Lo čase nostre sono fatte per noite — Naše hiše so zgrajene za nasl Ce imamo neprilik v naši hiši, v naši državi, jih bomo že sami uredili in no potrebujemo za to nobene druge pomoči! (Živahno, navdušeno pritrjevanje. — Ploskanje.) Kar je da! Krek narodu, je neizmerno veliko. Spomin na tvoja dela obnavlja pri nas spomine ua vse, kar si kdaj govoril, učil, pisal. V znak hvaležnosti so ti tvoji Selčani vzidali v to hiso spominsko plošča. Slava Krekovemu spominu I Slava Krekovim idejam in njegovemu delovanju k Med viharnimi klici -Slava Krekovemu spominu k in med živahnim ploskanjem je padla zavesa, ki je pokrivala spominsko ploščo. Pod ploščo so bili zbrani moški zbori škofjeloškega okrožja »Pevske zveze«, ki so na to pod vodstvom prof. B a j u k a dovršeno zapeli slovesno pl. Zajcevo skladbo »Narodov cvet«. Poklon zastopnikov naroda Krekovemu spomina. Po slavnostnem govoru dr. Korošca so govorili: za SKSZ mons. S t e s k a , predsednik orlovskega odseka v Selcih, za Jugoslovansko kmečko zvezo posl. Brodar, za katoliško narodno starešinstvo in Zadružno zvezo dr. Mirko Božič, za katoliško akademsko mladino iur. C a m p a , za Orlice sestra Ž e r o v n i k , za delavsko zvezo in JSZ tov. žužek, za delavsko zadružništvo glavni ravnatelj A. K o c m u r, za obrtno zvezo g. Rebolj iz Kranja. V imenu »Društva slov. leposlovcev« pa je govoril pisatelj župnik g. Finžgar, ki je izvajai: Govor P. 8. Finžgarja. 'Četudi je Krek silno veliko pisal ifl je leposlovno njegovo delovanje v primeri z drugim kakor prisrčno tako skromno in se sam tudi nikdar ni rinil v zbor pesnikov ali pisateljev, se mi zdi, da zasluži on proslave tudi s te strani. Vsi predgovorniki so vam slikali Kreka v trdem delu za dobrobit naroda in pozivali na delo tudi vas. Toda Krek je vedel, da vedno delo, težko delo z zavihanimi rokami in napetimi mišicami; ubija. Kakor bi bili ti vaši domovi pusti in dolgočasni, če ne bi na oknih cvetelei rože in nagelni, tako je hotel dodati oni delu tudi rož in nagelnov — veselja. Lepa pesem, lepa povest, lepa igra, to je bilo, kar je on tako ljubil in hotel, da se ob njej narod vedri in uči ter srčno blaži, krt uživa njih lepoto. Zato je sam dajal ljudstvu tudi od tega, v kolikor je zmogel, še več pa je storil, ko je srčil in bodril tiste, kateri so imeli izredne talente za tako delo. Imena naših prvih leposlovcev — Catf-karja in Župančiča in premnogo drugih, ki smo črpali ob njem pobude za leposlovno delo, so priča, kako je Krek cenil lepo knjigo. Da, narod, ki nima knjige, ki noče knjige, ne more v vrsto onih narodov, ki,, v svetu kaj veljajo. Ob tej slavnostni priliki mi lahko ugotovimo, da. je vendar zasluga Krekovega dela tudi ta. da je ni več koče, kamor ne bi bila že prišla lepa knjiga. Zato posvetite ta trenutek s tem, da obljubite ljubezen do lepe, poštene, slovenske knjige! Ona naj bo vaša prijatelji ca, učiteljica, da ostanete zvesti slovenski materini besedi. Žalostno je, kar čujemo v Ljubljani na vseh voglih, ko cepijo poi nepotrebnem v naš jezik srbščino in hrvaščino. Bratje so nam Srbi, bratje Hrvati toda tudi mi smo narv>d. In to zavest narodnosti nam bo čuvala lepa knjiga.. Zakaj narod brez nje je popotnik brez potnega lista. Ljubite torej lepo knjigo! Ne izgovarjajte se, da ni denarja. Mnogo je bede, resnica, toda kdor ljubi knjigo — du.revno hrano, bo tudi za ta košček kruha dobil denarja, če dobimo milijone za razne pijače. Volje je treba. Zato sliva Kreku, ki nas je opozarjal na knjigo; ljubimo jo! — (Navdušeno odobravanje in ploskanje.) Predsednik slovenskega krščanskega izobraževalnega društva v Selcih g. Polja-nec je nato prebral brzojavne pozdrave, ki so jih poslali škof dr. A. B. J e g 1 i č (»Pridružujem se proslavi Kreka, očeta naših' prekoristnih organizacij.«), posl. Šimrak, dr. Brejc in duhovni svetnik Hru m pester iz Sv. Gregorja, rojstnega kraja dr. Kreka, v katerem nameravajo bodoče leto vzidati v rojstni hiši Krekovo spominsko ploščo. Moški zbori škofjeloškega okrožja »Pevske zveze« so nato pod vodstvom profesorja Bajuka zapeli (5 zborov je bilo) "Lepo našo domovino«. S tem se je slav-lje zaključilo. Popoldanska veselica. Ljudje so se nato razkropili na kosilo po selških gostilnah. Selški gostilničarji zaslužijo pohvalo, ker so poskrbeli za dobro in ceneno postrežbo gostom, katerih niso čisto nič odirali, kar je nekaj velikega v naših časih. Popoldne je bila sijajno obiskana veselica na vrtu na Hitici. Med sviranjem salezijanske godbo in umetno dovršenim petjem škofjeloškega okrožja Pevske zveze pod vodstvom prof. Bajuka se je rai ila prisrčna zabava, pri kateri se je pokazalo, da organizacija naših pevskih zborov v okrilju Pevske zveze SKSZ v resnici lepo napreduje. ZVIŠANJE DISKONTA IN OBRESTNE MERE NEMŠKE DRŽAVNE BANKE. Berlin, 28- avgusta. (Izv.) Državna banka je zvišala menični diskont na 7 odstotkov, obrestno mero za lombard pa nn 8 odstotkov. LJUDSKO GLASOVANJE ZA IN PROTt ALKOHOLU. Stockholm, 28. (Izv.) Švedska tel agen-tura objavlja dosedanje rezultate včerajšnjega glasovanja o odpravi alkohola. Oddanih je bilo 772.777 73 i- proti odpravi alkohola. Inferpartomenfarna Konferenca na Dunaju. Dunaj, 28. avgusta. (Izv.) Dvajseti in-terparlamentarni kongres je bil slavnostno otvorjen danes dopoldne v sejni dvorani parlamenta ob nabito polni dvorani. Dr. Mataja je pozdravil zborovanje in ugotovil, da je prišlo na konferenco 300 poslancev štiriindvajsetih parlamentov Evrope. Azije in Amerike- Posebno mnogoštevilno je zastopstvo iz Italije, Anglijo in Nemčije. Zvezni kancelar dr. Seipel je opozoril na to, da so interesi držav vendarle v najožji medsebojni zvezi, četudi bi se se tako poudarjala njih samostojnost in suverenost. Namen članov unije je ta, da se najdejo sredstva in pota v svrho preprečitve vojnih zapletljajev. Svet se je prepričal o tem, da tvori tudi Avstrija važen člen v verigi držav in da ta člen ne sme biti zlomljen, če se noče, da se svet pogrezne v nove in strašne nemire. Dr. Seipel je končal: Avstrijci so na vsak način pripravljeni vsakemu narodu nuditi prijateljsko roko za pomoč vsemu človeštvu, kar se pričakuje tudi od ostalih člandV unijo. Nato so se pričele meritoricne razprave. Bivši holand-ski finančni minister Treub je stavil predlog, glasom katerega se pozivljejo posa- Katoliški shod v Slov. Bistrici. Za mariborskim katoliški shodom, ki je zlasti vsled ogromne množice moških imponiral in napravil v Mariboru silen vtis, se je najslovesneje izvršil v nedeljo, 27. avgusta, katoliški shod za slovenjebistriško dekanijo. Slovenska Bistrica je bila vsa, skoro brez izjeme, v zastavah, in ovenčana. Meščanje so se zavedali slovesnosti in velikega pomena dneva ter so tudi na zunaj dali izraza svojemu verskemu prepričanju. Krasen pogled je nudil dolgi špalir pestro-ovenčanih smrekovih drevesc od ceste do cerkve, za katero je bilo na idilični in okusno ovečuni planoti prirejeno zborova-lišče. Ob 9. se je začel,pomikati izpred spodnje cerkve veličasten sprevod z Najsvetejšim h gornji župni cerkvi, nakar se je vršila božja služba na zborovališču, kjer se je zbrala ogromna množica nad 6000 ljudi. Cerkveno propoved je imel g. Živortnik, kaplan od Sv. Magdalene v Mariboru. V globoko zamišljenem govoru je na podlagi izreka sv- Avguština »toliko ima kdo sv. Duha, kolikor ljubi Cerkev«, bodril katolike, da bodimo v našem času spoznavalci, apostoli, mučeni ki katoliške Cerkve. Spoznavalci, da brez omahovanja priznavamo in udejstvujemo nauke katoliške Cerkve v zasebnem in javnem življenju, apostoli, da delamo zanjo, zlasti starši kot vzgojitelji svojih otrok, mučeniki, da smo radi pripravljeni za Cerkev, ako treba, tudi trpeti. G. profesor Vreže iz Maribora je služil slovesno sv. mašo. Po končani božji službi je otvoril katoliški shod za slovenjebistriško dekanijo predsednik pripravljalnega odbora g. dekan Jožef Cerjak in predlagal za predsednika shoda g. inženirja Jakoba Šturma, za njegovega namestnika g. Hinka Grila, za tajnika g. Gregorja Znfošnika, za častne predsednike pa župana Ferka, župana Založnika in župana iz Studenic. Po zanosnem pozdravu je predsednik podelil besedo prvemu slavnostnemu govorniku g- narodnemu poslancu dr. Hohnjceu, ki je govoril o položaju katoliško Cerkve v naši državi. Na podlagi starorimske legende o sv. Petru, ki je v Rimu srečal Gospoda in ga vprašal: >Kam greš, Gospod?« — je uvodoma razpravljal o dolžnostih katoličanov do Cerkve in opozarjal na znani odgovor dr. Masayka češkoslovaškim katoličanom, da bodo imeli katoličani v Češkoslovaški republiki toliko pravic, kolikor si jih bodo sami priborili. Isto velja za nas. Teoretično določa ustava enakopravnost vseh veroizpovedi, dasi se v njej na katoličane ni do-voljno oziralo, v praksi pa katoličani ne uživamo ustavno 7ajamčene enakopravnosti, kar se kaže že v dotaciji cerkvenih ustanov in v postopanju s cerkvenimi imetji. Tako n. pr. je pač odvzela državna oblast pod plaščem zakona o agrarni reformi gr-škokatoliškemu škofu dr. Naradiju vsa posestva, da nima niti za obleko dovolj dohodkov, noče pa vzdrževati cerkvenih zavodov, kakor semenišče, ki jih je prej škof vzdrževal iz sredstev svojih posestev. Tudi bogoslovni semenišči v Sloveniji čutita to zapostavljanje, tako da se je n- pr. mariborsko moralo obrniti do vernikov za milo-dare, ker bi ga sicer bili morali zapreti. Ta mera pa ne velja za pravoslavne zavode in pravoslavno duhovščino. Napačno je pa, če kdo krivi tega zapostavljanja samo Srbe; lega so krivi tudi in sicer predvsem slovenski in hrvatski svobodomiselci, ki ao Srbe podpihovali. Mi smo se borili za avtonomijo dežel in ravnopravnost veroizpovedi, slovenski samostojneži pa za kancel-paragraf in so se s tem še hvalili. To je praktičen dnkaz; da vere ni mogoče ločiti od poVke, ampak ju je treba le razlofe- mezne skupine, da delujejo na to, da se čimpreje ukinejo uvozne prepovedi za neobhodno potrebne predmete in življenjske potrebščine, kakor tudi cene obleke, ki bi naj bile oproščene vseh carinskih ovir. Predsednik nemškega državnega zbora Lobe je opozoril na to, da se morajo gledati predlogi za odpravo uvoznih prepovedi v državah s slabo valuto drugače kot v državah z močno valuto. Države s slabo valuto so prisiljene, prepovedati izvoz v svrho oskrbe prebivalstva s kruhom- Brez ozdravitve velikega zla, brez olajšanja bremen, pod katerimi ječijo države s slabo valuto in brez dovoljenja posojil na dolgi rok, ki bi omogočila obnovo, morajo ostati v teh državah vsi slični predlogi brezuspešni. Govornik stavi končno dodatni predlog, da se ustvari za države, ki trpijo na veliki brezcenosti denarja ali ki so obremenjene z reparacijami, prehodni stadij, za časa katerega se omeji oziroma prepove uvoz luksuznega blaga v korist uvozu najpotrebnejših vsakdanjih predmetov. (Na konferenci Jugoslavija in Češkoslovaška nista zastopani. — Op. ur.) vati. Katoličani moramo biti ne samo v zasebnem, marveč tudi v javnem življenju kakor je Pij X. 1. 1904. naglasil napram predsedniku francoske zbornice: Vsak katoličan mora biti mož dela in se mora briagti za politiko; v teh nevarnih časih ne bi izpolnili svojih dolžnosti, ako ne bi se brigali za politiko. G. narodni poslanec Vlado Pušenjak je govoril o praktičnem krščanstvu, ki smo ga dolžni izvajati tako v zasebnem in nič manj v javnem življenju- Govornik opozarja na razne prazne in slepive fraze nasprotnikov krščanstva, kakor da vera nima nobenega stika s politiko, ki jih uporabljajo samo zato, da bi mogli med krščanskim ljudstvom v kalnem ribariti. Katoliki moramo biti v svojem delovanju dosledni, neomahljivi in vztrajni. Prazni in neutemeljeni očitki, kakor da smo nasprotniki države, nas ne smejo omajati. Tudi Bismarck je proglašal katoliški »Centrum« v Nemčiji za protidržavno stranko, danes pa Centrum Nemčijo rešuje. Uverjeni smo, da pride tudi v naši državi tak trenotelc, ko bodo vsi drugi omagali in morali dati čast in priznanje krščanskim političnim organizacijam. Zato nas začasni neuspehi nikdar ne smejo motiti. Govornik poziva k požrtvovalnosti in zahteva od vseh veselje do dela, ne samo od voditeljev, ki so nekaki oficirji, ki ne morejo svoje naloge uspešno izvršiti, ako ne stoji za njimi delavna, agilna armada, ki ne prepušča vsega dela samo oficirjem. Nato govori o šolskem vprašanju urednik Smodej. V temperamentnem govoru kaže na važnost in dalekosežnost borbe med svobodomiselstvom in krščanstvom na šolskem polju, kakor se je vršil in se še vrši v vseh modernih državah, povsod pa s konečno zmago in uspehom katoličanov, kjer so ti v tej borbi agilni, odločni in organizirani, povsod pa s porazom za krščansko vzgojo, kjer so katoličani zaspani in premalo delavni ter jih morajo vzbuditi k delu in odločnosti šele žalostni sadovi brezverske šole. Slovenci imamo že eno izkušnjo Svo-bodomiselstvo na avstrijskih univerzah je velik del slovenske inteligence odtujilo svojemu katoliško vzgojenemu ljudstvu in ga postavilo v fronto proti svojemu ljudstvu in njegovim interesom, kakor vidimo v svoji lastni novi državi. Zato se ta veri odtujena inteligenca peha za svobodomiselni ustroj srednjih in ljudskih šol, da jih raz-kristjani. Za vzor postavlja šole, kjer naj se mladina natrpa z znanjem, srca njena puste pa prazna. Taki so sadovi šol brez verskonravne vzgoje. Da bi katoličani ne imeli niti najskromnejšega nadomestila v vzornih zasebnih šolah, pripravljajo naskok na privatno šolstvo z državnim monopolizi-ranjem šolstva. Pribičevičev šolski načrt namerava — in to ie prvi št" dij tega boja — po vzoru nesrečnega srbskega šolskega zakona izročiti pouk krščanskega nauka svetnemu učiteljstvu, iz najvišjih razredov srednjih šol pa krščanski nauk sploh izločiti. To diktatorstvo na šolskem polju je v ostrem nasprotju z voljo katoliških staršev, reči smemo v ostrem nasprotju ogromne večine našega naroda. To diktatorstvo je kršenje božjih in naravnih pravic staršev do vzgoje svojih otrok- Mi ne kratimo svobode tistim, ki ne mislijo kakor mi katoličani mislimo, zahtevamo pa isto svobodo zase. Vzgoja v šoli mora biti, kakor jo zahtevajo starši in katoliški starši zahtevajo verskonravno vzgojo svojih otrok, ki naj jih uči in vzgaja le tako učiteljstvo, ki je sposobno kot namestnik staršev vzgajati katoliške otroke tako, kakor zahtevajo katoliški starši, katoliški ne samo po krstni knjigi, ampak po vsem svojem mišljenju I V tej borbi katoličani nikdar in pod nobenim pogojem ne bomo niti za las odstopili, ker ne smemo, ako nočemo biti izdajalci lastnega krščanskega svetovnega naziranja. Kot zadnji je govoril o katoliškem ti-' sku g. narodni poslanec Fr. Žebot, ki je s spretnimi prispodobami orisal poguben vpliv slabega časopisja in dolžnost katoličanov, do skrbimo za svoje odločno časopisje in dober tisk sploh. Vsi govorniki so želi za svoja izvajanja navdušen aplavz. G. dr. Jerovšek iz Maribora je končno opozarjal na bedo našega dijaštva, vzpodbujal, naj naše ljudstvo tudi v bodoče radodarno priskoči na pomoč našemu dijaštvu in predlagal sledeče, z velikim navdušenjem soglasno sprejete resolucije: Zborovalci zbrani na katoliškem shodu v Slov. Bistrici dne 27. avgusta 1922, zahtevajo: I. Krščanski svetovni nazor bodi podlaga zasebnemu in javnemu življenju; 2- popolno svobodo in enakopravnost katoliške cerkve; 3- katoliškim vojakom ne naj da možnost jn prilika zadoščevati svojim verskim dolžnostim; 4. protestiramo odločno proti razkri-stjanjenju šol in izjavljamo, da ne bomo trpeli izločitve ali zapostavljanja krščanskega pouka v ljudskih, meščanskih in srednjih šolah; 5. odločno protestiramo, da bi se sokolski duh uvajal v naše šole na katerikoli način; 6. Odločno zahtevamo, da katoliške otroke uči in vzgaja katoliško-misleče učiteljstvo; 7. da poučujejo v šolah krščanski nauk samo od Cerkve v to pooblaščeni duhovniki; 8. država mora upoštevati svetost in nerazdružljivost krščanskega zakona; 9. Katoliško ljudstvo naj se organizira v strankah in društvih, katerih program in delovanje temelji na krščanskih načelih; 10. Država pospešuj z vsemi sredstvi treznost med državljani; II. za vzgojo verskega razumništva je potrebno, da katoliški starši pošiljajo svoje otroke v srednje šole. Poklicani činitelji naj skrbijo za to, da se omogoči obisk višjih šol tudi stanovom revnejših slojev. Ob velikanskem navdušenju ogromne množice, ki je skoro do poslednjega vztrajala do konca, je predsednik zaključil veličastno zborovanje nakar se je prineslo iz cerkve Najsvetejše, so se odmo-lile litanije presv. Srca Jezusovega in je vse občinstvo zapelo ob zvokih slovenjebistri-Ške godbe »Tebe Boga hvalimo«. Točno ob enih se je nad vse lepo uspeli katoliški shod v Slovenji Bistrici zaključil. MESTO KRUHA — SVINEC. Havre, 28- avgusta (Izv.) Pri včerajšnjem spopadu stavkujočih s policijo so bile ubite tri osebe, 37 pa težko ranjenih. Med ranjenci je petnajst policistov. Do nemirov je prišlo, ko je hotela policija očistiti s pomočjo vojaštva ulico, ki so jo demontranfi zasedli. Sprejeli so jih s kamenjem. Policija je bila primorana rabiti orožje, na kar so se stavkujoči umaknili za barikade, ki so jih postavili iz prevrnjenih vozov. Potem, ko je ostal uraden poziv, da se raz-idejo brezuspešen, je vojaštvo napadlo barikade z več strani ter očistilo ulico. Večjemu številu stavkujočih se je posrečilo uiti v poslopje stavkovnega komiteja, katero so zabarikadirali z drogi in kamenjem. Ob treh zjutraj se je posrečilo policiji in vojaštvu očistiti poslopje stavkovnega komiteja brez krvoprelitja. Pri tem je bilo aretiranih šest oseb. Kmetske - delavski taSior pri Bev. Mariji v Polju. Kmet in delavec — skupaj! Pretekli teden se je pri D. M. v Polju vršil delavski socialni tečaj, ki se je zaključil v soboto zvečer. Nato se je v soboto zvečer vršil lepo obiskan pozdravni večer krščansko-socialne delavske organizacije, ki je v nedeljo praznovala 25 letnico svojega obstoja pri D. M. v Polju. V nedeljo zjutraj je bila budnica, nato sprevod po vasi v Vevče in nazaj, nakar se je vršila sv. maša s cerkvenim govorom. Po cerkveni slovesnosti je tov. L a j e v i c otvoril kmečko-delavski tabor, ki je nanj prihitelo do 1500 ljudi, kmečkega in delavskega stanu. Predsedoval je taboru župan Feliks Svetek, za podpredsednika sta bila izvoljena en kmet in en delavec. Prvi je govoril o kmečko-delavski vzajemnosti ter o vzajemnosti in miru med narodi tov. K r e m ž a r , nakar je viharno pozdravljen nastopil posl. dr. Š i m r a k , ki je prinešel pozdrave hrvatskega kmeta in delavca. V svojem zanimivem govoru je razpravljal o položaju kmeta in delavca v državi ter pozival na boj za pravice, svobodo in poštenje. V imenu Jug. kmetske zveze je pozdravil ta delav8ko-kmečki tabor, ki ga prireja krščansko socialno delavstvo o priliki svoje 25 letnice, g. Bore. Nato je govoril še en zastopnik kmetov, dalje delavci Kukovica, Beltram in tajnik Marinček, ki je govoril o svobodo-miselstvu, katero hoče razkristianiti vzgojo otrok. Ob velikem odobravanju je predsednik Svetek zaključil lepo uspeli ta- bor, kateri je napravil na množico velik vtis. Na vseh ccstah okrog vasi so bili postavljeni mogočni slavoloki z napisi: »Kmet in delavec si podajata roke!« »V boj proti kapitalizmu!« »živela kmečko, delavska vzajemnosti« itd. Popoldne se je na vrtu DruStvenega doma vršila lepa veselica krščanskih delavcev, ki so jo v obilnem številu posetili sosedje — kmetje in delavski tovariši iz raznih krajev, kateri so prihiteli proslavit znameniti delavski jubilej. Pri veselici je nabral tov. Srečko Žumer 7720 kron za tiskovni sklad Jugoslovanske Strokovne Zveze. Politične novice. -f- Na razkritja o »nacionalnih« gftaftih družbe Žerjav in Comp. njihov organ »Jutro« do danes ni odgovorilo nič stvarnega, kakor ni odgovorilo na obdolžitve glede svinca. Edino, kar je mladodemokratsko glasilo utajilo, je bilo to, da dr. Žerjav ni član upravnega sveta »Slavenske banke«, česar pa tudi nihče trdil nt »Jugoslavija« od zadnje nedelje nadaljuje s svojimi razkritji in kategorično trdi, da je minister dr. Žerjav predsednik večinskega sindikata, ki °e je stvoril med zagrebško »Slaven-sko banko« in dunajsko »LBnderbanko« in ki ima v rokah Trboveljsko premogokopno družbo. Besedo ima zdaj dr. Žerjav, na kar »e na to siv ar povrnemo, ker je skrajno značilna za atmosfero, v kateri se v naši državi dušimo. -f Kdo vlada v Belgrada? Dva ministra. Vsi drugi so odšli deloma na »inšpekcije«, deloma v letovišča, ali pa na agitacijo. Pozna se pa prav nič, ali so vsi ministri v Belgradu ali samo dva ali pa nobeden — je čisto vseeno. D$mm — II. gorenjski orlovski tabor nn Bledu bo v nedeljo 3. sept. Spored manifestacije, ki se bode izvršila v velikem stilu, je razviden s plakatov- Z ozirom na obilne prijave je videti, da bo v letošnjem letu največja orlovska prireditev v Jugoslaviji, ne samo po udeležbi ljudstva, ampak tndi po svojem programu in številu nastopajočih telovadnih čet. Vabljena so tudi izobraževalna društva, občinski odbori z župani, dijaštvo in učiteljstvo, da se v čim največjem številu udeležijo tabora, društva po možnosti z zastavami. Največ sijaja pa bodo dale v sprevodu narodne noše, zato vabimo te še posebej k obilni udeležbi. — Shod v Polhovem gradenj V nedeljo, dne 27. t. m. se je vršil v Polhovem gradcu dobro obiskan shod SLS, na katerem je govoril posl. Gostinčar. — Sprejeta je bila enoglasno zaupnica SLS, za katero so glasovali tudi navzoči samostojneži. — Minister prosvete, pa slovenski kraj-ni šolski sveti. Slovenska potrpežljivost napram belgrajskim centralistom je res občudovanja vredna. Zaičetkom lanskega leta pa še prej, je nek absolustični referent v ministrstvu prosvete izdal ferman, da mora biti vsaka osnovna šola naročena na toliko iztisov nekega v cirilici pisanega lista »Naš list«, kolikor ima razredov, letos mora pa biti tudi po naročilu iz Belgrada naročena vsaka šola na »Uradni list«. Zdaj vprašamo samo: Kako pridejo slovenski krajni šolski sveti do tega, da morajo za čisto nepotrebne nestrokovne liste metati denar ven, ko je ministrstva prosvete dolžnost, da izdaja šolske zakone sproti potom »Na-redbenega lista«? — Neumestnost. Poroča se nam: Vzajemna zavarovalnica »Riunione Adriatica di Sicurta« v Trstu, čije podružnica v Ljubljani se imenuje »Jugoslovanska zavarovalnica«, pošilja slovenskim zavarovancem police izpolnjene v italijansko-hrvaškem jeziku. Upamo, da je bila ta polica zadnja, ki jo grajamo. —- Konec stavke slovenskih rudarjev. Včeraj se je večina rudarjev podala zopet na delo, le malo se jih ni vrnilo, ker se niso mogli povrniti pravočasno. — V nedeljo pa so se v vseh revirjih vršili shodi rudarjev. V splošnem je bilo razpoloženje delavstva proti sklenjeni pogodbi, vendar se je z ozirom na to, da so njihovi zaupniki pogodbo podpisali, odločilo, da gre zopet na delo, — K nesrečni smrti Orla T. Gašper-lina. Iz Komende nam 26. t. m. poročajo: Zadnji torek, dne 22. t. m., okrog petih popoldne se je odpeljal Tone Gašperlin z Gmajnice pri Komendi v družbi lončarja Janeza Juhant z Mlake na naloženem lončarskem vozu izpred gostilne Franceta Mohorič na Soli št. 40 pri Višnji gori, kjer sta imenovana krmila konje ter popila skupno eno steklenico piva, po glavni cesti v smeri proti Krki, kamor je imel Juhant prodano svojo lončeno robo. Na točki, kjer se odcepi od glavne ceste bližnjica proti Krki, je zapazil Gašperlin, da je zgubil med vožnjo svoj suknjič. Izročil jc konje Juhantu in ga prosil, naj pelje sam naprej na Krko, češ da gre on nazaj po cesti iskat svoj suknjič ter se vrne po bližnjici na Krko. Gašperlin je šel po cesti na- zaj ter vprašal vsakega, kogar je srečal, po svojem suknjiču, med drugimi tudi oba posestnika na Vrhju št. 15 in 17. Komaj dvesto korakov od hiše Bernarda Koželj na Vrhju št. 17 je srečal gostilničarja Koprive® z Grosupljega in povprašal tudi tega, približavši se njegovemu vozu, po svojem suknjiču. Koprivec pa je iz nepojasnjenih vzrokov ustrelil s svojega voza Gašperlina iz neposrednje bližine naravnost v prsa, tako, da se je ta zgrudil takoj pod njegov voz in obležal na cesti. Ga-šperlin je bil popolnoma brez vsakega orožja, povpraševal je samo po svojem suknjiču, v katerem je imel denar, in ne moremo si misliti, kaj je dovedlo Kopriv-ca do tega, da je pri belem dnevu streljal na človeka, katerega je poznal kot gosta še od prej. Po izvršenem krvavem dejanju se je Koprivec odpeljal; videli so ga stanovalci hiš na Vrhju št. 15 in 17, toda nikjer ni Koprivec omenil niti besedice, da je koga ustrelil, ali pa, da bi bil napaden, kakor tendenciozno poročajo liberalni listi. Takoj za Koprivcem je pripeljal po cesti posestnik Rus s parom volov in našel Gašperlina na kraju nesreče vsega v krvi; zategnil ga je v jarek kraj ceste in obvestil o tem bližnje posestnike ob cesti. Rus je našel tudi kakih sto korakov od kraja uboja Gašper-linov suknjič in ga oddal nekemu staremu možu, katerega je srečal na cesti, z naročilo, naj nese suknjič v gostilno na Šoli štev. 40. Gašperlin je izdihnil po par minutah smrtnega boja. Drugi dan so ga prepeljali v mrtvašnico na Krki. Njegov spremljevalec Juhant je zvedel za nesrečo iele pozno zvečer na KrkL V petek, 25. t. m., dopoldne so blagoslovili v cerkvi na Krki truplo nesrečnega Toneta in opravili sta se zanj dve sveti maši V imenu sorodnikov in Orlov v Komendi se zahvaljujemo na tem mestu predvsem gospodu župniku Vrhovcu na Krki za njegovo požrtvovalnost in trud ob preskrbi dovoljenja na okrajnem glavarstvu v Litiji za prevoz trupla kakor tudi domačinom na Krki, ki so pokazali svoje sočustvovanje do nesrečne žrtve s tem, da so mu poklonili tri krasne vence. Danes dopoldne pa smo pokopali na farnem pokopališču v Komendi ubogega Toneta, vzornega fanta, zvestega člana tukajšnjega Orla. Pogreb je bil nad vse veličasten, udeležili so se ga vsi Orli iz Komende, kakor tudi sosednji odseki in člani izobraževalnega društva, katerega marljiv in požrtvovalen član je bil pokojnik. Orli, igralci in pevci domačega odra so mu zapeli tri ganljive žalostinke. Priljubljenost rajnkega se je pokazala s tem, da so mu njegovi sorodniki, znanci in prijatelji poklonili številne vence in šopke, s katerimi so mu popolnoma pokrili njegov prezgodnji grob. Ob odprtem grobu se je poslovil od njega brat okrožni predsednik Fr. Bore iz Kamnika. Globoki žalosti pogrebcev pa se je pridružilo veliko ogorčenje, ko je omenil govornik nesramne obdolžitve in podla obrekovanja liberalnih listov, ki slikajo žalostni dogodek namenoma v nepravi luči, sramoteč že mrtvega poštenega fanta s cestnim roparjem in razbojnikom, hoteč udariti tudi po orlovski organizaciji. Toliko za danes dodatno k tozadevnemu poročilu iz Šmarja v »Slovencu« dne 25. t. m. v obrambo poštenega imena pokojnega Toneta Gašperlina. Sodnijska preiskava bo gotovo dognala vse podrobnosti nesrečne smrti ter se tako izkaže nedolžnost nesrečnega mladeniča. — Spremembe duhovnikov v Ljublj. škofijL Imenovani so bili; Martin Štular, župnik v Trbojah, za vzgojnega vodjo v zavodu sv. Stanislava; dr. Ciril Potočnik, spiritual v zavodu sv. Stanislava, za spiri-tuala v škof. duh. semenišču; Karol Gros, prefekt v zavodu sv. Stanislava, za pod-vodjo in ekonoma v škof. duh. semenišču; dr. Alojzij Zupan, podvodja in ekonom v duh semenišču, za stud. prefekta istotam; Jernej Pavlin, profesor-veroučitelj v zavodu sv. Stanislava, hkrati za spirituala ondi- novomašnik Jožef Jagodic za škof. tajnika in kaplana in novomašnik Franc Mervec za škof. hišnega kaplana; za žup. upravitelja: Janez Cuderman, kurat v drž. ženski kaznilnici v Begunjah pri Lescah, v Trbojah; Mihael Kmet, žup. upravitelj v Šmihelu pri Žužemberku, v Gor. Logatcu; Anton Zalokar, kaplan v Dol. vasi, v Šmihelu pri Žužemberku Maks Stanonik, kaplan na Raki, v Črnem vrhu nad Polhovim gradcem; Jožef Markič, kaplan v Borovnici, v Rakitni, in Gabriel Petrič, kaplan v Kočevju, v Zagradcu; za prefekte v zavodu sv. Stanislava; Janez Komljanec, kaplan v Sv. Križu pri Kostanjevici, in no-vomašnika Anton Kordin in Janez Vrečar. — Premeščeni so bili sledeči kaplani: Anton Kolenec iz Gorij v Podzemelj, Janez Raztresen iz Koroške Bele v Dobrnič, Franc Golmajer iz Polhovega gradca v Šmihel pri Novem mestu, Janez Vilfan iz Kostanjevice v Polhov gradeč, Lavrenclj Kos iz Zagorja ob Savi v St. Vid pri Stični, Franc Blažič iz Višnje gore v Zagorje ob Savi, Jožef Oven iz Vel. Lašč za upravitelja kuratnega heneficija v Št Vid pri Stični, Peter Flajnik iz Leskove« v Kočevje, Anton Hafner iz Kočevja za ku-rata državne ženske kaznilnice v Begunje pri Lescah, in Anion Torkar z Vrhnike k Sv. Petru v Ljubljani. — Nameščeni so bili kot kaplani: Anton Kovačič v Sv. Križu pri Kostanjevici, Anton Jerman v Križah pri Tržiču, Anton Božnar na Raki, Jožef Strah v Št. Jurju pod Kumom, Adolf Vračko za vikarja pri koleg, kapitlju v Novem mestu, Kristijan Cuderman v Toplicah, Franc Gornik na Breznici, Alojzij Strah v Dobrepoljah, Franc Kck v Draga-tušu, Franc Kirar v Gorjah, Alojzij Koš-merlj v Št. Rupertu, Andrej Kušlan v Hor-julju, Janez Demšar v Dol. vasi, Janez Jenko v Kostanjevici, Ivan Oražem v Hi-njah, Jožef Kastelic na Kor. Beli, Viktor Perko v Višnji gori, Ivan Knafelj v Borovnici, Alojzij Štrukelj v Leskovcu, Franc Koretič v Vel. Laščah, Kari Plot v Kočevju in Jožef Lovšin v Preserju. — 20 letnico bodo obhajali tovariši, ki so 1. 1902. odšli v dušno pastirstvo, v torek dne 5. septembra v Ljubljani. Sestanek ob pol 1. uri popoldne pred škofijo 3. — Pobiranje trošarine na žganje. Kuha-nie žganja proti plačilu trošarine se izza 1. septemhra t. L ne prijavlja več ori davčnih uradih, temveč edino le r>ri oddelkih finančne kontrole. Izza t. septembra sprejemajo davčni uradi le nrijave za kuhanje žganje v onih žganjarnah, ki imajo posebno dovoljenje, da plačujejo trošarino za prijavljeno kuhanje žgania šele dva meseca no prijavljeniu. Kuhanje žganja se mora prijaviti vedno pri onem oddelku finančne kontrole, v katerega okolišu se bo žganje kuhalo. Priiava sc mora vložiti redoma vsaj 48 ur pred nričetkom kuhanja, vendar sme stareišina oddelka finančne kontrole, ako donušča kontrola, ta rok primerno skrajšati. Trošarina «e plača s poštno položnico, ki io brezplačno izda oddelek finančne kontrole, pri najbližjem poštnem uradu. Tiskovine za prijave se dobivajo pri oddelku finančne kontrole oroti povrnitvi nabavne cene po 50 para za polo. g Žitni trg. Na novosadski produktni bora so notirali žitu sledeči kurzi: pšenica 1750 K, ječmen 1290 K koruza 2410 K, pšenična moka (št. 0) 2550 K. — Tendence čvrste. g Promet z devizami in valutami. Stranke, ki prosijo pri odborih za promet z devizami in valutami pri Narodni banki ali njenih podružnicah odobrenja za nakup deviz in valut morajo od 1. septembra 1922 naprej brez izjeme priložiti prošnjam potrdilo pristojnih davčnih uradov o plačilu davkov za 1. 1920, 1921. in 1922. Odbori za promet 2 devizami in valutami ne bodo od 1. septembra 1922 vpo-števali nobene prošnje, če ji ni priloženo gori navedeno potrdilo davčnih uradov in če stranke niso plačale predpisanih davkov. — Davčni uradi bodo iz da, j ali potrdila po predpisih naredbe generalnega inšpektorata ministrstva financ J br. 12.219 z dne 1. lvgusta 1922. g Češkoslovaški kredit Avstriji. Avstriji bosta izplačana dva zadnja obroka češkoslovaškega posojila v iznosu od 155 miljonov avstrijskih kron. — Ta dva obroka nista bila fzplačana radi tega, ker Avstrija ni izpolnila svojih obvez. g Mednarodni semenj v Pragi. Med 3. io 10. septembrom se vrši v Pragi mednarodni vzorčni velesemenj. Obiskovalce tega vele-semnja opozarjamo, da si nabavijo dr. V. Šara-bonovo knjigo o Češkoslovaški. g Opekarna »Emona« d. d. v Ljubljani. Ustanovna skupščina delniške družbe »Opekarna Emona d. d. v Ljubljani* sc vrši dne 12. septembra. BORZE. Ziirich, 28. avgusta. Pešta 0.34, Berlin 0.28, Italija 23.15, London 23.40, Newyork 524.75, Pariz 40.50, Praga 19.17, Dunaj 0.0075, Sofija 3.00, Zagreb 1.475, Varšava 0.065. Holandska 205. Zagreb, 28. avg. (Izv.) Berlin 22—24, Italija 16—16.08, London 1600, Newyork 355, Pariz 27.75, Praga 13.15, Dunaj 42, Ziirich 68, Berlin, 28. avgusta. (Izv.) Dunaj 1-93, Budimpešta 799.90, Milan 6292.10, Praga 5243.40, Pariz 11185.00, London 6392.00, Newyork 1345.18, Curih 27765.25. Dunaj, 28. avgusta. (Izv.) Devize: Zagreb 217.35—217.65, Beograd 869.40—870.60, Berlin 49.35—49.65, Budimpešta 47.21—47.29, London 352.000—352.200. Milan 3440.50 do 3443.50, Newyork 78.675 — 78.725, Pariz 6015 do 6021, Praga 2690—2701, Sofija 464.50 do 465.50, Curih 14943—15007. Valute: ameriški dolar 78.300—778.400, bolgarski levi 434—436, nemške marke 49.75—50.25. angleški funti 351.600—351.900, francoski franki 5955—5965, italijanske lire 3408—3412, dinarji 864—865, rumunski leji 617.50—618.50, švicarski franki 14,940—14960, češkoslovaške krone 2688.50 do 2691.50, madžarske krone 47.19—47.31, V. Korošec, cand. iur. Socialni tečaj na Sv. Joštu. Današnja družba boleha na težkih socialnih, kulturnih in političnih krizah. In-didualistični liberalizem in materialistični marksizem je ne moreta ozdraviti. Vedno bolj se povsod utrjuje prepričanje, da edino krščanstvo more prinesti popolno rešitev. Zato vidimo tudi, kako stopajo povsod katoličani vedno bolj in bolj na vodilna mesta. Nemški kancler dr. Wirth, holandski ministrski predsednik Ruys v. B., belgijski Theunis, avstrijski kancler Seipel so imena, ki jasno kažejo smer sedanjega političnega razvoja. Tudi pri nas se bodo v bližnji bodočnosti uveljavili naši principi kot temeljna norma vsega našega zasebnega življenja, v prospeh narodu ln državi. Za vse to pa je treba v naših vrstah temeljne priprave- Neobhodno potrebno je, da vsak naš član temeljito prouči ostnove krščanskega socializma, da se seznani z razvojem našega narodnega gospodarstva in tako važnega zadružništva, da prouči temelje in razvoj na- šega državnega organizma in moderne demokracije sploh in da se seznani s perečim problemom zbližanja s pravoslavnim vzhodom. Zato priredi Kranj-Tržiška podružnica SDZ tudi letos na Sv. Joštu socialni tečaj za katoliške akademike in srednješolce. Tam, kjer jc veliki Evangelist učil nekoč svoje učence, so hočemo zbrati tudi mi in iz predavanj naših somišljenikov črpati smernice ter navdušenja in idealizma za svoje bodoče delovanje. Jasno se zavedamo svojih velikih dolžnosti, ki jih imamo do Boga in do naroda kot umski delavci. Izpolniti jih bomo pa mogli le tedaj, ako bomo i umsko i srčno temeljito izobraženi. Čim šibkejši smo po številu, tem bolj je potrebno, da je vsak' naš pokretas cel mož. Zato — na svidenje na Sv. Joštu! Spored tečaja je sledeči: 5. septembra: Dr. Korošec, Individua-lizem in kapitalizem- Dr. Gosar, Edina rešitev socialnega vprašanja — v krščanstvu. Dr. Gosar, Socialno-ekonomski del ustave in našega ustavnega načrta. Dr. Kulovec, Razvoj socialnega gibanja na Slovenskem. 6. septembra: * * * Narodno-gospo-darski položaj v Jugoslaviji. Dr. Basaj, Naše zadružništvo. Dr- Lukman, Zbližanje z Vzhodno cerkvijo. 7. septembra: Dr Korošec, Naša na-tranja in zunanja politika. Viktor Korošec, Parlamentarizem v našem ustavnem načrtu in v ustavi. Terseglav, Politika in morala. Prehrana (znižana) stane za vse tri dni okoli 80 kron. Prijavijo naj se tovariši čim preje na naslov: J. Tiringar, bogoslo-vec, Stra?"šče pri Kranju. Vsi naši somišljeniki vabljeni. fiTOoe. lj Ljubljanski velesemenj in naše carinarnice. Priprave za drugi ljubljanski velesemenj so v najlepšem tiru. In kakor v bajki rastejo hišice in paviljoni kar čez noč iz tal. Vse se giblje, vse je na delu, le naša carinarnica se ne zgane. Po cele mesece čakajo trgovci na blago, ki leži v zaplombiranih vagonih in čaka »rešitve«. Reklamacije pri carinarnici ne pomagajo nič: »Počakajte, da pride na vrsto!« je odgovor ustmen ali pismen. Blago ne pride pa na vrsto. In trgovci, ki so vložili ogromne vsote v blago, trpijo škodo, in jih skrbi, če bodo blago sploh dobili pravočasno. Kje tiči vzrok toliko počasnosti? Mero-dajni faktorji, zganite se! In to takoj, ker je zadeva nujna. — Na vsak način pričakujemo, da bo vodstvo carinarnice ukrenilo vse potrebno, da dobe trgovci vsaj blago, namenjeno za velesemenj, pravočasno. lj »Upor« gostilniške zadruge v Ljub-ljanL Razpuščeni občinski svet je sklenil med drugimi davščinami uvesti tudi občinski davek na nočni obisk gostiln in kavarn ter igranje. Kajpada so temu davku pritrdili, radi ali neradi, tudi občinski svetovalci demokratske stranke, in tudi druga mesta imajo upeljano tako davščino za »pijance«. Kako se je pa ta davek do sedaj ob-nesel? Izvedli smo tu precejšnje zanimivosti. Pred kratkem je prinesel naš list vest, da je občina zgubila pri sokolskih slavno-stih pol milijona kron na — neplačanem davku. To se pravi: mnogi gostilničarji in kavarnarji, ki so po velikem delu stebri demokratske stranke in »državotvorek (le malo »prevratnih« elementov je med njimi), kojih zastopniki v občinskem svetu so bili tudi za ta davek, so enostavno štrajka-li, kakor je to dandanes že moderno ter opustili od gostov zahtevati plačilo davka. Spravili so pač sami milijone v svoje žepe, a občino so oškodovali za stotisoče. Radi tega je mestni magistrat nekaterim, ki so bili ovadeni, naložil občutne denarne globe, s čemer bo saj nekaj krajcarjev rešenih za občino in njen ubožni zaklad- Sedaj pa prihaja še nadaljnja, skoraj neverjetna vest, da pri štrajku ni ostalo, marveč, da so se gostilničarji in kavarnarji pobiranju davka celo — uprli! Gostilniška zadruga, — načelnik je znani demokrat Franc Kavčič — je sklicala v petek 25. avgusta popoldne v gostilno svojega načelnika izvan-redni občni zbor z -»državotvornim« dnevnim redom, ki se takole glasi: >Upor za na-daljno pobiranje občinskega davka od gostov in zahtevek, da vrši to službo magistrat sam po svojih organih.« No, gospodje so to pot delali račun brez krčmarja, kajti obrtna oblast (mestni magistrat) jc to zborovanje kot protizakonito prepovedal in lokale dal zastražiti po policiji. Tako je imol naš, sicer tako mirni Privoz svojo malo brezplačno senzacijo. Okolu 3. ure popoldne se je začelo tara nenavadno gibanje civilnega občinstva (gostilničarjev in gostilni-čark), ki so se nameravali udeležiti zborovanja, — in pa policije, ki je bila priprav-• ljena za vsak slučaj ter imela nalog, da zborovanja ne dopusti. No, pa jo izšlo vso mirno. Zborovalci, ko so izvedli, da je zbor prepovedan, so se polagoma zopet razšli, * mur so se seveda na oblast precej hudovali. Gostilničarji tor?j nečejo pobirati tega davka za svojo lastno občino; pravijo, da se jim tako odganja goste. V resnici se pravi slovenski pijanec ne bo strašil davka; če se ga pa bo, potem bo dobiček javnosti na enem samem »spreobrnjenem< pijancu večji, nego »izguba na pijači« gostini-čarja-posameznika. Prepoved shoda s takim dnevnim redom torej ne moremo smatrati z »Jutrom< za »šikaniranje obrtnikove, marveč popolnoma odobravamo korake oblastni je, kajti mnenja smo, da je tako postopanje zadruge naravnost hujskanje zoper postavno odredbe oblasti- Gre pač za izvajanje veljavne postave in notabene postave, katero si je dalo ljubljansko prebivalstvo po svojem zakonitem zastopstvu samo,'radi česar bi se moralo spoštovati v tem večji meri. Tu bi imeli gotovi listi, ki pri vsaki priliki kličejo po s državnih funk-cijonarnih in državnih pravdnikih« — po domače ročeno: denuncirajo — hvaležen posel. Sicer pa izvajajo tudi drugod ta zakon zelo strogo, n. pr. v Mariboru, kjer nastopa policija brezobzirno zoper pijance. li Radi odmere hišne naimarine za dobo 1923/1924 ie podati do konca avgusta 1922 pri davčni administraciji v Ljubljani običajne napovedi najemninskega donosa s hišnimi popisi vred. Hišni lastniki v Ljubljani se na to dolžnost opozore, da se izognejo neljubim zakonitim posledicam. Orlovski vestnik. Poslovnik J. O. Z. sc v kratkem dotiska in se razpošlje vsem odsekom in krožkom ter okrožjem obvezno po troje izvodov; le manjši odseki (do 18 rednih članov po statistiki) prejmejo po dva, večji (čez 30 rednih Članov) pa po 4 izvode. Poslovnik stopi v veljavo takoj in stara izdaja postane s tem nerabna. Cena v prodaji 8 Din, za obvezne izvode samo po 7 Din. Odseki ki si hočejo prihraniti povzetnino, naj vpošljejo znesek vnaprej po položnici O. P., in sicer hitro. Na položnici naj ne pozabijo zapisati označbo »Poslovnik«. Okrožne svete naj okrožni odbori skJi-čejo in javijo čimprej. Polovična vožnja za tabor na Bledu je dovoljena od prometnega ministrstva za vse proge državnih železnic v Sloveniji. — Posebne izkaznice razpošilja 0. P. Za vsako izkaznico je plačati 1 Din. Odseki, ki še niso prijavili 0. P. števila udeležencev, naj to takoj store; da jim moremo še pravočasno poslati izkaznice. Opozarjamo vse vdeležence, da dobijo polovično vozovnico do postaje Lesce samo z izkaznico; zato mora vsak vde-leženec pokazati izkaznico pri blagajni svoje vstopne postaje. Ni dovoljeno vožnjo prekiniti. Pri vrnitvi sc dobi zopet polovična vozovnica na postati Lesce ali na postaji Bled proti izkaznici. To posebej omenjamo, ker se je dosedaj običajno izdajala na vstopni postaji cela vstopnica. Prijave za kosilo na Bleda v restavracij« Sekovanic (nad cerkvijo) ob priliki podzvezi-nega tabora dne 3. septembra 1922 je pošiljati skupno z nakazilom zneska Din 12.50 po denarni nakaznici na gosp. Ferdinand Sekovanič, restavrater na Bledu. — Kosilo za to ceno dobi vsak prijavljenec lc proti predložitvi recepisa od denarne nakaznice. Poslano.4, Z ozirom na napad, ki je priobčen v »Jugoslaviji« od 24. avgusta pod naslovom: »Za varstvo naših obrtnikov« proti meni in moji tvrdki, se čutim primoranega, javnosti sledeče pojasniti: Moje podjetje je najstarejše te vrste v Ljubljani. Ustanovil ie je leta 1852 moj pokojni stric. Pri tej tvrdki se je izučilo več ljubljanskih, sedaj samostojnih kleparskih in krovskih mojstrov, in vedno smo imeli lc domačine za delavcc, ki so bili z redkimi izič-mami vsi slovenske narodnosti. Sam delujem že 30 let v Ljubljani, sem ljubljanski meščan in obrtnik, ki sc ni nikoli vmešaval v politiko. Vojaške službe med vojno nisem bil oproščen, ker radi starosti sploh nisem bil vpoklican, pač pa jc moj najstarejši sin med vojno služil in je šc po prevratu pod Jugoslavijo najprej prostovoljno skozi 6 mesec av stal v vojaški službi (bil tudi na Koroškem), potem pa skozi 1 leto aktivno služil v Zagrebu pri tehnični četi, Očita se mi. da bi bil pred in med vojno s pomočjo vojaških oblasti zaslužil težke sto-tisočakc — resnica je pa drugačna. Po ukazu bivših avstrijskih vojaških oblastev sem moral izvršiti zamenjavo bakrenih streh proti železnim in sem blago in mezde izplačeval, dobil pa nisem pokritja niti mo;ih izdatkov. Neupravičeno se mi očita, da bi bil dobival dala kar pod roko; od stavbenega odseka I. jugoslovanskega vsesokolskega zleta v Ljubljani sem bil povabljen, da stavim ponudbo za vpeljavo vodovoda na tclovadi-šče; odzval sem se in 24. maja dobil naročilo ter sem delo brez vsakršne reklainacijc izvršil. Isto sc jc zgodilo pri mojih delih za ve-lescjem, za mestni magistrat in na Bledu pri kraljevskem gradu Suvoboru. Ni moja navada, da bi lovil delo, marveč podajam odkrito svoje ponudbe, kakor to lahko napravi vsak moj konkurent, in ničesar ne storim, da bi škodoval drugim obrtnikom. Če pa dobim naročila, je to znak, da naročniki mojemu delu zaupajo, in to dejstvo dokazuje, da moje delo ni slabše od konkurence. Naj šc navedem, da nisem imel nikdar kaj opraviti _ pri sodišču radi slabega dela, pač pa sem bil mnogokrat povabljen za sodnega izvedcnca v svoji stroki. Mezdnega gibanja delavcev nisem nikdar porabil v škodo drugih obrtnikov, vedno pa sem bil za to, da sc delavci pošteno plačajo. To izjavo podajam javnosti v pojasnilo, v bodoče pa na take maščevalne napade sploh ne bom več odgovarjal. Teodor Korn, kleparski in krovski mojster in instalater v Ljubljani. * Za vsebine tega dopisa odgovarja uredništvo le, kolikor določa zakon. TKE REX Cl., LJUBLJANA. Kakor doma sc počuti na parobrodih United States Lines med Bremenom, Cherbourgom in New York-om. Velike, dobro zračne posamezne ali skupne sobe, v zvezi z izborno kuhinjo in vsemi udobnostmi, se nudijo na teh parobrodih ameri-kanske vlade. Lesni trgovci! S; bližini Novega mesfa. v obsegu pribl. 27 harov, polovica gozd, vseskozi se-čeno rastoče lesovje, druga polovica njive, vinogradi, sad. vrtovi in seno žeti, naprodaj skupaj ali pa v delih. Vpra-Jnnja je nasloviti na g Viljem Gebau-erja, nadučitelja, Smihel, pošta Novo mesto, Dolenjsko. 3454 Kupim bukova drva f.e so lepa, suha, vagon in več. Pismene ponudbe poštni preda] Stev. 27, Ljubljana. 3411 UNITED STATES LINES BEBLIN W 8 ZAGREB Unt. d. Linden 1 Viator Konačište, Mihanovičeva ul. ter vse večje potovalne pisarne. Glavno zastopstvo: Norddeutscher Lloyd, Bremen. Kuharico dobro in varčno, sprejmo v Sp. Šiški št. 91, II. nadstropje, levo. Izkušenega strojsiika popolnoma izvežbanega pri električnih strojih, sprejme TOVARNA ZA KLE) v Ljubljani. 3443 Iščem pridno, pošteno dekle, W bi rni bila v pomoč v trgovini iu pri hišnih opravkih, hrana in stanovanic v hiši. — Naslov pri uprav ipod št. 3452. Vojni invalid, kot hiSnik, vratar, nočni od »Takoj 3450« na upravo »Slovenca«. prešano v balah, v vagonih okoli 5000 kg dobavlja FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska c. 36. 5rcz posebnega obvestila. Po dolgi mučni bolezni jc preminula previden« s svetimi zakramenti 27. avgusta ob 4. uri zjulruj naša dobra teta FrenliSka Zaleotnik bivša trgovka v Celju Pogrfb blagopokoinicc se vrši 20. avguste ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Celje-Lava št. 17 nu okoliško pokopališče. Priporočamo jo v blag spomin Celje—Moste pri Ljubljani, 28. avg 1022. ŽALUJOČA RODBINA FR. SNOJ. klanih, 1 m dolgih, kupi tvrdka Paternost & Remic, Ljubljana, Slomškova ulica 11, na katero je poslati ponudbe. Brzojavk >Parem.-, telefon 589. 2 stavbeni parceli v velikosti 1191 in 1657 m; sla naprodaj za hranitniCnimi hišami. —-Več sc izve v Hranilnici kmečkih občin od osmih do dveh. 3333 v,; n^jgf&m FOTOGRASKI ATELIJE: Grabiee Franjo, Miklošičeva eesta St. 6. »ILIRIJA«. LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJA LN A DRII2BA Ljubljana, Kralja Petra tri; it a KLEPARJI: Remigar & Smerkol. Florijanska uL 13. Produ k ti t na zadrnga kleparjev, instalaterje*. kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulira Stev. 28. Kom Tn Poljanska cesta fctev. & MEHANIČNA DELAVNICA ca popravo gramofonov in drugih godb. strojev A. Rasberger, Sodna ulica 5 (▼•ia, desno), Ljubljana. MEHANIČNA DELAVNICA ia pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 6. »ORELc POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kuoovar Ivan, Stari trg Stev. 10. PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana. Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: Jeaa Sehreya nasL Jakob KaviW. Gradi ičo itev. K. PLESKARJI, SOBO- IN čRKOSUKARJli Produktivna zadruga, rejj. za dr. s o. X* Ljubljana, Gosposka ulica št. i SOBNO SLIKARSTVO: 2; ti ran Martin. Mestni tre itev. U SPEDICIJSKA PODJETJA: »OrieuU