|72| Planinski vestnik | JanU aR 2015
1. 2015), na filmski festival Bovec 
Outdoor Film Festival v Bovcu konec 
leta ter na ogled premiere dokumen-
tarnega filma Drugo življenje macesna 
(o kamniških markacistih) na TV 
Slovenija v začetku decembra 2014.
Zdenka Mihelič
Gozdna učna 
pot Rute
V začetku novembra smo v Planin-
skem društvu Gozd Martuljek kljub 
deževnemu vremenu organizirali slav-
nostno otvoritev nove gozdne učne poti 
Rute. Urejanja poti s skalnjakom smo 
se v okviru odbora za varstvo gorske 
narave lotili pred dvema letoma. S tem 
smo želeli pokazati; da nam ni vseeno, 
kako doživljamo dragocene bisere 
naše gorske narave in kaj posledično 
z njimi počnemo, da so lahko obcestni 
kamni in skale mnogo več kot samo 
sredstvo za preprečevanje neurejene-
ga parkiranja in da je pot lahko mnogo 
več kot samo sredstvo za čim hitrejše 
doseganje cilja.
Tako je pod martuljškimi vršaci nastala 
gozdna učna pot v dolžini dobrega 
kilometra. Poteka po obstoječi gozdni 
cesti in deloma po izhojeni stezi ob 
desnem bregu potoka Martuljek. Na 
sprehodu se seznanimo s pestrim ra-
stlinstvom, tako da je posamezno 
drevo ali grm opremljen s tablico z 
imenom vrste. Izhodišče poti je skalnjak 
z gorskim rastlinjem, značilnim za 
področje Gozd Martuljka in Srednjega 
Vrha ter širšega območja Julijskih 
Alp. Nekatere rastline v skalnjaku so 
v naravi zavarovane, zato so še posebej 
označene. S tem želimo opozoriti obi-
skovalce na skupno odgovornost 
za ohranitev teh čudes narave. Ob 
sprehodu spoznamo tudi starodavni 
pripovedki o Ledencu in Srebrnokrilcu, 
ki ju želimo obdržati, saj nas spodbu-
jata k odgovornemu ravnanju z gorsko 
naravo. 
Učna pot je namenjena obiskoval-
cem vseh starosti, ki želijo spoznati 
in intenzivneje doživeti ta enkratni 
kotiček gorske narave. Pot je lahko tudi 
učilnica na prostem, saj bo prispeva-
la k boljšemu poznavanju drevesnih, 
grmovnih vrst in prepoznavanju rastlin, 
ki rastejo v naši gorski naravi. Pot nas 
lahko vodi tudi k bolj odgovornemu 
odnosu do narave, je neki začetek, ki 
pa ga bo potrebno vsako leto negovati 
in dopolnjevati. 
Planinci PD Gozd Martuljek smo za-
ljubljeni v svoje gore in se zavedamo, 
da je samo čudovit pogled premalo. 
Občina Kranjska Gora je energijo te 
ljubezni občutila in pristopila s finanč-
nimi sredstvi za najnujnejše zadeve, 
ki jih ni mogoče zagotoviti samo s 
prostovoljnim delom članov društva. 
Javni zavod Triglavski narodni park 
je sodeloval z nasveti pri oblikova-
nju programa zasaditve in pri obliko-
vanju napisnih tabel. S sredstvi, ki so 
bila na razpolago, in s skupnim delom 
smo ustvarili največ, kar se je do tega 
trenutka dalo storiti, tako da se po dveh 
letih potrpljenja se že vidijo sledovi 
sprememb v prostoru.  
Tudi o lepem čeveljcu se je začelo 
javno govoriti in se tudi prvič ukvarjati 
s problemom, kako to prekrasno 
orhidejo zavarovati. Lepi čeveljc v vi-
sokogorju raste ob planinskih poteh in 
se je nihče ne dotakne, tukaj v Rutah 
pa je ogrožena zaradi človeškega 
pohlepa, vandalizma, vode, izse-
kavanja, spravila lesa in še bi lahko 
naštevali. S projektom Lepi čeveljc 
v Gozd Martuljku želimo to rastlino ob-
varovati, ljudi pa ozavestiti in povedati, 
da roža, presajena na domači vrt ali 
skalnjak, ne bo uspevala in da je veliko 
lepša v naravnem okolju.
Med planinci še živi duh skupnosti, duh 
tovarišije, tudi v usklajevanju idej. Še 
znamo stopiti skupaj in poprijeti za delo 
v skupno dobro. Hvala vsem, ki ste 
kakorkoli pomagali. 
Naj zaključimo z mislimi Ruth 
Podgornik Reš: "Kdor zaseje vrt, zaseje 
ljubezen."
Tadeja Zupančič, Oti Mertelj
Opazovanje gamsov 
in kozorogov
Med redne naloge naravovarstvenih 
nadzornikov Triglavskega narodnega 
parka sodi beleženje opazovanj pro-
stoživečih živalskih vrst. Poseben 
Gams Foto: Miha Marolt
Otvoritev gozdne učne poti Rute 
Foto: Sara Mertelj
in alpski kozorog. Na prvem var-
stvenem območju, ki obsega dobro 
tretjino površine narodnega parka, ni 
aktivnega upravljanja divjadi v smislu 
lova, zato so podatki, ki jih zbirajo 
nadzorniki na terenu med svojim 
delom, toliko bolj pomembni za po-
znavanje populacijske dinamike 
ter zdravstvenega stanja gamsov 
in kozorogov. Podatki opazovanj 
s prvega varstvenega območja so 
zanimivi tudi za raziskovalce, saj 
gre za edini populaciji gamsov in 
kozorogov v Sloveniji, prepuščeni 
naravnemu razvoju. Naše dolgoletno 
delo na področju spremljanja gamsov 
smo lani dopolnili s pomočjo projekta 
Climaparks, saj smo nekaj gamsov 
opremili s telemetričnimi (GPS) ovra-
tnicami. Podatki telemetrije bodo iz-
boljšali poznavanje temeljne ekologije 
gamsov v parku. V okviru enodnev-
nega sistematičnega štetja gamsov 
in kozorogov v naravovarstvenem 
okolišu Kriški podi, ki obsega dobrih 
tri tisoč hektarjev površine v jedru vi-
sokogorja narodnega parka, smo 
v letu 2014 prešteli 105 kozorogov in 
131 gamsov. Ob zadnjem identičnem 
sistematičnem štetju v istem okolišu 
pa smo pred devetimi leti prešteli 82 
kozorogov in 171 gamsov.
Miha Marolt
Obvestilo
S 1. januarjem 2015 bomo avtorske honorarje, katerih izplačilo bo manjše  
od 20 €, izplačevali enkrat letno, ob koncu leta.
Planinska zveza Slovenije
poudarek se namenja beleženju pri-
sotnosti zavarovanih vrst in tudi 
nekaterih vrst divjadi, ki so naravo-
varstveno pomembne. Med zadnjimi 
izstopata znanilca visokogorja – gams