Stev. 46 V Ljubljana, torek 25. februar|a 1941 Uto VI. Drugi nemško-angleški spopad v siciliskem prelivu Nemški strmoglave! so napadli angleške vojne ladje, ki so štiri dni spremljale več konvojev mimo Sicilije v Aleksandrijo - Napad je bil odbit Nekje v Italiji, 25. februarja o. Stefani poroda: 262. italijansko uradno vojno poročilo pravi: Enote nemškega letalstva so v Libiji napadle več sovražnikovih oporišč. Pri tej priliki je bilo uniče-n>h več sovražnikovih motornih enot in eno letalo, ki je bilo na tleh. Z uspehom je bilo bombardirano eno sovražnikovo pomorsko oporišče. Neki drugi letalski oddelek je napadel v vzhodnem delu Sredozemskega morja sovražnikovo pomor* sko skupino, ki je plula. Dosežen je bil težak zadetek na veliki sovražnikovi enoti, ki 6e je bržkone Potopila. Kake vrste je ta enota, do tega trenutka še ni ugotovljena. London, 25. februarja o. Reuter poroča: Nov dokaz, da ima angleško vojno brodovje popolno neomejeno svobodo gibanja in akcije po Sredozemskem morju in da docela uspešno varuje v6e potrebne preskrbovalne zveze, dokazujejo štiridnevne operacije v srednjem delu Sredozemskega morja. Močan oddelek vojnega brodovja je spremljal te dni več angleških konvojev skozi Sicilski preliv. Nemški strmoglavci so z italijanskih oporišč napadli angleško vojno brodovje ter konvoje blizu kraja, kjer je 10 januarja prišlo do napada na letalonosilko »Illustrious«. Lovska letala z neke droge angleške letalonosilke so to pot preprečila vsak nemški po-t skus, tako da ni bila poškodovana nobena vojna lad-' ja, ne noben parnik konvojev. Nemci so zmetali bom- | be okoli drugih vojnih ladij v vodo, ko so jih od letalonosilke pregnali angleški lovci. Nasprotna letala so zasledovala konvoje vse štiri dni, toda niso se upala več približati. Italijanskih vojnih ladij ni bilo videti nikjer, dasi so angleška enote križarile na široko, da bi jih kje odkrile. Angleške vojne ladje ter konvoji so nadaljevali pot po določenem načrtu, ne da bi jih še motil kak napad. Vojne ladje so se pri križarjenju približale italijanski obali na doseg topov, pripravljene, da takoj stopijo v akcijo proti italijanskim vojni mladjam, ki pa se niso prikazale Pr; napadu na angleško letalonosilko je bilo sestreljenih 5 nemških »trmoglavcev. Podmorniška in letalska vojna med Nemčijo in Anglijo Bombe na Hull in vzhodno Anglijo. Angleži zažigajo vdorne luke Berlin, 25. febr. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča snooi: Podmornica, kateri poveljuje poročnik Mehle, je potopila štiri oborožene trgovske ladje s skupno 33.100 tonami. Ta podmornica je doslej potopila skupno 19 sovražnikovih trgovskih ladij. Neka druga podmornica poroča, da je potopila dve sovražnikovi trgovski ladji s 7000 tonami. Na Sredozemskem morju so nemški bombniki potopili severno od Derne sovražnikovo trgovsko ladjo z 10.000 tonami. V vodah južno od Irske je bila hudo Poškodovana večja sovražnikova trgovska ladja. Oddelki lovskih letal so izvedli nasilne ogledniške polete nad obrežjem južne Anglije, sovražnik pa se sploh ni poskušal spustiti z njimi v boj. Oddelki nemških bombnikov so ponoči ponovno napadli 'Ojaške objekte v Hullu,^razen tega pa so bom-Hrdirali neko letalsko tovarno v južni Angliji ter doke in tovarn« vojnega materiala v Londonu. Sovražnik se čez dan in ponoči ni prikazal na nemškem ozemlju. Izvedel je le osamljene polete nad zasedenimi kraji. Povzročena je bila neznatna gmotna škoda in le malo Človeških žrtev. London, 25. febr. o. Reuter. Nemški nočni napad od nedelje na ponedeljek je bil v glavnem veljal pristanišču Hullu. Sovražna letala so zmetala dosti visoko eksplozivnih in zažigalnih bomb na pristaniške naprave. Več bomb pa je Mussolinijev govor je poleg drugega tudi prepričljiv pregled strašnih sil fašistovske Italije. Italija je po Mussolinijevem zatrdilu lahko ponosna, da se vojskuje proti Angliji. Ti dejstvi poudarja madžarski tisk v svojem pisanju o Mussolinijevem govoru, kakor poroča Stefani iz Budimpešte. Če bi se angleška nilska armada ali vsaj njen dobršen del nenadno prikazal v Solunu, bi to do dna spremenilo položaj na Balkanu in tudi stališče balkanskih držav. Na Balkanu se ne bo zgod’lo nič odločilnega, dokler se ne bo razjasnilo vprašanje neznank. V neznanke spada razmerje med Turčijo in Bolgarijo ter angleška nilska armada, ki jo Churchill drži pripravljeno kot svojo močno karto proti kakemu bliskovitemu nemškemu poskusu, piše ameriški major Elliot v >Newyork Ilerald Tribune«. Na grškem nebu so se pretekli teden prvič prikazala, najnovejSa angleška lovska letala vrste »Hurricanec, oborožena z osmimi strojnicami, kar priča, da so vse govorice o pomanjkljivosti angleške pomoči # za Grčijo neutemeljue, pravi grško propagandno ministrstvo. padlo v mesto in okolico, kjer pa ni bila povzročena posebna škoda. Bilo je nekaj požarov manjšega obsega, pač pa je bilo več smrtnih žrtev. Posamezna letala pa so napadla kraje v vzhodni in južnovzhodni Angliji. Tudi London je imel dvkrat letalski alarm. Bombe so padale na vzhodni del industrijskega mesta. #V vseh teh krajih škoda ni velika in tudi smrtnih žrtev ni mnogo. Snočnji napad na Anglijo je bil v glavnem na neko mesto v vzhodni Angliji, kjer so sovražna letala metala rušilne in zažigalne bombe. Povzročena škoda ni velika, pač pa je precej mrtvih. Na drugih krajih Anglije so posamezna letala metala bombe, katere pa niso povzročile nobene znatnejše škode. Od nedelje na ponedeljek ponoči so angleška letala močno bombardirala Boulogne in Calais. V Boulogneju je bilo povzročenih čez trideset velikih pgžarov. Napad je traijal kljub slabemu vremenu nad tri ure. Z vseh teh poletov se 1 angleško letalo ni vrnilo. Snoči so angleška letala že drugič zelo močno napadla nemško podmorniško oporišče v Brest. Podrobnosti o tem napadu niso znane. Z afriških bojišč: Angleži 360 km v italijanski Somaliji Nekje v Italiji, 25. februarja. Stefani: Uradno vojno poročilo t. 262 pravi: Severna Afrika: Na odseku Džarabub hudi sovražnikovi napadi, ki so se spet zlomili ob odporu naših enot. Naše letalstvo je z uspehom napadalo sovražnikove čete in vojaške naprave pri Kufri. Na Egejskem morju so naša letala z uspehom bombardirala sovražnikove vojaške naprave. V Vzhodni Afriki sta dve naši četi napadli zahodno od Sil Manija v Sudanu številčno močnejše sovražnikove sile, ki so dajale nekaj časa odpor, potem pa so se umaknile z občutnimi izgubami v moštvu in materialu. Nadaljevali so se boji ob spodnjem teku Džube. Naša letala so napadala sovražnikove čete v dolini Džube. Naši lovci so sestrelili eno letalo vrste »Hurricanet. London, 25. febr. o. Reuter. Angleške čete so imele nove uspehe v italijanski Somaliji in stalno napredujejo ter zasledujejo sovražnika, umikajočega se od reke Džube. Angleži so zavzeli dve važni postojanki in mesti Dželib in Margherito. Po padcu Kismaje so morale angleške čete prehoditi strašno džunglo, ki leži pred reko Džubo. Ko so z velikm naporom prekoračile goščavje, so bile pri reki Džubi pozdravljene od močnega italijanskega topniškega ognja. Kljub temu so prisilile nekatere topniške postojanke na molk in so si z vso silo priborile pot čez reko Džubo ter potisnile sovražnika z>' 360 km od njegovih prvotnih postojank. Angleško letalstvo je po vsej Afriki zelo delavno, zlasti v Eritreji. Včeraj so naši bombniki napadi Addis Abebo in Desie. V Eritreji pa stalno bombardirajo Keren, Massauo in Makale. V Ma- Nove Hitlerjeve vojne napovedi za spomlad Poostritev podmornšške vojne, nastop proti Angležem, kjer bi se prikazali, zagotovila o fanatični veri v zmago Nemčije y Miinchen, 25. februarja, o. Kancler Hitler je ^ceraj v veliki dvorani miinchenske pivovarne iinel poldrugourni govor, med katerim je v zadetku obravnaval nemški notranji položaj po svetovni vojni ter razlagal nastanek narodnosociali-slicne stranke, njeno uveljavljanje, poraze in Uspehe. Gonilo njegovega revolucionarnega delo-Vanja, je dejal, je bila sramotna versailleska pogodba, katero je preučeval tolikokrat, da jo zna 1111 pamet od začetka do konca in od konca do začetka. V drugem delu govora se je dotaknil vojne lr> zunanje politike. Dejal je, da Nemčijo in Italijo ^eže enaka revolucija, razen tega pa še prijateljstvo med Hitlerjem in Mussolinijem. Obe zvezi sta nerazdružljivi. Italija je Nemčiji v sedanji y°jni zelo pomagala s tem, da sta njeno brodovje •n vojska v Afriki vezala številne angleške sile. »Boj na morju se bo šele zdaj začel, kor je Nemčija v sedanjem oddihu izurila posadke za nove podmornice. Od marca in aprila dalje pa se bodo morali Angleži pripraviti še na vse kaj drugega, kakor so doživljali dozdaj. Kjer koli se bodo Angleži dotaknili evropske celine, bodo "emci nastopili proti njim in kjer koli se bodo Pokazale angleške vojne ladje, jih bodo napadle Ucmfike podmornice, dokler ne pride odločitev. Mi smo kot stranka morali dolgo Čakati na oblast in smo tudi zdaj navajeni čakati, a med čakanjem smo vedno izkoristili čas. Angleži so napovedali za spomladi 1941 celo ofenzivo na evropskih tleh. Mi na to ofenzivo še vedno čakamo, toda oni so šli zmagovat drugam in mi moramo letati za njimi. Toda našli jih bomo, nai gredo kamor hočejo. Oborožitev Nemčije je nekaj, česar svet še ni videl. Nasprotniki napovedujejo zase tisto, kar smo mi že kdaj naredili. Jaz sem za obrambo zastavil vse sile nemškega naroda, če bo pa treba, bom zastavil sile pol Evrope. Nam očitajo, kako gospodarsko izkoriščamo druge narode. Toda Nemčija ne bo pustila, da bi ji kdor koli določal gospodarsko politiko, temveč se bo v gospodarstvu ravnala izključno po svojih koristih. Mi mirno Čakamo bodočih dogodkov, ker se zanašamo na nemško vojsko, najboljše oboroženo silo na svetu, ki ima tudi najboljše mlado vodstvo. Za vojaki in njihovimi voditelji pa stoji ves nemški narod. Narod in vojska ter stranka in država so celota, ki je ne more razdružiti nobena sila na svetu. Strašno se motijo tisti, ki upajo na revolucijo v Nemčiji. V Nemčiji revolucionarjev ni, ker so vsi šli v Anglijo in Ameriko. V Nemčiji je morda še nekaj norcev, ki se ogrevajo za notranjo revolu- kali so naša letala uničila osem italijanskih letal na tleh. Britanska letala so bombardirala Addis Abebo in povzročila veliko škodo ter se nepoškodovana vrnila. NOVA VLADA V FRANCIJI BREZ L1VALA Bern, 25. febr. Stefani. Nova francoska vlada je sestavljena takole: podpredsednik vlade, zunanji in notranji minister admiral Darlan, obrambni minister general Huntzinger, pravosodni minister Bartheleiny, finančni minister Bouthilier, kmetijski minister Caziote, letalski minister Ber-geret, kolonijski minister Platon, prometni minister Bertheiot, prosvetni minister Carcopino, zdravstveni minister Chevalier, industrijski minister Pissep, poblaščenec za francosko-nemška pogajanja general Bernot, pomočnik tajnika v podpredsedstvu vlade in v informacijskem odseku Paul Marion. Dež in megla v Albaniji Nekje v Italiji, 25. febr. Stefani. 262. italijansko uradno vojno poročilo pravi: Grško bojišče: Delovanje patrol in topništva. Naše letalske enote so z uspehom bombardirale vojaške naprave, ceste in mostove v sovražnikovem zaiedju. Pri spopadih s sovražnikovimi lovci so naša lovska letala zbila pet Gloucesterjev. Dva naša bombnika pa se nista vrnila domov. Atene, 25. febr. Atenski radio poroča, da sla hudo deževje in megla preprečila večje operacije, da so pa grške čete očistile zavzete postojanke in uničile sovražnikove tanke ter ujele nekaj ujetnikov. Grško letalstvo je po tem poročilu zbilo dve sovražnikovi letali. Britanska letala so bombardirala sovražnikove postojanke v dolini reke Skumbe, pri Elbasanu, Lini in Podgradcu. Sovražnik je bil zadnje tedne v teh krajih pomnožil svoje čete. Južno od dolin Devoli in Vojuše je topništvo včeraj zelo živahno delovalo. Bilo je mnogo krajevnih akcij. Sovražnikovi napadi so se izjalovili z velikimi izgubami. Važne točke v včerajšnjem Hitlerjevem govoru so: napoved spomladanske ofenzive na morju, dejstvo, da ni niti z besedo omenil vdora v Anglijo, opomin nemškemu ljudstvu, naj ne pričakuje naglega razvoja in konca v nadaljnjem vojskovanju ter obljuba' vse pomoči Mussoliniju, kar se more razumeti tudi kot napoved nemškega posredovanja v Grčiji. Tako razlagajo Hitlerjev govor v angleških političnih krogih, kakor poroča agencija AFI. cijo. Tudi glad in zima in čas nas ne bodo premagali. Nemški narod je v več tisočletjih razvoja doživel najhujše udarce, pa bo zmagal tudi v sedanjem boju. Hvaležen sem Bogu, da je dopustil ta neizogibni boj še za mojega življenja, ko se prav zdaj čutim še tako svežega iu močnega, zlasti zdaj ko prihaja pomlad, ki se je vsi želimo, zakaj spomladi bomo lahko pomerili svoje moči. Verujemo v božjo previdnost in smo prepričani, da ne more nameniti poraza narodu, ki je toliko žrtvoval, se toliko trudil in delal. Zaslužil si je božji blagoslov, ker je vsak posameznik postavil narodne koristi nad svoje. Pri nasprotnikih so sami sebičneži, zaslužkarji in Judje, ki polnijo svoje denarne vreče. Tam ne more biti božjega blagoslova. S fanatično vero v zmago gledamo v bodočnost in ko bo prišlo povelje, bo korakala vsa Nemčija. Vesti 25. februarja Italijanski tisk prinaša danes Hitlerjev govor na prvih mestih ter zlasti poudarja ojačenje pod-morniške vojne spomladi ter Hitlerjevega zagotovila o nerazdružljivi zvezi med Nemčijo in _ Italijo ter o nemški pomoči Italijanom. Italija je na tem, da prebrodi neugodni čas ter se z neokrnjenim duhom in z nemško pomočjo približa ugodnejšemu, moida celo odločilnemu razdobju vojne. Italija je preživela hude čase, ker je morala vzdržati ves pritisk angleških imperialnih ter palestinskih Judov, piše ob Mussolinijevem govoru »Giornale d' Italia«. »V petek zvečer sein prišel v neko sofijsko restavracijo in zahteval, naj mi godba zaigra ameriško vojaško pesem >Tipperaryc. Neki Nemec mi je zaradi tega zagnal vame steklenico, da bi me ranil. Jaz sem steklenico ujel ter jo treščil nazaj vanj. Ta dogodek je obžalovanja vreden, pa nisem videl drugega izhoda,« pra- vi izjava ameriškega poslanika v Sofiji Erleja o spopadu, ki ga je imel s preoblečenimi nemškimi častn:ki, kakor poroča poleg drugih virov tudi belgrajska »Politikac. Dogodek je vzbudil v Sofiji veiiko govorjenja. Ameriška vlada je uvedla strogo preiskavo o potopitvi parnika »Canadian Cruiserc, ki je plul z ameriškimi znamenji po Indijskem morju in ga je tam torpedii’ala nemška oborožena ladja, kakor je povedal včeraj namestnik zunanjega ministra Sumner Welles. Gibanje svobodnih Italijanov, ki ga vodi bivši zunanji minister grof Storža, je imelo v New-yorku veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo 1950 ljudi. Na zborovanju so sklenili, da bo vodstvo gibanja začelo med italijanskimi ujetniki iz Libije organizirati prostovoljske bataljone, ki jih bodo vključili v angleško vojsko, poroča United Press. Italija je v vojni že šest let, lepši dnevi vojne bodo prišli s pomladjo, zmaga Nemčije in Italije je popolnoma gotova, poudarjajo romunski listi v razpravah o Mussolinijevem govoru, kakor javlja agencija Stefani. >Veličanstvo, ta trenutek sein zvedel, da je bil v junaškem boju ubit moj sin Jurij, drugi od mojih sinov, ki se je žrtvoval na oltar domo- vi nP- Srečen sem. da sem oče junakov in upam, da bo moj. tretji sin, ki je zdaj na bojišču, maščeval smrt svojih bratov. Živel narod, živel kralji« Tako brzojavko je te dni dobil grški kralj Jurij II. od preprostega kmetica iz Epidaura. Kralj je na brzojavko odgovoril: ^Domovina sočustvuje z žrtvijo tvojega drugega sina ter poljublja tvoje plemenito celo.« Turška narodna skupščina se bo sestala sredi marca. Na njej bosta predsednik vlade Sai-dam in zunanji minister Saradzoglu razložila zunanjepolitični položaj in turško stališče do zadnjih dogodkov. Več kot polovica romunskega uradništva ni imela druge izobrazbe, kakor ljudsko šolo. Precej takšnih nekvalificiranih ljudi je imelo mesta, ki bi jim nikakor ne pripadala. Te porazne številke je objavila vlada generala An-tonesca,^ da bi pokazala, pod kakšnimi vidiki so. prejšnje vlade nameščale uradništvo. V Parizu je bilo v nedeljo prvo zborovanje Lava-tove stranke s katero hoče nasprotnik maršala Petaina dosafl svoje cilje. Snočnje bombardiranje Bresta je bilo štiriinštiri-deseto v sedanji vojni ter peto zaporedno v zadnjih šestih dneh, poroča Reuter. Švicarske politične oblasti so izvedle hišno preiskavo v tiskarni skrajnih levičarskih socialistov, ki jih vodi Micolle. Tega in’več drugih so zaprli, ker se je izkazalo, do zavezniki komunistov s komunisti delujejo proti švicarski nevtralnosti — kakor povsod — in da vohunijo za sovražnike Švice. včerajšnji letalski bitki nad albanskim ozemljem, so združena letala enega nasprotnika pregnala neko letalo drugega nasprotnika na jugoslovansko ozemlje, kjer ga je pa jugoslovansko topništvo prisililo na tla, poroča United Press iz Bitolja. Mussolini je ugotovil, da Anglija v tej vojni pod nobenim pogojem ne more zmagati. Ta ugotovitev je po svoji logičnosti povzročila v Ameriki pravo senzacijo, poroča Stefani o pisanju ameriškega tiska po omenjenem govoru. Angleški zunanji minister Eden je včeraj imel dolg posvet s francoskim generalom Catrouxom, poveljnikom de Gaulleove vojske v Afriki. Eden je generalu čestital zaradi uspehov v puščavski vojni, poroča United Press. Razdejanje po letalskih napadih v Berlinu se ne da primerjati e razdejanjem v Londonu. V Berlinu m v celoti porušena niti ena četrt hiš skupaj. Tudi ni bila poškodovana nobena važnejša železniška naprava, izjavljata po poročilu DNB-ja dopisnika ameriške agencije Associated Press, k< sta se vrnila iz Nemčije in Anglije. Spanskj kralj Alfonz XUI. je še vedno živ, čeprav uirara Poročila ameriških agencij o njegovi smrti^ so bila prezgodnja, poroča laški tisk. O položaju v Bolgariji ni nobenih zanesljivih novih poroču. Vesti iz angleškega vira pravijo, da naglo popravljajo vse ceste, ki drže s severa na lug, Nemci pa zavračajo vsa razburjajoča po-ročila o 6vojih načrtih glede te države. Stalin je za dane« nenadno sklical sejo vrhovnega sovjetskega sveta v Kremelj. Kaj bodo na njej sklepali, ni znano. Amerikanci napovedujejo, da ho pri tej prilikj Stalin govoril o sovjetski zunanji politiki v sedanjem razdobju vojne. Letalske izgube v Afriki po italijanskih podatkih Rim, 25. febr. DNB. Italijanski letalski oddelek, ki ga je Mussolini v svojem nedeljskem govoru posebno pohvalil, je dosegel velikanske uspehe, kakor se vidi iz dnevne zapovedi, izdane v Tripolisu. Ta oddelek je izvedel v osmih mesecih vojne nad Afriko 1415 bombniških poletov in vrgel 74.829 bomb in torpedov v skupni teži 154.593 kg. Z gotovostjo je zbil 192 sovražnikovih letal, verjetno je pa, da je sestrelil eš nadaljnjih 79 letal. Lastne izgube znašajo 130 mož, ki so junaško padli v boju, 200 ranjenih, 180 pogreSanlh in 15 ujetih. Oddelek je izgubil 95 letal, 76 so jih pa uničila na zemlji sovražnikova letala. „Protekcija" - še ena Improviiacija v Drami Ljubljana, 25. februarja. V Drami so ujeli pusta ravno za rep. Da bi ne bilo treba še z eno komedijo začeti velikega posta, so morali snoči na hitro prirediti premijero Nušičeve »Protekcije«. Toda v gledališču je bilo vkljub pustnemu času klavrno razpoloženje. Če se v vodstvu ali pa na odru ne marajo naveličati dajati slabih in povprečnih del, se pa v občinstvu kaže naveličanost in dolgočasje. Je pač hudo, če ti na odru slede same slabe komedije in slabe uprizoritve, dasi ima vsaj Nušič nekaj dobrih in celo izvrstnih komedij. Ker mora biti vsako leto vsaj eno Nušičevo delo na odru, bi naj pač segli po kakšnem drugem, boljšem in zahtevnejšem njegovem delu. Poleg tega pa je bila snočnja premijera v vseh ozirih velika improvizacija. Tako je marsikaj učinkovitega splavalo po vodi — upajmo, da bodo vsaj reprize malo boljše. Če ne, tudi ta komedija ne bo podprla vodstva v njegovem naziranju, da v teh časih v Drami ni treba pokazati nobene dobre volje, kaj šele zavesti o kakšnem načrtnem delu ali pa čutu za odgovornost. Koliko nemogočih reči je pač treba, da se pri nas kako vodstvo diskvalificiral Upajmo, da je sedanje vodstvo Drame pokazalo dovolj tega, da lahko tudi odgovorne oblasti narede križ čez ^tako programsko gospodarjenje in njegove očete, med katere seveda uradno ne spada dramaturg g. Josip Vidmar.-. Presenetljiv uspeh zimske pomoči v Celju Za reveže so zbrali v Celju in Ptuju v blagru in denarju 408.634.50 din — več kot lij ubijana in Maribor skupaj Celje, 25. februarja. | dinarjev, Cinkarna d. d. 100 ton premoga, vred-I nega 12.000 din, tvrdka Metka raznega blaga v Akcija zimske pomoči v Celju je presenetljivo lepo uspela. Celjani so pokazali, da imajo mnogo razumevanja za tiste, ki so v teh časih potrebni posebne podpore. Zanimivo je, da je akcija zbrala v Celju več kot Ljubljana in Maribor skupaj. Snoči je bila v mestni posvetovalnici seja odbora za zimsko pomoč. Udeležili so se je zastopniki vseh stanov. Zupan dr. Voršič je poročal najprej o uspehih nabiralne akcije in izrekel posebno zahvalo, zlasti zaupnikom posameznih stanov, ki so s posebno požrtvovalnostjo- nabirali za reveže po mestu in s tem pripomogli, da je letos akcija za zimsko pomoč tako lepo uspela. V denarju so nabrali 360.634 din, v blagu pa za 48.000 din, skupno torej 418.634 din. Industrija je zbrala 257.100 dinarjev. trgovina 42.400, obrtništvo 8366, kino-vstopnice so prinesle 3073 din, odvetniki in notarji 6740, zdravniki in lekarnarji 3940 din, svobodni tehnični poklici 5050 din, 39. pešpolk 1035 din, denarni zavodi 17.910 din, državni uradi 1717 din, KPD 653.50 din, posamezniki iz raznih stanov pa 12.650 din. V blagu: tvrdka \Vesten d. d. 200 ton premoga, vrednega 24.000 vrednosti 5000 din, »Elka« 200 m ženskega blaga, 120 m moškega blaga in več drugih reči v vrednosti 4000 dinarjev, tvrdka Stermecky za 3000 din blaga. Do zdaj je socialni odsek, ki vodi vse to delo, razdelil že precej blaga in tudi denarja za približno 30.000 din med najpotrebnejše. Sledila je razprava, kako razdeliti nabrane prispevke. Bistvo vseh predlogov je bilo, naj šolski zavodi, človekoljubna društva, javne- in šolske kuhinje v najkrajšem času sporoče socialnemu odborti na mestni občini seznam potrebnih revežev. Socialni oddelek bo proučil te podatke v najkrajšem času ter se bo po tem seznamu po ponovni seji začelo razdeljevanje blaga in obutve med reveže. Zaenkrat pa dobe vse javne in šolske kuhinje na račun po 3000 dinarjev. To so: Vincencijeva konferenca, dnevno zavetišče kraljice Marije, dijaške kuhinje na^ gimnazijah, kuhinji na deški in dekliški državni meščanski šoli, meščanska šola šolskih sester, obe deški ljudski šoli, dekliška mestna ljudska šola, dekliška šola šolskih sester, kapucini, lazaristi in salezijanci. Cesta Mozirje-Šmihel bo zgrajena Onim, ki c prezirljivim nasmehom opazujejo gradnjo ceste iz Mozirja v Šmihel, ki se sicer res počasi a resno gradi, povemo, da se bo delo nadaljevalo, čim nastopi ugodnejše vreme. Res nimamo za enkrat veliko kreditov nakazanih, toda prepričani smo, da oblast ne bo pustila, da bi započeto delo obstalo, ker je vsa javnoet te uvidela potrebo po zgraditvi te ceste, katera že desetletja kriči po izvedbi. Da je dograditev te ce«te nujno potrebna že zaradi sedanjih časov in iz gospodarskega vidika prizadetih prebivalci.« kakor tudi zaradi narodnega blagostanja, |e razvidno iz naslednjega. Vsak tukajšnji kmet je primoran prodati vsako leto gotovo količino lesa za kritje gospodarskih potreb. Les v jeseni poseka in v zimski dobi spravi k žagam, na po6tajo itd., ker ga v poletnih dneh po teh neprometnih terenih ni mogoče odvažati. Zato mora vsak narediti proračun za vse leto in posekati primemo količino lesa, ker manjših količin navadno trgovci ne marajo in tudi ne morejo od naših kmetov kupiti, ker se ne izplača spravljati ga k žagi. Tedaj se les podraži in posestnik ima le malo dobička. Ko bi pa bila že zgrajena cesta iz Mozirja v Šmihel, bi lahko naši kmetje vsak čas in vsaiko količino lesa prodati m morda celo do žage zvozili. Preteklo jesen je biio tu prodano od vseh naših posestnikov okrog 2000 kub. metrov lesa. Ker so cene lesu še v poznt jeseni narasle, je bil vsak kubični meter lesa za 100 din prepoceni prodan. Tako 90 torej utrpeli naši kmetje to jesen kakih 200.000 din škode in samo zaradi tega, ker ni ceste. Priporoča se nam in vemo tudi, da bi bilo zdravo nabaviti si večjih količin umetnih gnojil, kar bi 6e sedaj gotovo bolj kot kdaj prej izplačalo in da bi postalo naše kmetijstvo donosnejše in opora naroda in države A žal nam je to samo zaradi dovoza skoro onemogočeno. S parom živine se pripelje iz Mozirja največ 150 do 200 kg blaga. Zamuda pa znaša tri četrtine dneva. Brak smo tudi, da dela Kmetijska zbornica na tem, da se čim prej uredijo po kmečkih domovih urejena gnojišča. Pri nas pa kljub temu, četudi bi se Frančiškanska prosveta ponovi danes ob 8 zvečer Linhartovo komedijo »Veseli dan« ali »Matiček se ženi«. Med odmori poje najnovejše ku-plete g. Podgoršek. Pri premieri je bila dvorana nabito polna in je igra zelo ugajala. Zato ne zamudite prilike in pohitite nocoj vsi v Frančiškansko dvorano, kjer igre v letošnji sezoni ne bo mogoče več ponavljati. Vstopnice od 6. ure dalje pri blagajni. pocenil cement, tega ne bo mogoče izvesti, ker večje količine cementa, dokler nimamo boljših prometnih zvez, ne bo mogoče v kraj dobiti. Prizadeti prebivalci storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi bila cesta čtmprej izročena prometu. Posamezniki dajo celo ves les in delo za mostove, kar je gotovo velika žrtev zanje. Zemljo, koder gre trasa, dajo vsi brezplačno na razpolago, kar gre pri nekaterih do enega hektarja. Da postanejo naše kmetije donosnejše in kraj bolj prometen, je nujno ootrebno, da nas še krepko podpre oblast. —D—n.—- IVekaj podrobnosti o begu razbojnikov iz jetnišnice v Murski Soboti Murska Sobota, 25. febr. Sobočane je presenetila novica o drznem podvigu razbojnikov, ki so bili zaprti v jetnišnici soboškega okrajnega sodišča. V nedeljo zjutTaj ob pol štrih je pobegnilo iz zapora pet drznih razbojnikov, katerih imena so bila navedena že v včerajšnjem »Slovenskem domu«. V eni sobi jetnišnice je bilo zaprtih 15 kaznjencev in obdolžencev Z železnimi deli, ki so jih dobili od železnih postelj, na katerih so spali, so izdolbli v 50 cm debel zid tik pri tleh 25 cm visoko in 45 cm široko luknjo. To so naredili tako, da je eden zlezel pod posteljo, ki je stala ob zidu in začel dolbsti okno svobode. Postelja je zakrivala luknjo, ki je paznik ni mogel opaziti, če ni sobe pregledal natančno. Dva od pobeglih 6ta stala pri vratih z železnimi nogami od postelj v rokah, medtem so drugi dolbli luknjo in strahovali ostale kaznjence, da jih ne bi izdali. Zapretili so jim s smrtjo. Šele, ko so pobegnili, so zvesti kaznjenci z zvoncem poklicali paznika. Ko je paznik prihitel s puško, je bilo že prepozno, ker so svobode željni kaznjenci poskakali skozi izdolbljcno luknjo na vrt in od tam brez ovire pobegnili v zlato svobodo. Paznik je odda! pet 6trelov, da je opozoril ljudi. Kmalu nato so že prispeli orožniki, ki so ukrenili vse potrebno, da nevarni tički ne bodo predolgo uživali svobode. Verjetno so razbojniki poskušali doseči čim prej le 14 km oddaljeno mejo. Če 6e jim je to posrečilo, še ni znano, baje je dva od pobeglih že zagrabila roka pravice, kar pa uradno še ni potrjeno. Gornji primer nam je zgovorna priča, da so zapori v Murski Soboti zelo pomanjkljivi Zid jetnišnice je debel 50 cm in zgrajen iz opeke in ometan z navadnim ometom. Tudi prostori so pretesni, ker morajo biti skupaj zaprti kaznjenci in tisti, ki so v preiskavi, nedoletniki e že pokvarjenimi zločinci. Zgraditev nove jetnišnice je nujna in neodložljiva zadeva. Litija Banska uprava bo priredila v Litiji v soboto, dne 1. marca 194 > od 3 popoldne do 7 zvečer v VI. razredu litijske ljudske šole pod okriljem Podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Litiji tečaj o zelenjadarstvu in vrtnarstvu. Na tečaju bosta predavala strokovnjaka: referent za vrtnarstvo g. inž. Ciril Jeglič iz Ljubljane in ravnatelj ljubljanskih mestnih logov g. Lap. Predavanje bo zanimivo in poučno za vsakogar, ker se bo vršilo s posebnim ozirom na današnje težke gospodarske in prehranjevalne razmere K tečaju vabimo prav vse ,brez izjeme, zlasti pa gospodinje, kmete in delavce. Ječo/ za dekorativno pisavo, za katero vlada posebno med trgovstvom veliko zanimanje, priredi Klub i$lo$benif) aranžerjev v Ljubljani Tečaj, ki se prične v sredo 5. marca t. I. bo obsegal 7 vrst dekorativne pisave. — Prijave in informacije: SIMONČIČ L. trgovec. Pred škofijo. Odbor. .t«f «t«f ttttttf .......................... Celje Nove cene slanini in svinjskemu mesu smo dobili v Celju. Za prvorazredno uvoženo slanino s kožo je določena naj višja cena 28 din za kg, za kilogram slanine brez kože 29 din, za kilogram sala 29 din, za kilogram čiste razpuščene masti 30 din. Za svinjsko meso je določeno: 1 kg hrbta in vratovine 26 din, kilogram stegna 25 din, kilogram plf" četa 24 din, kilogram trebušnine (flama) 25 din in koligram reberc 22 din. Celjana, o katerem se je v zadnjem (asu v Celju toliko govorilo, so te dni aretirali pri Mežici-Prepeljali so ga v Celje, nato pa v Ljubljano. Narodno gledališče v Mariboru bo uprizorilo v sredo, 5. marca, Nušičevo komedijo v treh dejanjih »Sumljiva oseba«. Na občnem zboru Celjskega šahovskega kluba je bjl izvoljen nov odbor s predsednikom Jožefom Grašerjem na čelu. V odbor so prišli gg.: F. Grein, M. Fajs, Pleterski, profesor Tavčer, T. Kocmur, V. Diehl, J. Schneider, ing. Sajovic in 0. Lečnik. V Štorah pri Celju so neznanci napadli 21 let' nega Galofa Antona in mu s kamenjem prebili lobanjo. Galof se je moral zateči v celjsko bolnišnico. Legija koroških borcev v Celju je sklicala izreden občni zbor za 2. marec. Večina novega odbora je proti sodelovanju z nekaterimi novoizvoljenimi odborniki. Ljudsko vseučilišče priredi v četrtek, 27. febr., zanimivo predavanje o moderni vojni. Predavatelj bo s 180 skioptičnimi slikami pokazal vse vrste modernega orožja in njegove uporabe. Ljubljana od včeraj do danes Kislo vreme z nagajivim snegom Zdaj ga vreme »kidaš: močno po svoje. Vse je že skoraj skopnelo, pa se ti je zadnje dni spet razhudila starka Zima. Njena jeza pa že nima več Za vino, pivo, tobak nad 120 milijonov din Kad 44 milijonov v zrak - Ljubljana z okolico je lani pokadila nad 136 milijonov raznih cigaret Ljubljana, 25. februarja. »Lisica, lisjak sta pila tobak, ko tobaka ni b’lo,_sta pila vodo!« tako pravi narodna pesem. Stari generali so polagali veliko važnost in pozornost na tobak, ki je veljal kot blažilno sredstvo proti lakoti. Stari ljudje so pravili, kako je oče Radetzky, ki je bil »en fajn gospod«, skrbel, da je dobil vsak vojščak točno in pošteno porcijo tobaka, to je »pajlcelc tobaka za pipo za pomirjenje krulečega želodca«, kakor so poudarjala neka stara generalska navodila. Ljubljana z vso ono, pod pristojnost okrajnega sodišča spadajočo okolico šteje sedaj nad 130.000 prebivalcev. Mesto z vsem okolišem zalaga s tobačnimi izdelki glavna zaloga tobaka na Vidovdanski cesti, ki ne dela za svojo trgovino po časopisju nobene kričeče reklame, toda je lokal, kjer se ljudje zelo drenjajo in naročajo velike množine raznih tobačnih izdelkov, ki jih morajo plačati takoj pri blagajni. Dohodki iz tobaka stalno naraščajo mono-polski upravi in se večajo v velike milijone. Naj navedemo nekaj primerjalnih podatkov. Ljubljana z okolico je 1. 1937. porabila za tobak 32,213.000 din, naslednje leto že 35,413.000, predlanskim 39,136.500 in lani 44,534.876 din. Na vsakega Ljubljančana in okoličana je lani prišlo do 342.60 din letno za tobak. Prav zanimiv je pregled o prodanih cigaretah različnih vrst. rine cigarete so v potrošnji zelo nazadovale, ker so postale dražje. Splošno je potrošnja cigaret nazadovala, toda monopol ni utrpel kake nude in katastrofalne izgube, marveč še velik dobiček, lrajti ljudje so segali raje po ce- nejših izdelkih, po Ibar, Drava, Morava in drugih. številčni rekord odnašajo v Ljubljani Ibar, ki jih je bilo lani pokajenih 48,878.600 kosov. Vseh različnih cigaret je lani Ljubljana z okolico porabila 136,874.800 kosov v vrednosti 40,145.130 din. Ostali milijoni odpadejo na potrošnjo cigar vseh vrst in raznega tobaka v zavojih. Sjovenija je po podatkih finančne statistike lani izdala za tobak 232,482.240 din. Od prejšnjih let je ta izdatek dosegel velikanski rekord, kajti Slovenija je zadnja leta navadno fiotrošila za tobačne izdelke od 135 do 140 mi-ijonov dinarjev. Aktralno je postalo sedaj vprašanje kon-zuma vina in piva, na kateri pijači bo sedaj povišana trošarina. Vino je postalo drago. Povprečna cena je sedaj 15 din liter. Lani je Ljubljana popila 4,145.589 litrov vina v sodih, kar predstavlja najmanjšo vrednost 62,183.835 dinarjev. Konzum piva se je lani močno dvignil. Popili smo ga 1,339.309 litrov v vrednosti 13,393.090 din. Izdano je bilo lani za vino, pivo in tobak 120,114.800 din. Vsota, ki daleč presega letošnji proračun mestne občine ljubljanske. Opravičen ie račun: »Za vino, pivo in tobak da vsak na leto tisočak!« Jesenice Krekovo prosvetno društvo ponovi na pustni torek, dne 25. februarja ob 20 veseloigro »360 žena«. Kdor še ni rezerviral vstopnic, naj pohiti. prave moči, kajti sonce postaja gorko. Nasmetila je sicer v teh dneh sproti spet nekaj snega, pa ga je kaj kmalu vzelo. V mestu po cestah kar naglo izgine, prometa je veliko in lokali ob hodnikih so kurjeni. Obdržal pa se je po strehah — seveda se tudi tam ne bo dolgo šopiril, ker ga je premalo. Včeraj ga je veter raznašal zjutraj, v poznem dopoldnevu pa je že pojenjava!, in popoldne je od časa do časa samo še pršelo. Danes je pustni torek Še en vesel datum čaka prijatelje fletnih uric, nocojšnji večer. Večer pustnega torka. Ob tej priliki je stoletja stara navada, da so v Evropi mize ,kar se da dobro obložene, kajti potem pride post. Letos sicer tako izdatno in popolno, kakor je bilo druga leta, n ebo mogoče oblagati miz — kajti tu so že marsikakšne omejitve, krušne karte, draginja, visoke cene, vendar bodo v vsaki družini le še poskrbeli, da bo večerja kar se da dobra — saj jutri prihaja Pepelnica in z njo post — Bog ve za koliko časa, se skoraj lahko reče, kajti dandanašnji vse kaže, da se nam prej obeta kaj slabega kakor dobrega. ^Nekateri sj bodo privoščili tudi merico »pijače«, češ, zdaj jo še 6pijmo po starem, saj bo že kmalu prišla v veljavo nova mestna trošarina na vino in pivo. Tale pustni torek bo marsikdo praznoval še s posebno vnemo, ker ei bo rekel, kdo ve, kdaj ga bomo spet lahko tako kakor ga letos. Za nocojšnji večer se mora že še dobiti denar, čeprav smo že na koncu meseca! Lokali bodo prav gotovo polni, — zjutraj, ob prvem postnem dnevu, pa — »maček«. To je še prav, da se v teh časih lokali prej zapirajo. Večina pa bo ^seveda preživela pustni večer do-roa, v krogu družine, ob dobrem prigrizku in kapljici. In to bo še najlepše, če bo tudi še druščina vesela V prijetni družbi večer tako naglo mine. Ko se bodo jutri zbudili, bodo pa že v postu — v postu, ki bo, kakor vse kaže, zdaj zelo dolg! Nogo si je zlomil Davi ob 4 so se reševalci odpeljali po delaven, ki je uslužben pri mestnem cestnem nadzorstvu, Otmarja Kastelica iz Zadružno ulice 10. Kastelic se je odpravljal od doma1, pa je padel tako nesrečno, da ei je zlomil nogo. SELO OH TRAČEt NOCI Roman » tlikam/ Nestrpno ga je prekinila: »Vam je ušel?« »Za božjo voljo, kaj si ga videla?« Prikimala je. »Bil js tu .. Vrata ate pustili odprta!« »Kako ...« Polkovnik j« zaloputnil e vrati ter šel nekaj korakov po hodniku. »Kaj brbljaš! Cashdon da bi bil tu?« »Vi ste pustili odklenjena vrata,« mu ponovno odgovori Marie. »Videla sem ga, ko je prišel. Preden sem mu mogla reči besedo, je izginil v klet. Ne verjamem, da bi me bil videli Moral je zopet oditi, ko 6em šla po električno svetilka.« »Za božjo voljo,« je zastokal polkovnik. »Sel je v klet! Ali gotovo veš, da je bil to Cashdon?« »Kdo drugi bi mogel priti ob tem času! Oče, kaj vam js?« Polkovnik je bil bled kot zid in je težko dihaL »Kaj mi je?, je ponovno vprašal. »Pripoveduješ mi, da se v tej hiši skriva nevaren razbojnik, ti bi pa hotela, da bi se obnašal kot bi prišel na obisk pastor!« Marie je jezno udarila c nogo. »To ni bil noben blaznet! To j« Dicky Cashdon! Ali ni Cashdon ob pamet? Ns govori neumnosti Marlel C« j* Cashdon v resnici šel v klet... Ali veš gotovo, da je šel v klet? Daj mi svetiljko! Naglo ja odprl vrata v klet. Hčerka ga je videla, kako »e je spuščal po stopnicah. V eni roki je držal svetilko, a v drugi naperjen samokres. Ni sc bala najti Dicky-ja, ker ga js že sama povsod iskala. Bilo je čudno, da ji ni verjel. Prav tako je bilo zagonetno, zakaj se je tako preplašil, ko je omenila klet. Ni bila povsem prepričana, da se ne bi Dickyju kaj zlega dogodilo. Prej ni mogla iti v posteljo, dokler ni prišel oče iz kleti. Sla je v delovno sobo in si prižgala cigareto. Preteklo je že deset minut, a polkovnik se še ni vrnil. Počakala je še nekaj časa, nato pa se je vrnila na hodnik. Dolgo je še čakala, preden je zaslišala očeta, ko je stopal po stopnicah. Ko je prišel do nje, jo je precej surovo odrinil in šel v delovno sobo. Marie ie šla za njim, on pa se ie delal kot da je ni poleg. Pripravljal si je čašo wiskyja s sodo Obraz je imel mračen in utrujen, izraza v očeh pa mu ni znala odgovoriti. »Oče. kaj se je zgodilo? Ali niste našli Dickyja? « Odkimal je in na dušek spil polno čašo. »Marie, pojdi spati To je bila... lažniva vastl Jaz sem bedak, da sem pustil odklenjena vrata, a tudi ti oisi boljša, ko letaš sredi noči po hiši.« Mlada deklica je nadaljevala. »Oče, zakaj ste se tako dolgo zadržali v kleti?« »Moral sem jo sam preiskati. Ali ne razumeš, da nas je Cashdon odvedel v Pasteurjev prehod zato, da bi šel v našo hišo? Ko je prevaril onega stražnika, je še mene izvabil iz hiše in je imel tako svobodno pot. Lahko sc štejež za srečno, ker si ostala še pri življenju.« Pod ostrim in očitajočim pogledom svoje hčerke, je popil še eno čašo whiskyja. »Za vraga, kaj me tako gledaš? Grei spat, ali ne?« Marie upom o odkima. »Ne grem. dokler mi ne poveste, kaj vse vestel Vi pred menoj nekaj skrivate, toda jaz hočem to zvedeti!« »To se pravi, da ti govoriš neumnosti,« ji surovo odgovori. »Pri živem Bogu, izgini!« Oče in hči sta obstala trenutek in 6e gledale z oči v oči. Polkovnikov pogled je bil poln mržnje in jeze. Pogled hčerke pa je izražal nezadovoljstvo in žalost. Lahko bi se reklo, da sta bila v duši prava tujca. Potem je Marie zmignila e rameni in razočarana odla iz sobe. V svetu, kjer je bilo toliko blaznežev, med njimi oče, Dicky, morda tudi ona sama, ji je bila edina *v*tl» zdrava oseba — doktor Hadon. XIV. POGLAVJE. Sumljiv pogovor za vratL Doktor Hadon se je vmil ta večer zelo kasno domov. Bil je prt pekovi punčki, k; je bila še vedno bolna. Razen tega je bil poklican še k bolniku izven mesta. Bil je utrujen, na spanje pa ni mislil. Največja muka je bila zanj radovednost in brblja-vo6t m<6s Bugh. Razen tega jo je sumil, da ve, kako se zanima za miss Datmar Marie. Tudi to mu ni šlo v glavo, da se je miss Bugh razburjala, ko ni prijavil, da mu je izginila steklcnica ciankalijevc tekočine, ki jo je po njeni trditvi vzel polkovnik Datmar. Vražja mi6s Bugh! Večkrat je vzel v roko knjigo, ki je bila pri postelji; da bi odgnal misli' na Bugh. Takrat pa so se misli vedno prenesle na Marie Datmar. Marie! Zašepetal je to ime, kot bj si hotel s tem pričarati pred oči dražestno silhueto mlade deklice. Nato je zmignil z rameni ter 6e skušal osredotočiti na branje, pa sc mu to ni posrečilo. Ugasnil je električno svetiljko in jo kmalu zopet prižgal. Bilo je že pol dveh. Obračal sc je po postelji. Glava ga je pričela vedno bolj boleti. Odločil se je, da gre po aspirin. Ker ga ni našel v sobi. sc je ogrnil v haljo, odprl vrata In šel na stopnice. Takrat je opazil pramen svetlobe pod vrati svoje ordinacijske sobe. Slišal je tudi pritajen šepet. Brez nadaljnjega razmišljanja je šel v svojo sobo in vzel kovinsko palico ter se vmil in prisluškoval. Šepet je bil tako tih, da ni razumel 6misla besedi, le spoznal je, da je to glas miss Bugh. »Da, ali s! niste morda domišljali, da me boste še dolgo vlekli za nos, namesto da bi izpolnili svojo obljubo? To, kar sem vam rekla, bo gotovo vplivalo na vas, da boste spremenili svoje mišljenje!« Tedaj se je čul šepet njenega sogovornika, ki je protestiral. »Draga moja, počakajte, da vam p»" jasnim!« »Dobro, pojasnite mi!« »To je precej težko... Bodite pametna. Podrobno opisovanje bi bilo predolgoi a s tem izgubljava dragocene trenutke!« »Niso to trenutki, temveč dragocena leta, ki ste mi jih uničili Najlepša leta mojega življenja!« »Moj Bogi Ljudje 60 lahko 6urovi!« »Pojdite! Sovražim vas!« »Ali...« »Tega mi ne morete oporekati! Prav tako sem vas videla jasno, kot vas vidim sedaj! Prenesli »te oni sramotni kip... bi vedeli, da sem bila tam in vas gledala^ bi ne bili tako zadovoljni ... Ali jaz vas videla in bila zraven, ko ste izginili-Vem, karo ste odšli in tudi slišala sem vaš razgovor • polkovnikom Datmar jem. vse mi morate odgovoriti, da ne govorim o ciankalijevi kislini!« »Cianovodikovo kislino?« »Eh! Menda nočete reči, da ne razumete, kaj sem vam hotela reči? Kaj morda ni ukradel polkovnik ciankaltjeve kislin* iz doktorjevega lab. .torija? Ne vem, kal nameravate, vsekakor pa ni hvalevrednega! Če se proti meni ne boste bolj vljuan° obnašali, se boste zelo kesali.'« »Ali, draga moja!« , »Povejte mi, če morete, zakaj je izg*" nila ciankalijeva kislina?« (Dalj« Od tu in tam Kneginja Olga je v soboto odprla v Belgradu prodajo umetniških slik in kipov okrog 120 srbskih umetnikov. Tud- sama je odkupila pet umetniških del. Kraljevski namestnik dr. Perovič je daroval za umetnike 5000 dinarjev, namestnik dr, Stankovič pa 2000 dinarjev. Prodajo umetniških del vodijo številne belgrajske gospe, soproge ministrov in drugih uglednih ljudi. Srbski umetniki bodo z izkupičkom od te prodaje skušali poslaviti svoje umetniško naselje na zemljišču, katero j — K X * — K X * -o O * c a U Veter (smer, jakost) Pada- vine Šf X • xt ***£= c « c m/m vrsta Ljubljana 750-6 3-4 0-2 94 10 W, 60 sneg Maribor 753-2 1-2 -4'0 90 5 0 2-0 sneg Zagreb 753-6 5-0 3-0 80 10 0 u-o dež Belgrad /53-7 10-0 7-0 90 5 NE, 1-0 dež Sarajevo 753-8 6-0 4-0 80 10 0 — — Vis 753-7 6-0 4-0 90 7 NW, — — Split 754-2 8-0 5-0 80 8 ESE, 3-0 dež Kumbor 752-5 14-0 8-0 80 4 NE, 7-0 dež Žirje 756-6 7-0 2-0 90 5 0 — — aobpovnih 756*/ 13-0 4-C 90 5 NE, 10*0 dež Vremenska napoved: Pretežno oblačno z rahlimi krajevnimi padavinami. Najnižja temperatura na letališču je —2.6 stopinj Celzija. Koledar Danes, torek, 25. februarja: Valburga. Sreda, 2.6 februarja: Pepelnica. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška 48. Katera dobra družina bi bila pripravljena dajati revnemu dijaku skromno kosilo ali večerjo, naj blagovoli javiti svoj naslov upravd »Slovenca«. Redni občni zbor Podpornega društva na I. moški drž. realni gimnaziji v Ljubljani se bo vršil dne 26. t. m. ob 18. v posvetovalnici zavoda. Ljudska univerza, Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije. Jutri, dne 26. t. m., bo predaval bibliotekar Francoskega instituta g. Mirko Hotnorlein »O življenju primitivnih ljudstev« (s slikami). Vstop prost. Začetek ob 20. Igralska družina Prosvetnega društva Trnovo uprizori drevi ob 20. na društvenem odru Goldonijevo ljudsko komedijo »Zdraha na vasi«. Igra se uprizori pri pogrnjenih mizah ob enotni vstopnini 5 din. Fotoelastične metode. V okrilju Društva inženirjev v Ljubljani bo v sredo, dne 26. februarja, ob 20. v društveni predavalnici v II. nadstropju Zvezde predaval g. univ. prof. dr. ing. Alojz Kral o metodah za določevanje ravninskega stanja napetosti pri kompliciranih konstrukcijah, kjer enostavne računske metode ne zadoščajo. Metoda je izredno važna za strojne elemente in za posebne oblike gradbenih, zlasti železobetonskih nosilcev. »Bohemski večer«, pustna prireditev gledaliških igralcev, bo drevi pri Mikliču. Začetek ob 20. Popolnoma nov spored, ki ga bodo izvajali člani gledališča pod vodstvom priljubljenega g. Daneša, bo nudil obilo razvedrila. Prosimo, da si kupile vstopnice, kolikor jih je še na razpolago, v predprodaji pri operni blagajni do 17. popoldne. Zvečer posluje večerna blagajna pri Mikliču od pol 20. dalje. »Slepa sreča« je naslov predpustni komediji, ki jo bo igral Rokodelski oder drevi ob 8 v Rokodelskem domu. Komenskega ulica št. 12. Med odmori bodeta pela kuplete priljubljena pevca Tinček in Tonček, Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20, Torek, 25. februarja: zaprto. Sreda, 26. februarja: Zaprta vrata. Red Sreda. Četrtek, 27. februarja: Othello. Red Četrtek. Petek, 28. februarja ob 15: Romeo in Julija. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Opera. — Začetek ob 20. Torek, 25. februarja: Tri stare škatle. Izven. Sreda, 26. februarja: Hlapec Jernej. Red B. Vojnik pri Celju »Slov. dom« lahko dobite že zvečer pri g. Gorenšeku Valdiju, kjer ga lahko tudi naročite za 14 din. V primeru večjega števila naročnikov se bo list še isti večer dostavljal na dom. Prav tako dobite list tudi pri organistu g. Šoparju. Občinski preskrbovalni urad v Vojniku potrebuje za mesec marec 1262 nakaznic ser. A, 196 ser. B in 1(M ser. C. Dodatnih nakaznic za težake potrebuje 128 kosov. Odbor občine Vojnik trg je predlagal, da bi so v proračunskem letu 1941 pobirale 82% doklade na državni davek. V vojniški občini so v tem tednu umrli trije novorojenčki, od katerih ni nobeden dočakal nad 16 dni. Odbor za zimsko pomoč je nabral e prostovoljnimi prispevki 1616 din, 25 kg krompirja, 15 kg fižola ter nekaj moke in drv. S temi sredstvi ee je nudila pomoč nad 25 najrevnejšim družinam. Lep uspeh nabiralnih dni v Ljubljani Ljubljana, 25. februarja. Ljubljanski delovni odbor za zimsko pomoč je na svoji seji potrdil obračun nabiralnih dni 3. in 4. februarja, ko je ljubljansko prebivalstvo vseh slojev po majhnih zneskih podarilo za zimsko pomoč mestnim revežem doslej ob enakih zbirkah v Ljubljani še ne doseženo vsoto 103.718 din. Po razveseljivem poročilu je odbor izrekel soglasno zahvalo vsem darovalcem in še posebno pohvalo prebivalstvu mestne periferije, ki si je v teh težkih časih pritrgalo dar za zimsko pomoč najrevnejšim. Upoštevati je namreč treba, da so se pridobitni stanovi že prej odzvali 8 primernimi zneski, nabiralna dneva sta bila pa namenjena prav za prav dobrodelnosti malega človeka. Navzlic temu, da So se pridobitni sloji že prej bolj ali manj izkazali s svojimi darili, so tudi sedaj še prispevali manjše zneske. Vendar pa moramo podčrtati, da so glavni delež k tem 103.718 din prispevali manj premožni sloji in s tem spet dokazali zlato srce mesta Ljubljane. Do skrajnosti požrtvovalne članice vseh ljubljanskih karitativnih društev in člani vseh naših humanitarnih društev, nadalje uslužbenstvo kralj, banske uprave, železniške in finančne direkcije, moštvo drž. policije ter mestno uslužbenstvo je obiskalo prav sa stanovanja v središču mesta in tja do skrajnega roba mestne občine, da ni bila izpuščena niti najmanjša in najbolj oddaljena hiša Črne vasi. Sodelovale so pri tej najobsežnejši dobrodelni akciji skoraj brez izjeme vse ljubljanske dobrodelne organizacije, namreč Karitativna zveza z vsemi svojimi ljubljanskimi Elizabetnimi in Vincen-cijevimi konferencami, Slovenska krščanska ženska zveza s Krščanskim ženskim društvom, Kolodvorski misijon, Jugoslovanska ženska zveza z osrednjim društvom in vsemi podružnicami Kola jugoslovan- skih sester, Splošnim ženskim društvom, društvom »Atena«, Društvom kneginje »Zorke«, nadalje vse ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, Zveza gospodinj in Zveza gospodinjskih pomočnic, Društvo za varstvo deklet, Kolo žen zadrugark, Ženski pokret, Društvo akademlčark, Zenska sekcija Jadranske straže, Društvo diplomiranih sester, Poselska zveza, Zveza akademsko izobraženih žen, Vodstvo dekliških krožkov, Dom visokošolk, Krajevni odbor Rdečega križa s sainarijankami in Samarijani, Društvo za varstvo rokodelskih vajencev, Društvo rokodelskih pomočnikov, Društvo rokodelskih mojstrov in Društvo »Skrb za mladino«. Mnogo nad 200 dobrosrčnih članic in članov teh organizacij ter veliko število uslužbencev prej naštetih oblasti je prehodilo ob slabem vremenu na kilometre stopnjic in obiskalo vse hiše, kjer so sem in tja zlasti dame morale občutiti tudi trdosrčno besedo. V splošnem in z ogiomno večino so pa pri vseh družinah nabiralke in nabkalci našli veliko razumevanja in celo ganljivo sočutje s še revnejšimi. Razumljivo pa je, da so ponekod stanovalci zaradi svoje odsotnosti bili prisiljeni zapreti svoje stanovanje, toda mnogi so se pozneje oglasili v pisarni odbora za zimsko pomoč s svojim prispevkom, oni pa, ki so morda na svojo dolžnost pzabili, bodo pa še naprošeni za prispevek, če sami ne pošljejo svojega darila. Javnost, predvsem pa darovalce gotovo tudi zanima, koliko je bilo zbranega po posameznih policijskih rajonih, ki so bili njim enaki oddelki posameznih poslovnih lokalov. Središče mesta je naravno podarilo največ, namreč 32.607 din, kolodvorski okraj s Šempetrom 17.779.75 din, Bežigrad 7821.50 din, Trnovo 8794 din, Vič-Glince 9170 din, šiška - Dravlje 9798 din, Moste-Selo 6641.25 din, Poljane - Stepanja vas 8348 din, šentjakobski okraj in Barje 8758.50 din, skupaj torej 103.718 din. Stran 4 »SLOVENSKI DOMc, dne 25. februarja 19«. Btor. M. Za Ju*o»lo»»B»fc# UiIum * U|abl|Mli lot* Kraraarit ~ lsda|alel): ioi lot« 8od]a — Urednik; Uirko Javornik ~ Rokopliot ae trgamo ~ »Slovenski dom« (thaja ?«ak delavnik ob 12 ~ V ponedeljkih |« tatranflk — Meietn* aarofnlna |e 14 din *a Inotemstva 86 dla ~ Samo ponedeljki »Slovenski dom« velja mesefno 6 dinarjev polletno 25 dinarjev celoletno 50 dinarjev. Uredoiitvai Kopllarjava «Uea 6/111 ~ Upravai Kopitarjeva alica 6. Ljubljana ~ leielon 40 01 do 40 OS ~ Podrutoleet Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo uiosto, Trbovlje. Razbijanje ledu na podmornici, Oslovsko meso brez kart Francozom sedaj huda prede. Manjka jim na vseh koncih in krajih, pa še to, kar imajo, dobivajo na karte. Še celo osle, oziroma oslovsko meso. V Nantesu, ob reki Seini v zasedenem ozemlju so imeli te dni pravo senzacijo, ki gre pra vna rovaš živilskih izkaznic. Neki mizar je kupil pred meseci že zelo starega osla. Zgarana žival je na koncu še ohromela. »Saj je itak figa sedaj na svetu živeti«, si je mislil osel. »Crknil bom, da bodo ubogi Francozi, ki si morajo stiskati pasove, vsaj nekaj še imeli od mene«. Toda v njegovih rodoljubnih čuvstvih ga je prehitel gospodar, ki je osla pobil. Ker pa je znal rezati samo deske, mesa pa ne, je naprosil nekega svojega prijatelja, ki se je nekaj razumel na ta posel, naj on to opravi. Ta je bil takoj voljan svojemu prijatelju pomagati in je osla po vseh mesarskih pravilih razkosal. Meso sta pa potem prodajala — brez kart. Kakor bi mignil, je bilo po njem. To pa je prišlo na uho ne morda francoskemu Prevodu, ampak zdrastvenemu nadzorniku, ki je prijel zasilnega mesarja in tovariša za pregrešne roke. Vse kače so zmrznile Zaradi hude zime, ki razsaja po vsem svetu in tudi v Franciji, so zmrznile vse kače v živalskem vrtu v Parizu. Poslednja kača, boa, ki je bila dolga štiri metre in je bila v vrtu že devet let, je poginila pred nekaj dnevi. Profesor Pelle-grin, ki skrb! za kače in ribe v tem živalskem vrtu, je zelo žalostno gledal, kako je šla žival za živaljo. Toda nič ni mogel pomagati, ker ni imel premoga, da bi prostore kuril, in slabo krmljene živali so podlegle mrazu. Profesor zdaj skuša rešiti, kar je še ostalo, zlasti pa krokodile in želve. Slednje jedo samo salato, ki pa jo je sedaj težko dobiti. Pri krokodilih je stvar lažja, ker se dobi meso zanje pri konjedercih. Največje preglavice mu dela velik močerad iz Kitajske, ki hrabro prenaša mraz. Tudi on mora prenašati vojne težave. Včasih je jedel sveže merlane (morske ribe), sedaj pa mora požirati navadne kline, ki pa mu vseeno gredo v slast. »Zapoznelo pismo« pride tudi v Belgrad Madžarska uradna agencija je zadnje čase večkrat poročala o uspehih in napredku madžarskega filma doma in drugod po svetu. Med drugim pravi tudi tole: Večkrat so bili objavljeni podatki, ki potrjujejo uspehe in napredek madžarskega flma v državi in tujini, posebno pa v sosednjih državah. Nedavno je bil istočasno v Budimpešti in v Rimu prikazan nov madžarski film >Pogled nazaj«. Sedaj končujejo film »Zapoznelo pismo, čigar premiera bo istočasno v pet prestolnicah, in sicer v Budimpešti, Belgradu, Sofiji, Ankari in Rimu. Pomorski promet skozi Panamo pada V eni svojih zadnjih številk se »New York Times« bavijo s pomorskim prometom skozi Panamski prehod in navajajo podatke, ki jih je te dni objavilo ameriško mornariško ministrstvo. Iz njih je razvidno, kakor ve povedati sovjetska uradna agencija Tass, da je leta 1940 plulo skozi omenjeni prekop 5.058 ladij, leto prej pa še 5.928. Te Ste- ki se je vrnila s svoje vožnje. STVARI, KI SO VSAK DAN NA VRSTI: Pozlačevanje Ponikljevanje, posrebrovanje itd. Raztopina nikljeve kopeli sestoji iz 70 gr nikljevega sulfata na en liter vode in nekoliko amonijevega sulfata ali druge sorodne soli. Ta raztopina se da v kadičko, v kateri se obesi anoda iz niklja in katoda iz kovine, k; jo hočemo ponikljati. Električni tok vstopa v raztopino na anodi in iztopa iz raztopine na katodi. Na tej poti odtrguje in izloča nikelj. Posrebrovanje se vrši prav tako kot ponik-ljanje. Le v kadički je raztopina srebrove soli in na anodd srebro. Pozlačevanje in poplatinjevanje se vrši v raztopini zlate, oziroma platinove soli; na anodi je zlato oziroma platina. Zanimivo je pozlačevanje tankih žic in zlate preje, kakršno rabijo pri vezenju. Žica ali nit se odvija iz kloočiča čez posebne valje, ki jo vlečejo skozi zlato kopelj, a električni tok se dovaja po valju. Pokositrovanje, pocinkovanje in posvinčeva-nje bi se lahko vršilo po galvanski, a se vrši večina v mehanični poti, ker je to cenejše in hitrejše. Železna pločevina n. pr. se kar potopi v kositrovo raztopino in prevleka je gotova. Tako pokositrena železna pločevina se imenuje bela pločevina. Žice mreže se prav tako pocinkajo v raztopini oinka. Predmeti se tudi pobakrijo, pomedi jo, pože-leznijo, pojeklenijo in prevlečejo z raznimi drugimi kovinami in zlitinami. S pomočjo galvano-stegije proizvajamo lično posnemanje intarzij. Na primer na predmet narišemo z raztopno barvo primerni ornament, ostalo površje pa prevlečemo z neraztopnira lakom. Nato se postavi predmet v močilo, ki odje barvo in odkrije kovino v obliki ornamenta Kjer je lak ostal, se predmet na katodi prevleče z žlahtno kovino le po ornamentu. Na ta način se lahko napravijo okraski z vsemi dragimi in drugimi koyinami. emamaammtmummmBmmmmmmmmmmm ■■■■'■ Program radio Ljubljana Sreda, 26. februarja: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Iz češke orkestralne glasbe (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Godalni kvartet (gg. Sl. Marin, K. Burger, Avg Ivančič, (G. Miiller) — 14 Napovedi, poročila — 17.30 Preludiji in melodije (plošče) — 18 Mladinska ura. a) Peš na morje (g. M. Volta), b) Dijaška oddaja, 1. Breški študentje, 2. Dijakova nedelja (g. dr. Vinko Fajdiga) — 18.40 Razlika med značaji (g. dr. Stanko Gogala) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nacionalna ura: Vojaška oddaja — 19.55 Plošče — 20 Ura Dvorakovih komornih skladb (gg. prof. Jan Šlais, violina; prof. Cenda Šedlbauer, vlcello; prof. Janko Ravnik, klavir) — 21 Balalajke (plošče) — 21.15 Pevski koncert ge. Corrie Koopman-Eeerens (kontraalt): holandske in flamske na- rodne pesmi in zamorske duhovne pesmi (v ori-inalu) ob spremljevanju klavirja (g. prof. M. ipovšek — 2? Napovedi, poročila. — vilke naj dokazujejo, da ladijski promet skozi Panamski prekop zelo pada. Ce res tako pravi tudi ameriško pristojsno ministrstvo, bo že držalo. Alfred je uveljavil svojo voljo (er je vzel Lidijo s seboj v Združene države. Ostala je lam kaka tri leta, toda konec leta 1932., ko se je v Parizu sprožila vohunska zadeva Gordon-Swilz, so jo tam prijeli, obsodili ter kaznovali s petimi leli ječe. Prijeli so tudi Alfredovo ženo Marijo, ki je tedaj bila nastavljena na Finskem kot agentka naše vojaške vohunske službe. Marija od-seda zdaj deset let ječe kot sovjetska vohunka v neki finski temnici. Pri vsej nesposobnosti pa Alfred sam ni nikdar prišel v sitnosti s policijo. Polom ponarejevalske zadeve pa je bil hud uda-rev v njegovi karieri. Ker je' pri stvari zaposloval tako znane komuniste, kakor sta bila Franz Fischer in Paul Roth, je njegovemu neuspehu dajalo posebno mučen postranski okus, zakaj to je moralo vendar skoraj neizogibno privesti do kompromitiranja komunističnih strank v zahodni Evropi. Potreboval sem več tednov, da sem zadevo poravnal in da sem spet spravil v Moskvo dolarje, katerih še niso bili dali v promet. Maja 1930 je šel domov tudi Alfred, Fischer pa je bil tn čas zdrav dospel v Sovjetsko Rusijo. Sredi junija se je zdelo, da je vihar mimo, čeprav so se tudi še naprej sem pa tja po Balkanu prikazovali bankovci p<* slo dolarjev. Okoli 20. junija sem se vrnil v Moskvo, da bi poročal generalu Bersinu. Tairov je bil ludi v Moskvi in se je udeležil najinih pogovorov. General Bersin mi je z objemom izrazil hvaležnost, da sem pri polomu podjetja Sass & Martini skočil v vrzel. Med pogovorom sem ga prosil, naj mi dovoli nekaj prostodušnih kritičnih pripomb o vsej stvari. Dejal sem: »Ponarejanje denarja ni posel, v katerega bi se smela spuščati mogočna država. To naj se izenačuje z majhnimi zakotnimi ločinami, ki nimajo pomožnih virov.« Bersin je še enkrat razložil, da so načrt izdelali z ozirom na Kitajsko, kjer se je zdelo, da so mogoče operacije v velikem obsegu. Priznal pa je, da za Zahod to ni primerno. Jaz sem menil, da je |>ovsod enako bedasto. Bersin je odvrnil: »Ali ni Napoleon tiskal angleških bankovcev?« V teh besedah sem prepoznal Stalinov glas in sem rekel: »Primera šepa. Moderne finančne razmere so docela drugačne. Z nekaj milijoni dolarjev v devizah ni dandanes mogoče doseči nič bistvenega, kvečjemu škodo za državo, ki jih tiska.« Odšel sem z občutkom, da je ponarejevalska dogodivščina zn zmeraj poravnana in da bodo uničili vse bankovce, kar jih je še. Toda motil sem se, kakor so dokazali dogodki v Newyorku in Chicagu pozneje. Alfreda so kesneje prestavili v Minsk na poljski meji, kjer so mu izročili vodstvo vseh motoriziranih sil beloruskega vojaškega okrožja. Franz Fischer si je takoj po prihodu v Sovjetsko zvezo dal novo ime. čeprav je bil star vojak iz nemške komunistične stranke, ga v rusko komunistično stranko niso sprejeli, kar je pomenilo za njegov obstanek hudo breme. Čez nekaj časa so ga dodelili stavbenemu oddelku GPU, ki ga je poslal kot obratnegn vodjo v Kolimo, v severovzhodni Sibiriji, kjer je bil severnemu tečaju ter Alaski dosti bližji, kakor pa nnjbližji ruski železnici. Nekateri od nas so Franzu nekaj časa pošiljali zavoje s toplo obleko, pa ni nikdar potrdil, da bi jih bil prejel. V pozni jeseni 1931 me je general Bersin nenadno poslal na Dunaj, kjer sem moral nastopiti kot reševalec docela zavožene stvari. In spet enkrat sem prišel na sled ponarejevalski zadevi. Seznanili so me z amerikanskim zakonskim parom, ki se je bil ustavil v hotelu »Regina«, delal na človeka učinkovit vtis in ki je na Dunaju z mano prebil marsikatero zabavno uro. Bil je to Nick Dozenberg s svojo očarljivo mlado ženo, prav tisti Nick, ki je z Alfredom skupaj delal v Združenih državah. Bil je iz Bostona in ja bil eden od ustanoviteljev komunistične stranke v Združenih državah. Po Alfredovem prihodu leta 1927. je Nick šel na »podzemeljsko delo«, to se pravi, umaknil se je iz uradnega komunističnima gibanja ter delal na skrivaj kot naš agent. 75 odstotkov zdravil dobi Jugoslavija iz Nemčije Nemci poročajo, da vojna (udi na polju zdravilstva ni prinesla zastoja — Posebna pozornost velja kirurgiji Pred 50. leti je nemški zdravnik Behring odkril učinkovito zdravilo proti otroški difteriji in proti tetanusu. Tudi sloviti Pasteur iz Pariza in ruski bakteriolog Mečnikov mu teh zaslug nista oporekla. Na podlagi svojih poznejših raziskovanj sta spoznala, da je s pomočjo Behringovega izuma mogoče rešiti pred smrtjo milijone mladih človeških življenj. Pasteurjev učenec Roux je celo zapisal, da je Behring poklonil Človeštvu »neprecenljiv dar«. Po zaslugi tega novega izuma se je Število otrok, obolelih na difteriji, v vseh kulturnih deželah izredno hitro začelo krčiti. Od 76 % je padlo kar na 5%. Nemški dopisniški urad >Dunav« poroča, da so na tem polju zlasti mnogo storili v Nemčiji in da tega dela tudi zdaj, ko divja vojna, niso zanemarili. Najsodobnejše urejena Behrin-gova podjetja da so danes v nemškem vseučili-škem mestu Marburgu, kjer je Behring zadnje čase tudi živel in deloval. Odtod da pošiljajo zdravilna sredstva v vse tiste kraje, ki imajo z Nemčijo trgovske stike. Behring je umrl leta 1917., njegove izume pa so drugi znanstveniki še izpopolnili in v zadnjih . desetletjih prinesli številne nove izume, ki jih ne | uporabljajo samo doma, pač pa tudi v drugih državah. To omenjajo zlasti zato, ker je tudi Jugoslavija ena tistih držav, kamor prihajajo velike • količine nemških zdravil. »Dunav« navaja potem | nekaj številčnih podatkov o izvozu zdravil iz Nemčije in med drugim piše: Naj navedemo samo neosalvarsan proti sifilisu, insulin proti sladkorni bolezni, prontosil proti zastrupljanju po bacilih, germanin proti spalni bolezni, atebrin in plasmo-chin proti malariji, aspirin in piramidom za ublažitev bolečin in neštete druge posebne preparate za lokalno anestezijo in popolno narkozo. L. 1929 je znašal nemški delež svetovnega izvoza zdravilnih sredstev 28.5%, sedem let pozneje 38.2%, v najnovejšem času pa že 30.8%. Po zadnjih podatkih krije na primer Jugoslavija 75%, Bolgarija 76%, Madžarska pa celo 84% vseh svojih potreb po zdravilih iz nemških laboratorijev. Isto poročilo na koncu še enkrat poudarja, da sedanja vojna prav nič ni omejila izdelovanja najraznovrstnejših zdravil za domačo in tujo potrebo, kar se tudi ne sme zgoditi, kajti v vojnem času je potreba po zdravilih še večja kot sicer. Posebno pozornost so nemški zdravniki v zadnjem času posvetili novim izumom, ki se koristno dajo uporabljati na polju kirurgije. Bette Davis, Errol Flynn, Olivia de Havllland so glavni igralci v zgodovinskem filmu „Na zapoved kraljice" V ameriških filmskih krogih napovedujejo, da bo nagrado Akademije za filmsko umetnost — kakor že dvakrat — tudi letoa dobila Bette Davis, zakaj vsa kritika soglaša v sodbi, da je nieoo igranje v filmu »Na zapoved kraljice«, kjer nastopa v vlogi kraljice Elizabete angleške, višek letošnjega igralskega mojstrstva v antenskem filmu. S to vlogo je Bette Davis privedla do izraza vse 6voje velike zmožnosti, kakor to zahteva predstavljanje osebnosti, kakor je bila nevarna, 6amohotna, razdražljiva, brezsrčna, zasmehljiva, po drugi 9trani pa nežna, zaljubljena in do norosti zaslepljena hči Henrika VIII. m Ane Boleyn, neporočena angleška kraljica Elizabeta. Če hoče igralec pokazati vso svojo umetniško silo, mora imeti na razpolago pravo vlogo v pravem delu. Tako delo je nedvomno drama Maxwella Andersona »Zasebno življenje Elizabete in Essexa«. Leta in leta je nepretrgoma b